LETO II. = ŠTEV. 12 GRUDEN 1922. Izhaja v Trstu 1. vsakega meseca. Posamezen izvod 80 si. Letna naročnina iznaša 10 L, za Jugoslavijo 100 k. UißiniMo in uprava jß v Trstu, Via Scorcola 492, i. lirejujs jo Marita Stepaniifova (Qrcscric). VSPORED: i. Zspoj srebrna struna!-Aleksandra. 3. Na letovišču — Fr. Ksaverija. :). Domačiji — IVka Vasitj^va. 4. Tožba — Fran Žgur. .">. Božič v Furlanij1 — Kobnriškn. (i. O drugi dobi slov. slovstva — Marica St^pančičeva. 7. Božičllica — Fetrieeva. S- Ob slovesu — Saša Jegorovna. t). Spominek na Poljake — Ala- rica Gregoričeva. 10. Nikove zgodbe - Ilibemberlan. 11. Božično presenečenje —■ Prevod, liosandra. 12. Izprehod po Skandinaviji. -.M. Stepančičeva. 13. Narodna noša - JI. Skrinjurjeva. 14. Drobtine. ZLATARNA ALOJZIJA POVH-A V TRSTU - INJA TRGU GARI3ALDI (BARRIERA), 2--—— PRODAJA NAJLEPŠE IN NAJCENEJŠE OKRASKE! — SREBRNE KRONE IN ZLATO PLAČUJE PO NAJVIŠJIH CENAH Zobotehnični Ambulatorij ulica Seite Fontane št. ©, i. - TRST - ulica Seite Fontane št. 6, i, Odprt vsak dan od 9-13 in cd 15-19« Izvršujejo se hitro in točno vsa dela z zlatom kakor tudi zobnice s kavčukom. Slovencem 10% pepustka, kaker tudi piačito na obroke. .„—..—.■■■....................... DELO ZAJAMČENO ■■■■ ..........-................... LUIGI (Vek.) PLESNIČAR - TRST ULICA GIULIA, 29 Trgovina jestvin in kolonijalnega- blaga, olja,-mila in vsakovrstnih likerjev v steklenicah. — Trgovina je popolnoma na novo opremljena in preskrbljena z vedno svežim ter prvovrstnim blagom. - Točna postrežba in v Trstu iranko na dom. Se priporočam ste v. občinstvu v mestu in na ticžeSe. m.............................. Na debelo v ULSCfi GAETANO DONIZETTI, 5 JU Dr. ANTON GRUSOVIN = = GORICA = Piazza Vittoria 20 ordinira za kožne in venerične bolezni od 9-11, 3-5 Ob nedeljah in praznikih le od 9-11 ure. TRGOVSKO-OBRTNA ZADRU8A v TRSTU registrovana zadr. z neomejenim jamstvom Ulica Pier Luigi da Palestrina št. 4, I. Obrestuje navadne hranilne vloge po = 50/ vloge, vezane na trimesečno odpoved /O po 5V2n'o ako ziašujo 20-0.000 L. po G0,'o ako.z naša j o 30-40.000 L. po 6V-°/o ako presegajo 40 000 Lit. Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom Za varnost vlog ja oči pole? lastnega, prem .ženie nad 2300 zadružnikov, vredno nad 50 milijonov lir. Daje posoljila na poroštvo, sast.ivo vrednostnih papirifiv ali dragocenosti. Tel. št. 16-04 — Uradne ure od 8-13 — tel. št. 16 04 K. SUSIC - Trst-Rojan Via di Roiano ; poleg cerkve. Priporoča svojo manifakturno trgovino cenj. občinstvu za obilen obisk. Postrežba točna - cene najnižje. Svoji k svojim! TRST Edvard Giaconi Izborno platno za postelnjake, perilo, zavese, volnene in polnjene odeje, zaloga volne in žime za postelnjake, perja itd, itd. Se priporoča slovenskim kupcem, ker Je zmožen njihovega jezika. Dr. L. BOROVICKA Trst - Via Genova 13, I, ordinira za kožne in venerične bolezni od 9 = 12, 3 = 7. • Ob nedeljah in praznikih-- od 10 = 12 ure. JAKOB PERHAUC TRST • Via Spiro]Tipoldo Xydias - TRST ZALOGA* tu in i ozeniikih vin, žganja in likerjev Razpošilja in poslužuje na. dom. — Razpolaga z najfinejšimi šumečimi vini svetovnih znamk a la: Asti, Chart-Blanc, Excelsior i. t. d. Ljubljanska kreditna banka Podružnica V TRSTU (vogal Valdirivo 28 — Ottobre 11) Izvršuje vse bančne posle. Kupuje in prodaja razne valute. Izvršuje nakazila SHS kron v .lugosl. Sprejema SHS krone na obrestovan je po'dogovoru. Vloge na knjižice v Lirah obrestuje po 33/4°/o netto. Vloge na tekoče račune obrestuje po 4x/i% -- Glavni sedež banke LJUBLJANA ---- PODRUŽNICE: Gorica, Maribor. Celje, Kranj, Ptuj.Brežice. Novisad. Saraj., Split, IMavii - Dsln'ška glavnica in rezerve: SHS kron 150 000 000 . Uraduje od 9—12 /2 in od 14 ,—16. ============ IVAH KERŽE ima v lastni zalogi najraznovrstnejše kuhinjske in druge hišne potrebščine iz aluminija, steklovine, lesa in emailirane prsti. Trst, Trg sv. Ivana štev. 1. TRST, Pri Sv. Jakobu - Via Gius. Caprin s PODRUŽNICA VIA U DI N E 2 dobite najtrpežne]še Obuvalo za moške, ženske in dečke. Specijaiiteta otroškega obuvala. Cene posebno zmerne. Postrežba točna. ANTON ' Nova zalog v Goril se priporoča in na dežel Cene Na drobn Tvrdka f Via Garibaldi,18 Na drobno Ve Bencin, petr fina mazila, \ konopeč Dobave za avti Najz Iščejo se ZA' == v vs ELII1 I na trgu Cai Na novo P kakor spalne zine ter kuhii nižjih cenah. P Ivan Zo (na Starem trg LETO II. STEV. 12 GLASILO ZAVEDNEGA ŽENSTVfi GRUOEN 1922. ALEKSANDRA. Zapoj srebrna lira ! Zapoj, zapoj srebrna lira, in zlaie strune zazveni te iz nevsahljivega izvira — iz duše moje se napijte ! Zapojte pesem o ljubezni a ne o sreči — pojte raje o skrivnostnostni bolezni, ki vso notranjost mojo maje,.,, juarica "stepančičeva ; SPOMINEK NA POLJAKE. (Vvod k predavanju... ) V predvojni dobi me je potovalni nagib zanesel med one Poljake, ki so jih po osvojitvi njihove zemlje zasedli in obvladali Prusi. No, in ko sem si v tem delu ugrabljene Poljske napojila zanimanje srca in radovednost oči, sem storila to, kar sem sicer tudi med nekimi drugimi podjarmlje-nimi narodi, povprašala sem jih namreč na kak način se duševno preživljajo, da se duševno tako izborno ohranjajo, ko jih vendar tako kruto pritiska tujčeva podplat ob tla. Zanimalo me je to že zalo, ker sem že tedaj slutila, da se z nami primorskimi Slovenci dogodi mekoč še nekaj izpremembnega, kakor slutim tudi dandanes, da ni še odbila za nas ne črna polnoč in niti ni še zamigljala nam biserna danica... Dogajalo pa se je takrat Poljakom v njihovi opruskani deželi to, kar se dogaja dandanes skoro vsem onim Slovencem, ki so — vsled napačnega naziranja, krivega pojmovanja, nepravilnega sklepanja in ilovnatozaupljive volje nekaternikov — ostali izven okrilja svoje m8jke ter stokajo, ječijo in na tihem solze brišejo zbog nevolje, zaradi ma-čehovanja in zavoljo krutosti nesorodstvenih go-spodunarjev. Poljaki so nam torej že prednjaSilj s tem, da so dobivali po temenu in licih, če so se le preglasno pomenkovali medseboj v svoji govorici; Poljaki so bili zavratno ali očitno napadani, opljuvani, zasramovani in razcunjani, ako so se osmelili povedati kaj istinitega pruskim gonjačem; njihovo imetje pa je bilo zažgano ali opustošeno, ako so se potegovali za svoje narodne svetinje ter branili pred raznovrstnim natolcevanjem svoje pleme in s ime in vse druge pritičnosti, —Vendar, ko so uvideli, da se je treba udati višji sili ali bolje rečeno nasilju, so si pomenljivo pomežiknili ali se obregnili ob komolce ali si pomembno po- gladili po laseh, s čemur so se sporazumeli, od-nosno sklenili, da se bodo pripogibali, toda ne upognili, da bodo molčali a ne pozabljali, da bodo trpeli pa ne zdvajali in da bodo le navidezno držali roki pod pazduhama... In tako se je res zgodilo i Pokorili so se... to je, zatajevali so škripanje z zobmi, zakrivali razpraskane dleni in tiste male ranice, ki so jih provzročili od skrite razjarjenosti poojstreni nohti ter podali vsemu svojemu usmevu izraz pohlevnega jančka. In dočim so se najprvo protivili po[eg poljskega krajevnega imena dodati še s tujo fonetiko prekrinkano spačenko, so jo končno, dasi s krvavečim srcem, vendarle zapisavali. In dočim so se preje gospodovalno glasno razgo-varjali na rodnih tleh, ki so jih zasedli predvojni fašisti, je pozneje njihov pomenek bil tišji in krot-kejši. In... odposlali so otroke v učne potujčevalnice Vendar, vendar — — na dnu svojega srca so negovali tisti vroči zubelj, ki jih je neprestano ogreval spominjajoč narodnosti, plemena in očet-njave, kajti Poljaki so jako narodnozavedni, dasi-ravno se razlikujejo v tem oziru od drugih slovanskih plemen ravno s tem, da so liki Bolgari zelo sebični, to je, narodnjaki, ki pazijo le za lastno narodnost, nebrigajoč se za narodnostno usodo drugih sorodnih narodnosti. In na podlagi tistega zublja so postavili ves svoj delokrog : Svoj zarod so torej pošiljali v prisilne učilnice, toda poskrbe-vali so istočasno, da se ta zarod ni udajal tujemu duhu, da ni mislil, sklepal, modroval po tuje. Pri tem so mu lajšali stališče s tem, da so govorili ž njim le v rodni govorici in mu zabičevali v glavo — večer za večerom — geslo, da kar je psu lajanje to je Prusu nemščina, kar je slavčku žvrgolenje to bodi njemu poljščina. „Ponosen bodi na svojo materinščino", so mu rekali „ona je košček narodne zgodovine, ona naj ti je naj iragocenejša dedščina! Mi tvoji starši, smo jo dihnili vate, kakor so jo naši nam, kakor so jo njihovi njim in kakor so jo praotci njihovim itd. do one prve rodbinice, v kateri je pognal naš priimek, naši priimki, ki jih je bil podelil starešina na Višehradu svojim vnučkom, nečačkom in varo-vančkom, predno so se poslovili od njegovega smrtnega ležišča in predno so se razšli iz družbin-ske zadruge ter se naselili semintja ter tako ustanovili vasi in mesta i — — Tako je molil narod z naraščajem, slično je molil — z odraslimi, ki so bojevali v vojašnice, urade in tovarne. Nekatere pa je narod preklinjal očitno in glasno in skupno in zato je bilo narodnih grešnikov jako malo; in ker jih je bilo malo, je tudi poredkoma klel... klel kletev, ki bi se. jo mi izvenekvatorski Slovenci morali naučiti na pamet: Izgini izpred nas! Vesoljstvo naj te zagrne, kadarkoli boš neposredno z nami in neodvisno od naših smotrov zasledoval blagostanje. Usoda naj te preganja povsod, zaporedoma in brez prestanka doma ali pod tujo streho, na domači ali na tuji zemlji, ob zori ali o mraku, ob slehernem izdihu, ob slednjem koraku, ob vsaki zamisli f Narodni mlač-než ni ničmanj nevaren, kakor patentiran izdajalec, ki ne zesluži blagoslova, ne zasluži miline iz prijateljskih oči, ne zasluži obzirov od sorojakov [" Taka je bila njihova kletev, taka bi morala biti naša napram onim Slovencem, ki prodajajo svojo dušo za dobro službo, ki prodajo svojo kri za par čevljev, ki prostituirajo hčer za objem tujerodnega zeta in ki se družijo z narodnimi nasprotniki samo, da žanjejo pohvalo, da niso zagriženi rodoljubi, taka., za one mladeniče, ki poročajo tujke, da jih potem te v narodnem oziru vlečejo na vrvici ko psičke... Poljakom, ki so jako verno ljudstvo, je bila edino še cerkev javno shajališče, kajti drugih zborovanj jim tujci niso do.voljevali. Cerkev jim torej ni bila le molilnica, ona jim je nadomeščala koncertne dvorane, gladališča, ljudske shode, da so se srečevali, videli, spoznavali, seštevali... Ali ni to bilo dobro premišljeno? Pa še kako! Posnemanja vredno if — Saj I Koliko je ljudi, ki gredo na koncerte, dasi ne razločujejo, če plove po vprizorišč-nem vzduhu tenor ali bariton; koliko jih je, ki ne razlikujejo če brenkajo citrine ali harfine strune; koliko jih je, ki gledajo umetnika, nedabi videli njegove duše in ga poslušajo, nedabi ga čuli. Cela truma jih je bila tudi med nami, ki so prišli tjakej, da se s prijatelji sestanejo, zaplešejo, pregledajo, pokramljajo.... vendar tudi to je imelo svojo korist, je bilo vzgojeslovno za narodnotrhla bitja, je bilo privlačno, ker je poganjala tamkaj udomače nost, iz katere se je začelo kristalizovati rodoljubje in narodna zavest. To je pač vsem znano, saj smo vse to tudi mi doživeli, zato pa moramo paziti in delati na to, da doživimo to, kar so doživljali Poljaki, ako hočemo, da doživimo nekoč tudi to, kar so oni že doživeli... Dal Cerkev jim je bila molilnica in shajališče; svetišče s posvečenim tabernakijem, svetišče z blagoslovljeno prižnico pa jim je postal tudi njihov lastni dom. Njihovo bivališče, njihova hiša jim je bila Vatikan in Višehrad, samostan in konak, skrinja sprave in spravljanja in skrinja zveze in obveze, oboje ob enem, oboje hkratu. Mogotci, ki so Poljakom zasedli dedno imovino, rodno grudo, so jim preganjali učitelje, da bi zarodu in potomcem ostala domača knjiga navek zaklenjena in nezapopadena. Zato pa so si Poljaki prizadevali, da svoj zarod sami nauče citati v domačih pismenkah; imovitejšem pa je pomagal denar: Po par mesecev na leto je bil učitelj skrivoma nastanjen po posameznih hišah in podučeval skrivaj otroke dotične ali še kake druge prijateljske ali sorodne družine. Za tujce je bil ta človek gost. Ker je bilo treba, da se tudi gosta prijavi pri re-darstvenem uradu, so ga imenovali hčerinega zaročenca ali sinovega sošolca, ali zetovega sorodnika, ali ženinega brata ali moževo sestrično itd. Na ta način so iz otrok nastajali šolarčki, s šolarčkov dijaki, iz dijakov predavatelji in pisatelji; iz teh narodni voditelji in končno vojskovodje, ki so s svojo bistroumnostjo in s svojim mečem mahnili po trinogu ter poblagoslovili rodno grudo pa poljubili svobodo, ki jim je po dolgotrajnem mukepolnem podjarmljenju donesla rešitev. — Oj, v duhu vidim muzejskega vodnika v Poznanju, Varšavi, Vrati-slavi, kako zmagoslavno in ponosno mora neki danes razlagati o zgodovinskih fragmentih, ki jih čuva... kako ponosno in drugače nego jih je opisoval v predvojni dobi: tiho, s tremi prsti nad ustmi pa s plašnimi pogledi naokolo... Saj je danes za Poljake preminil ves strah, vsak obup, vse zdvaja-nje, ki jih je odnesla s seboj vojna velesila. Na vse to mislim danes, pa si želim, da bi ta moja misel našla sestric in bratcev ter se združila v pomislek naposled v prem\š!jevanje in preu-darjanje, ki bi sprva sicer plaho in nešumno — kakor muzejski čuvaj v Poznanju— prehajala s svojo skrivnostno razložbo od enih možganov do drugih ter se tako trdno polaščala vseh naših slovenskih živcev, našega hotenja in naše volje in naše sokolsko-žilave moči, da bi tudi mi liki Poljaki pomolili s pogledi in zaprtimi ustmi, da bi tudi mi liki Poljaki preklinjali z gnjevom, ki prodira v mozeg... dokler, dokler pretrgamo spone, ki nas vežejo, ki nas stiskajo, ki nas mučijo. Strnili bi se v mislih, da bi pravočasno strnjeni v besedah in nasvetih, da bi pripravljeno stali strnjeni v dejanju in nehanjul — ' — — petriceva: v v BOZICNICA. Gospa Zora je stopila k trgovcu Karlu. „Prosim kaj malega za Božičiiico revnih slovenskih šolarjev. Slovenec ste in bogat!.. Prodajalec je izbulil oči, segel globoko v žep ter dal šestdeset stotink. Gospa Zora je molče shranila prispeven ter se poslovila, 011 si je pa počasi zavil brke in pozdravil. Zora je odšla na kolodvor. Stopila je na vlak ter sedla mladi ženi nasproti, ki je zrla v skrbi in samozavesti nepremično predse. Vstopil je tudi miren dijak, ki je napravil nanjo vtis plahega človeka. Pa že sta se Zora in dijak razgovarjala. „Kdo Vas vzdržuje v šolah?" „Nihče. Sobo dobivam v zavodu, za kar opravljam kako lahko delo. Starši mi pošiljajo komaj petnajst lir mesečno." „Kaj pa s hrano?' „Hleb kruha kupujem vsak dan. Ob nedeljah sem v gostilni, pa tudi ob delavnikih sem včasih tam." „Ali Vam predstojnik zavoda ne more preskrbeti hrane?" „Upam, da se to zgodi sčasoma. Za sedaj pa sem mu hvaležen za sobo; prijazna sobica je, dobra tolažnica v dneh pomanjkanja, četudi je mrzla. Hudo je le zvečer, ko ni luči." „Ali je v Ljubljani težko dobiti sobe?" „Iskal sem zaman. Oktobra, ko smo pričeli s šolo, sem prebil skoro dve noči v Tivoliju, stražniki so me prepodili ter dejali, da tamkaj ne smem spati. Tretjo noč sem prebdel v čakalnici južuega kolodvora. Sicer so mene in druge čakalce okrog ene ure ponoči spodili na cesto; toda, ko ni bilo nikogar več, sem se ob dveh vrnil ter legel na klop. No — sedaj bo to že kmalu pozabljeno. Eno leto še in gimnazijo imam za seboj." „Ali vam pomanjkanje ne bo pustilo sledov?" „Gotovo niti psu ne privoščim takih slabih dni, kakoršne sem doživel jaz. Dva dni sem živel ob samih jabolkih. „Kako Vam gre v šoli?" „Profesorji so mi naklonjeni, učim se rad, posebno zgodovino. Po zrelostnem izpitu bi se izpopolnil v tej stroki." — „Mnogo koristi boste prinesli." „Nikoli toliko, kolikor je je prinesel zgodovinar Kos." „Narod je ponosen nanj. Učenjaki in umetniki morejo dati mnogo. Mi navadni Zemljani pomagamo po svoje. Jaz tolažim sirote. Tudi vaše starše želim obiskati." Se kratek pomenek in razšla sta se, v novem znanstvu in novem upanju. Gospa Zora je nabrala res mnogo darov. Največ so dali revnejši sloji, kajti samo revež ve za reve. Vendar je Zora obhodila vse rodoljube ter vabila k božičnemu razdeljevanju. Edino k sodniku Fratniku ni hotela, posla- la je svojo namestnico k njemu. V mladih dneh ga je bila namreč pustila, ne da bi mu bila povedala vzroka ohlajenja svoje ljubezni. Sicer jo je ta mrzli korak kasneje večkrat pekel, ker najhujši je spomin na storjeno krivico, vendar je vzela drugega. Takrat se je čutila srečno, ako ga je zamogla kdaj še videti ; on pa je skrbno preprečil vsako snidenje. Hitela so leta in sodnik Fratnik jih je naštel mnogo od tistih dni, ko se je bil menil z Zoro. Zora je obiskala starše dijaka Furlana, ki so stanovali v krasni gosposki hiši sredi Trsta. Bila sta hišnika v njej, dolg, suh starec in drobna, jokava starka. Imela sta tesen prostor v pritličju, okno na temno dvorišče, kjer sta stala po cel teden dni dva kupa smeti, ki niso imele prostora v dveh dolgih, ozkih cinastih -škatljah. V sobici je'stala mizica z lončkom mleka in vrčem vode. V kotu je bilo stojalo s trinožnikom, na katerem sta kuhala. Ivo je vstopila Zora, je nekdo otresel z gornjega okna prašno preprogo in v izbico so je pri odprtem oknu vsul cel oblak smeti in prahu. „Kaj trosite smeti!" je zavekala stara s tenkim glasom. „Molči, baba!" jo je udaril mož s koščeno roko po hrbtu. „Ali hočeš, da izgubijo še to revno zavetje ? Siromak se nesme pritoževati." „Joj!" je zaupila ženica, ker mož ji je tiščal roko malo pretrdo pred usta, (ločim jo je z drugo vlekel za lase. „Umirita se", je povzela gospa Zora. „Rada bi govorila z Vami, prišla sem radi Vajinega sina." Ob tem imenu se je stavi prekrižal in nato govoril ponižno. „Žena pa je jezno dostavila: „Gospodar nam noče povišati plače. Deset lir in sobo v podstrešju imava in do devete zvečer sva tukaj. Stranke nas vedno tožijo gospodarju in on jim verjame." „Meni se zdi, da močno zebe", je dejala Zora ter zaprla okno. Stari je nekaj mrmral in žena je stopila s trinožnikom na dvorišče, ker je bil ogenj ugasnil. Nanesla je nekaj papirja od smetišča, se sklonila skoro do tal in pihala, zdaj z ustmi, zdaj s pihalko. Ker se dolgo ni vrnila gori, je Zora odšla domov ter pisala v Ljubljano dijaku Furlanu. „Vi niste vojniška sirota, ste pa sirota, osirotela po vojni, ko je lakota Vašemu očetu vzela zdravje, moči, tako da ni sposoben niti za lahko službo. Pri Božičnici bodo starši Vaši namestniki." * Dvorana je bila skromno razsvetljena. Sodnik Fratnik se je razgovarjal z drugimi gosti. Delili so obleke, perilo, knjige in drugo. Stare vratarice se je držal njen dolgi mož, s kapo v rokah. Ko sta od Zore prejela velik zavoj ž obleko in sadjem, je stari z otroško sladkosjied-nostjo vzel jabolko in je začel grizti. Zora je stala poleg Fratilika. Takrat jo je pozdravil in segla sta si v roko. .Božičnega miru!" „ Pozdravljena 1" „Vesel Božič! Veselo Rojstvo! In, ste zadovoljni z gožičnico?" „Še nikoli tako! Rodoljubi ste se letos izkazali, zapopadli ste kako dragoceno bodo v narodu poplačani Vaši prispevki." „Pozdravljena! — Vnovič sta si segla v dlan in oba in vsi udeležniki so radostnih obrazov odhajali z „Božičnice." SASA JEGOROVNA: Ob slovesu. Postoj ti, solnce žarko mojih dniv mamečr soj prečutih noči oj, hrepenenje vseh hrepenenj, saj polno še cvetja je v mojih ki čaka te in vabi te..... Ostani še, dokler nad polji zora vzklije in slavčkov zvonke melodije žgole nadvse ljubezensko.... dokler še tajnostno.... odmeva grilčkov crič. sred Ieh i «rtih,. franja ksaverija: NA LETOVIŠČU. Ljubila sta se. Njena ljubezen je bila tiiufr vda-nostna, kristalnočista, kakoršno je zaslužil onr ki ji je pravil o ljubezenski zvestobi, o rajski blaženosti. Oj, prelepi sanjavi večeri polni iluzij, polni tihega luninega svita! Posedala sta skoro vsak večer na vrtu, ob katerem je šuštelo temnomodro jezero, tako skrivnostno, tako milo, ko da se hoče harmonično spajati s šu-štenjem dreves ob brežini, io da hoče poveličevati njuno globoko ljubezen. Letoviščna sezona se je približala h koncu. Kako hitro sta ji potekla dva meseca. In koliko lepega, koliko nepopisno radostnega so ji prinesle te počitnice. Pa se je nečesa spomnila : Jemajoča slovo od samostanske predstojnice ji je obljubila, da je ne pozabi, da ostane zvesta njenim naukom in nasvetom in da ji bo večkrat pisala, nato se je spomnila in sklenila, da ji napiše dolgo pismo, predno vzame slovo od tega idiličnega kraja, ki jo je vpletel s tako zlatimi nadami... In napisala je dolgo pismo, da je že dva meseca tu, kjer je «žila toliko sreče, kjer je našla zvestega prijatelja, ki bi dal za njo življenje in s katerim jo druži neskončno hrepenenje, s katerim je zamenjala vse svoje zaupanje, vso srečo, vso globoko otroškovdano ljubezen. Drugega dne je imela mnogo posla vsled svoje bližajoče se zaroke. Radostnega lica je ves dan napravljala in pomagala mami, da čim okusnejše pripravi jedi, da čim zalše okinča ono sobo, v kateri se je imela 7,vezati in potrditi njuna ljubezen z zaročnim prstanom. Komaj je čakala večera. Ni mogla več vztrajati in zato je lahkih korakov odšla po stezi ob obrežju. Veter je lahno pihljal, valčki so žuboreli — zdelo se ji je, da ji vsa priroda govori o blaženosti, o njeni sreči pa o njegovi neizmerni ljubezni. Šetala se je v misli tako zatopljena, da se niti zavedala ni, da je dospela jako daleč. Nagloma se je domislila, da 011 — njen čestilec in zaročenec —je morda prišel na njenjdom po drugi poti Zato je sklenila, da se vrne. V tem ko napravi še par korakov, zasliši nekje med drevesi pritajeno šepetanje. Počasi se je bližala dvema postavama, ki sta sedeli: na klopi v tesnem objemu.... Pogledala je nanje in zonai jo je izpreletela... Obstala je... — VladkoL. — je jeknii-la in se zgrudila na tla... On, ki je še včeraj prisegal ljubezen in zvestobo njej, je pritiskal na prsi drugo. Razočaranje, ki jo je zadelo, jo je docela stvlo. — Upala je na srečo, ki se ji je božajoče približevala in mislila je že, cla jo je dosegla; v istini pa je1 bilo vse le varljiva sanja, ki je tako zgodaj, že tako> zgodaj zagrenila njeno mlado življenje, bila je to varljiva sanja, ki je prizadela pravo rano njenemu srcu, pravo bolest in nezaupnost njeni duši. A on?.,. Se li zaveda, da je morilec njenega srca, čistega deviškega srca, morilec vsega njenega hrepenenja vsega njenega stremljenja v tej vesoljnosti?.. IVKA VASILJEVA: DOMAČIJI! S prelepih južnih livad slišim tvoj klic, ti, rojstna moja zemlja; iz globočin kristalnega morja me vabijo prelestni tvoji zvoki, o domačija! Glas tvoj odmeva preko žitnih polj, valujočih v blesku solnčnih žarkov, pa skupno z mojim hrepenenjem valovi tja daleč na tvoje holme, ožarjene z milino zahajajočega svita, o domačija! Z zlatom bi ne mogla preplačati nežne tvoje ljubavi, z besedami ne morem opisati sijaja tvojih goric in bleska našega morja. O ti, uboga zasužnjena gruda! Še spi.... kralj Matjaž, še sniva.... ob njem Alenčica, še tiči.... nož v nožnici. Vendar vedi, domačija! Kralj Matjaž ne spi nevzdramno.... on čuje.... v snu zaihti, se premika, da zalesketa včasih zarjaveli meč. Morje valovi v bolesti kot je valovalo Kosovo polje. — Tam daleč še v megli se bori čolniček, bori se z burjo, bori se z divjo vihto. Tvoj rod je to, tvoj zasužnjen rod.... Že steguje osirotela deca ročice k rešitvi, — deca plaka, plaka v strahu i 11 upu.... Zato predrami se, kralj Matjaž, otmi jo, privij v svoje naročje, ne pusti, da utone tvoj nadebudni naraščaj. Glej, bolan je Jadran.... in kalna je Soča.... V neizmerni boli se ji ustavlja živi dekliški tek.... O morje, o Soča, deva prorokovana! Mari ostane vajin narod še dolgo v mučeništvu? Oj, Soča, kedaj bode prišinil na površje iz tvoje svetle globine čist biser — up? Oj, Jadran, kedaj ti vsled razigranosti vzvaluckajo srebrni valovi pod našimi jadri? Glejta! Mi čakamo tisti dan, ko bodo vzcvetela solnčna brda, zazelenele vinske gorice, ko vztrepeta ves Kras, ko zaori najslajši glas: Svoboda! Tedaj, Soča, odgrni svoj kristalni zaklad, bodi mati brhki planinski deci. Tedaj, oj morje Jadransko, zapljus- kaj visoko, da se bodo v veselju zazibale naše jadrnice! Ustal bode narod, zasijalo ujedinjeno svobodno solnce zalesketale naše oči v novi luči — pod svonimbod solu-cem — o, domačija!... o, domačija! FRAN ŽGUR. TOŽBA. Burja zavija, vrhovi šumijo, listi razpršeni križem lete — v srcu mi temne slutnje drhtijo vse so mi v prsih, zamrle želje... KOBARIŠKA: BOŽIČ V FURLANIJI. A zdaj zastrt je tod naš glas, In tuji krog' zvene glasovi, Tuj trg- in grad, tuj ves je kras, Oh naši so samo — grobovi! Simon Gregorčič. Bivala sem nekdaj pet let v ličnem Ločniku. Ločnik je lepa vas nedaleč od Podgore in eno uro hoda do Gorice. Stoji ob bregu bistre Soče, je torej krasen kraj v lepi soški dolini, kraj že popolnoma potujčen. Bivajo sicer med njimi še Slovenci. Govorica ločniških prebivalcev je čudna mešanica slovensko furlanskega narečja. Evo nekaj odstavkov: Dovč. vaj Lucija? (Kam greš Lucija?) V o lavar un po di cunjiš nd potok! (Grem prati nehaj cunj v potok!) Dula jeris ? (Kje si bila?) Jo jeri sul Gorenji koni e sul dolenji komj (Bil sem v Gorenjem in v Dolenjem koncu vasi,) Polja in ulice imajo popolnoma slovenska imena: Ograjnica, Log, Zalog, Brda, i. t. d. In vendar se ljudje prištevajo pristnim Furlanom, dasi imajo pristno slovenske priimke Bresan (Brežan), Kociancig, Zotig. Le redki so res furlanski priimki. Z otroci — kakor nekaj drugih zavednih Slovencev — nisem smela na ulici govoriti slovenski, ako sem hotela imeti mir. Nekega dne me vpraša srečajoča ženica: „Gospa zakaj govorite slovenski?". Ustavila sem se, ter jo smehljaje vprašala: — Kako govorite vi s svojimi otroci? — — Furlanski vendar! — — Vi ste Furlanka, ne? — — Da gospa! — — Vidite, Vi ste Furlanka in govorite s svojimi otročiči furlansko, kar je povsem pravilno. Jaz pa sem Slovenka, moram z mojimi otročiči govoriti slovenski. Kaj se vam ne zdi da mora tako biti ? — Osuplo so me gledale, (ženici so se namreč pridružile še druge) ter je med gručo marsikatera vzkliknila: — Gospa ima prav! — Na tak način sem skušala omejiti omiliti njihovo sovraštvo in zagriženost do slovensko-govorečih ljudi. Pojasnjevala sem jim, da je naš jezik lep in bogat v izrazih ter jako razvit itd. Moja pojasnjevanja so očividno zelo milo uplivala nanje, saj nas niso več zmerjali. Ljudje so se poboljšali in kaj bi se ne, saj se je po njih žilah pretakala pristno slovenska kri. Ali tega se reveži niso več zavedali! Nekega večera oziroma 24. junija, torej na dan Sv. Ivana, pride sosed Furlan v mojo kuhinjo in me nagovori furlanski, naj pridem pogledat «il Cres». - «Kres? V Ločniku kres?» se začudim in pohitim za starčkom na dvorišče. Res! Bil je kres, veličasten kres, ki je gorel na Kalvariji nad Podgoro, na oni Kalvariji. ki je bila torišče prelite krvi, naše in tuje mladine v tej grozni svetovni vojni. Zamaknjeno sem gledala zali prizor, mogočni kres, ta slovanski. običaj naših pradedov. Naenkrat so za-žareli vsi grički naokoli. In v tem žarenju je bilo nekaj svečanostnega, nekaj veselega. Krog kresov se je zbirala mladina in ukaia in prepevala in rajala. Šele, ko so začeli kresovi pojemati, smo odhajali na svoje domove. Hvaležna sem bila starčku, da me je opozoril na kres, ki ga jaz tam med Furlani ne bi bila nikoli pričakovala. In zamislila sem se kako, da imajo Furlani to navado in kako da rabijo pristni slovenski izraz? Nič čudnega torej, da sem sklenila poiz-vedeti marsikaj, dokler bom med njimi. Stari sosed mi ie bil dober tolmač. Pripovedoval mi je o škratih, o vedomcih, o mori ki tlači človeka. Pazljivo sem ga poslušala, ko mi je tako navdušeno pripovedoval o staroslovanskih božanstvih, ki jih je nazival s pristnimi slovenskimi imeni. Dan za dnem sem se bolj uverjala, da živim med potujčenimi Slovenci. Rešiti, kar se še da rešiti, mi je bil program. In res, posrečilo se mi je. Po mojem triletnem bivanju v Ločniku, se je ustanovila slovenska šola, v katero se je vpisalo •— le strmite — nad 60 slovenskih otrok. Ciril Metodova družba je ustanovila nato še otroški vrtec. Obe učilnici sta bili napolnjeni, še celo Furlani so hoteli pošiljati svoje otroke v slovenske šole, ali odklanjalo se je vsakega otroka, kateri ni bil slovenskih staršev, oziroma slov. pokoljenja. Veliko bi se dalo pisati o tej zadevi ali naslov tega spisa me opozarja naj pišem o Božiču v Ločniku. Bilo je torej na božični večer. Ker sem slutila da gotovo, tudi ta praznik hrani v sebi kake slovenske običaje, sem pohitela k sosedovim, od katerih sem izvedela, da bodo čakali «Polnočnico». Svečanostno veseli so bili vsi zbrani krog nizkega ognjišča. Na ognjišču je plapolal ogenj toda ne navaden ogenj, s katerim so kuhali celo leto. Ali nad zubljem, nad glovnjo je stal ogromen hlod. Ah, kako debel hlod — sem vzkliknila — Ta Vam pa bode gorel dolgo! Smejaje so me vsi pogledali ter skoro v zboru zaklicali: Cc il Božič, sjora! Božič! sem ponovila za njimi in ostrmela. Kaj ne pravite «Natale» ? «Natale» je drugo ! Natale je praznik rojstva, a nocojšnji večer, ki ga praznujemo s tem le hlodom, je Božič. Ta hlod je sveto drevo, in se imenuje Božič, kakor so ga imenovali in praznovali tudi naši očetje od starih časov, leto za letom! Z žerjavico, tega posvečenega lesa, ki gori na Božič, pohodimo vse hišne prostore hrame, hleve in živino. Pepel tega lesa shranimo in ga posipamo po polju, da bolje obrodi.» Onemela sem. Jaz, ki sem rojena v narodno zavednem trgu, sem poznala «Božič» le iz ba-jeslovja, Furlani pa praznujejo staroslovenski Božič leto za letom kot so ga praznovali naši pradedje, ko še niso bili Rimskokaloličam. Svečano so domačini zrli v lepi staroslovenski «Božič», kateri je veličastno gorel naslonjen na železnem zaglovniku. Čudne misli so se mi porajale vpričo takega svečanostnega pojava, kakoršnega nisem pričakovala v potuj-čenem Ločniku. «Povejte mi, oče» — sem dejala starčku —-«koliko časa pustite goreti Božič?» ««Mi ga ne ugasimo več in celo pazimo, da ne ugasne! To je nam sveti ogenj! Goreti mora toliko časa, da vse pogori, potem spravimo pepel, ter ga rabimo na polju in drugod», pojašnjeval mi je vse natančno. Dokaj let je minulo od tedaj, ali večkrat se spomnim lepega Ločnika in staroslovenskega «Božiča». Zatorej, solnčnata rav.an, Ko nate moj pogled se upira. Teman mi duh je in mračan In srce tuge mi umira! Simon Gregorčič. Marica Gregoričeva: O DRUGI DOBI SLOV. SLOVSTVA Lanska „Jadranka" je pod naslovom „O spočetju naše književnosti'1 prinesla članek, ki je razvijal prvo dobo slovenskega slovstva in sicer od XVI. do XVIII. stoletja, oziroma od I- 1530 — 1774. — S poglobi jenjem v tisto dobo, so se čita-telji lahko seznanili z osebo, ki je _ v nji igrala glavno ulogo, namreč s Primožem Trubarjem. Članek „Naša književnost do konca njene prve dobe", pa se je dotikal mož, ki so po Trubarjevi smrti prijeli za plug in orali po slovenskem slovstvu naprej. Vsi ti so imeli pač težko delo, če pomislimo, da je preporod — ki je nastal — pobral in uničil vse, kar so ustvarili slovenski proteslantje. Druga doba slovenskega slovstva obsega približno sto let, saj je trajala do 1. 1843., namreč do ustanovitve „Blajvajsovih novic". Začetnikom te dobe smemo z vso pravico prištevati opata, Marka Pohlina. Marko Pohlin je bil Ljubljančan in seje rodil 1. 1735. Glavna poteza njegovega duševnega podvzetja, se je črtala v stremljenju, da vzbudi v domačem ljudstvu zopetno udanost in zopetno navdušenje do domačega čtiva, kakoršno je bilo za časa protestan-tizma na svojem višku. V dosego svojega namena, se je Marko Pohlin, mnogo učil, marsikaj pisal in izdat dosti knjig nabožne in posvetne vsebine, torej svetopisemske in poučnozabavne. Zložil pa je tudi nemško-latinsko slovnico in slovar. Čemur se moramo zlasti čuditi z ozirom na dobo, v kateri je žive!, je dejstvoma je obelodanil dvajset knjig, dočim jih je zapustil ob svoji smrti še desetero v rokopisih. Izmed knjig, oziroma drobnih bukvic, ki jih je Marko Pohlin izdal, naj navedem vsaj sledeče: Molituvne bukuvze 1767. Lublana. Limbar med ternjam 1768 Dunaj. Kratku popisuvanje tega živlenja, 1769. Lublana. Dijanje lepeh čednost, 1771. Lublana. Bukuvze sa rajteng-e, ale kratku podučenje v rajteng-i sa fantiče inu dekleta gmajn kraynskih ludij. 1781. Tu malu Besediše treh jezikov. 1781. Pridege sa nedele čez čelu lejtu. 1785. Dunaj. Kmetam sa potrebe vesele inu žalostne pergodbe 1789. Izmed rokopisne ostaline, ki jo je izdalo leta 1862. „Zgodovihsko društvo kranjsko" v Ljubljani, naj imenujem to-le: Te odperte in odklenene duri; 1768. Dunoj. Skušna, koku se puste nauki visokih šol po kraynsku dopovedati; 1781. Lublana. Kraynska kroneka use šlaht spomina urednih reči, ka-tire su se kadaj na slovenski zemli pergodile. Glede jezika Pohlinovih de!, se marsikomu vzbuja porogljiv nasmešek ali pomilovanje, in vendar se moramo čuditi njegovi duševni delavnosti, če pomislimo na duh časa, ki je preveval dotično za nas tako daljno dobo. In ko da A^arko Pohlin že tedaj ni dvomil, kako utegne marsikdo njegov nemali napor spremljati z neprikrito zaničljivostjo, je on sam zabeležil: Koku je por tu! si ho merski eden mishi, katiremu bodo lete bukuvze v roke'al predori persle: koku je tu, de en elocek je na to zapadl, kraijn-4iaii> take kvantepix venci in Slovenke." Vesela sem bila, tega odgovora in se v srcu radovala, da imajo tržaški Slovenci tako lepo obleko, lepšo kot mestna gospoda. In ODGOVORI NA VPRAŠANJA. Dijak v Jugoslaviji. Me jako veseli, da Vam in Vašim tovarišem tako ugaja spis „o Skandinaviji." To dokazilo me še bolj utrja v prepričanju, da če vsakemu vsa Jadranka ne dopade, prijajo in koristijo posameznikom vsaj posamični spisi. Zlasti me veseli, da koristim učeči se mladini, ki ji povojne težkoče in potne zahteve najbrže ne bodo dovoljevale zajti daleč preko domovjn. vplivata na njihovo gladko polt mrzla hrana in zdrž-Ijivost do kadenja in vsake alkoholne pijače. Gladkega polnega lica so sioer tudi moški. Oboji spol je rumanosvetlih las in zlasti pri mladini so lasje mehki, kakor preja in kanarčkovo perje. Kar se tiče jezika so si norveški, švedski in danski približno sli-čui, kakor so si naši slovanski medseboj; staro pristno skandinavsko narečje pa govofe dandanes baje le na Islandiji. Potovanje po Skandinaviji je jako mikavno a ne le za onega, ki potuje le za zabavo, ampak ravnotako za prirodoslovca, kakor za vsakogar, ki se hoče seznaniti z deželo v njeni-h go3podarstvenih in socialnih prikaznih. Zategadelj svetujem vsakomur, ki mu dopuste življenske in stanovske razmere da — kakor hitro se je sezuauil z najlepšim iu najimenitnejšim kar poseduje naša domovina napravi izprehod po Skan naviji. Ž^al mu za tak izlet ne bo nikoli! Koneo. sedaj naj vse to gine in izgine? Nikakor ne 1 To moramo preprečiti! Da pa preprečimo ni druge poti nego: Da polagoma začne mladina staviti nase kos za kosom lepe narodne noše. Tržaške oko-čanke naj dajo lep izgled, sledili jim bodo po oddaljeni krajini. Iz okolice se bode narodna noša udomačila na deželi po trgih in vaseh. Začni Trst in sledili mu bodo kreji: Sežana, Postojna, Idrija I Kanalski, Tolminski, Kobaridski, Bovški, Vipavski, Goriški okraji ! Narodna noša se bode vselila v vsako najmanjšo vasico in vsako še tako borno kočo. Vezala bode med seboj vse, kar nas je v našej nesrečni domovini z lepimi Ko-rošicami in Beneškimi Slovenci. Edino z narodno nošo preprečimo potujčevanje. Ona bode nekaka sveta vez med nami vsemi. „Lov na slovenske duše" ne bode imel take moči. Narodna noša, bode tudi ščit narodnosti, ker vsak tujec bode vedel, da dokler dekle nosi narodno nošo, nosi pečat svojega jezika in svoje narodnosti in svojega ponosa. Da se ohranimo in ubranimo potujčevanju je najboljši in najkrepkejši jez: Slovenska narodna noša po vsej krajini, kjer bivajo Slovenci! Oživimo torej našo narodno nošo! (Konec). Zato imam na vsporedu še druge potopisue članke, n. pr: Preko Donave od njenega izvira do njenega iliva v Črno morje. Preko vseli slov. dežel do Carigrada in priko Egejskegti, Jonskega, Iadranskega morja, oziroma skozi Dalmacijo r Trst. In še mnogo drugih. Gospa V... Ono društvo ni bilo od ital. konus, ne razpuščeno, ne odbito..Torej čisto navadna izmišljotina, glede katero ni nihče .slutil, da so ji lahko pride na NARODNA NOŠA. DROBTINE sled. Po pravici bi moral obstajati torej še vedno isti odbor, ki je bil izvoljen pred par meseci in katerega imena so bila že objavljena. Zatajitev in vničenje pa zasnova novega odbora je bilo povzročeno tedaj le po osebah, ki so s krinko na obrazu hotele izpodriniti nesimpatiSne jim osebe iz kolobara društvenega delovanja. Pa nato niti nadalje misliti! Pravi vernik nesme priti ob vero in zaničevati cerkev, ako se je tudi spri z duhovniki, Ravnajmo se torej po smernicah vesti! Zdravi! Lota. Ne, ni nikaka pripovedka ! Tukajšnji fašisti dajejo nasprotniku res ricinovega olja. Ravno četrtinko, včasih tudi več ga mora spiti, kakor n. pr. nek -tukajšnji kakor tudi nek isterski duhovnik. Navadno mora izpiti javno sredi ceste ali vasi tako n. pr. učitelj P. in učitelj F. nekatere pa izvabijo v svoj sedež. Ti se gotovo vprašuješ, zakaj jim v tistem hipu ne zbežijo, ali se motiš! Kako bo bežal, če mu pa eden kaže samokres, drugi bajonet, tretji pa gorjačo. Ko bi bili vsaj si naši ljudje takega želodca alla Dreja iz Skednja, ki ga pije kakor rosolio. Pip! Kralj Hamurabi: Mogoče že prihodnjič! Marija. Me prav veseli, da ste me prav umeli, to je, da s tistim „Pepčkom, v novemberskem dopisu ne-samo nisem menila nobene žive osebnosti, ampak da nisem merila na doktorja s približno istim imenom. Dotični odvetnik sploh je prevzvišen za take strupenine, je prekreposteu za slična hudodelca, je prerodoljuben za oblučavanje sorojakov, je prečist značaj za slične brezvestne napade in kot edino najzaslužnejšemu možu na narodnostnopolitičnem polju naše nesrečne pokrajine, pri-tiče le obči ugled, le najgloblja udanost, le najodličnejše spoštovanje, le pobožna hvaležnost nesamo Jadranke, ampak vseh slovanskih časopisov na tem ozemlju ! Naročnica. Učiteljica ročnih del postane lahko vsaka ona, ki ima ljudsko šolo pa je izvežbana v raznih ročnih delih, bodisi, da se jih je priučila zasebnim potom ali da je bila v kaki obrtni šoli. Ob izpitu za tako učiteljico, mora namreč predložiti spričevala šole, ki jo je obiskovala in pa vzorce posameznih del v kačkanju, pletenju, šivanju in vezenju. Pripravljena pa mora biti tudi iz vzgojeslovja (pedagogika) in sicer v onih točkah, ki se tičejo ročnih del, kakor tudi v onih, ki pojasnjujejo kako se vobče poduČuje bodisi v ljudski ali meščanski šoli. Izpiti se vrše spočetka šolskega leta ali ob koncu istega. Ema. S stavkom, v katerem sem imenovala Jjud-skošolskooliko neke gdč. nisem nameravala ponižati do-tične gdč. — saj dokazuje svojo izobrazbo že s tem, da skoro sama vodi vnanje delevanje toli važnega društva — ampak sem hotela povdariti izobrazbo dotičnega dohtarčka, ki z vso visokošolo potrebuje njene Sole. N. pr. če rečem : Profesor se je dal nadomestiti od dijaka", ne izgubi na časti dijak, ampak profesor. Če rečem: „Telce je odskočilo zaradi mucke" se ne mislim rogati mucki, marveč telcu! Istran. Ime „Capodistria" so nadeli Latinci v po-zneji dobi. Okoli 1. 500 po Kr. r. so to mesto Slovani zvali Kapar, Rimljani pa Capraria. Za časa vlade Justina II. rimskega cesarja pa so imenovali mestece Justinopo-lis; sploh pa je mesto imelo še druga imena kakor Egida in Isola Palladia. L. 554 po Kr. r. pa so pridrli sovražniki in mestece popolnem zažgali. Mama. Lepo moško ime „Smiljan" je ueprevodilno kakor Ana, Marija, vino, kapela, luna, rum. Pa ne skrbite, Lahi ga bodo že po svoje preobrazili, kakor so rusko ime Vanda izpremenili v Veneranda. Radovednica iz Radovljice. Iz zanesljivega vira sem izvedela, da onega, ki se upira.... ga primejo mnogi in eden mu s kosom drva pridržuje odprta usta.... UREDNIŠKA LISTNICA. ■ M. pri Sv. Ivanu. Hvala za eno in drugo! Drugih izpiskov iz zasebnih pisem ne priobčim več, da prekrije pajčolan pozabnosti tempreje ono neprijetno zadevo! Glede pošiljatvc pa: Kar je dobrega uporabim, drugače pa oprostite, vse pač ni za tisk, kar se človeku zdi. Naročnikom v Jugoslaviji. Prihodnje leto bodo dobili Jadranko le oni g. naročniki, ki odpošljejo na upravo lista anteeip. 30 Dinarjev, kar store lahko potom pisma. Na noročnino, ki bi jo kdo poslal potom banke, se uprava ne bo ozirala. (In to iz uzroka, da je lani uprava prejela od neke tukajšnje banke samo 3.10 lir /.a 100 kron, ki jih je bila naročnica poslala iz Jugoslavije.) Vsem cenjenim osebam, ki so dobivale Jadranko je bila tekom časa pridodana poštna položnica. Kdor jo je izgubil, naj blagovoli poslati znsek 10 lir potom nakaznice. Plačati morajo seveda tudi oni, ki decembersko ševilko morda zavrnejo ali ne ostanejo nadaljni odjemalci lista. Komur se je kak iztis izgubil ali pomazal, naj sporoči upravi, ki mu pošlje drugega brezplačno. Italijanski jezik. Izšla je II. izdaja slov. italij. slovnice, ki jo je sestavila Marica Stepančičeva. Cena knjigi je 8 lir, po pošti 8.60 lir. Knjiga je v Trstu na prodaj pri upravi Jadranke in v knjigarni J. Stoka. Na prodaj pa je tudi v drugih mestih. Kazalo izide v priK. številki kot priloga. *t»*. t.». ». '.rirrn • t*«vt«. \ in Gomp. urnega blaga 110 Št. 10 \stvu v mestu »brojen obisk. urence ""H®D Na debelo! TRŽAŠKO VZAJEMSTVO delavcev z antiko in izdelovalcev podov regf. zadr. z o. z. = prevzema delo tudi na okolici. = Skladišče in delavnica pečiinštedilnikov v Trstu, Via deli' Istituto 20 v Gorici, Via Garibaldi 20 v Tržiču, Via Friuli 614 Mm ex Via del Teafro 998« Na debelo navadna in ve, laki, vrvi, pir i. t. d. itore v vsaki uri. cene. PREPRODAJALCI krajini, = GORICI Stolni trg,) \a s šivalnimi : dvokolesi, z \ in municijo. alogi tudi po-e dele orne-predmetov. — zastopništvo i strojev Titan .Posebni brez» poduk za u-vezenje. a zalaga 'a kovrstne bla-i, vse po naj-sa obilen obisk • Goriea \ntonio št. 8-9 IZKUŠENA bliska sprejemi mm ti na dom. - TRST. III. mm 50, piill. MiilrmiHi llelje R. KOVAČIČ vatama teh. VOd. Sprejema od 9-12 — 15-19 Via Valdirivo, 33 (nasproti Kavarne „R3fHH") Izvršujejo se vsa dela po najmodernejši tehniki, kakor: plombe, zlate krone, zlate mostnice in zobnice. Jadranska Banka sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema vse bančae posle podnajugodnlmi pogoji. Beograd, [sije, Dubrovnik. Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkom, Ojatija. Sarajevo, Split, IMlMu Zagreb,Trst, tliien. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu« in inozemstvu. Zaloga pohištva ANTON BRESCAK GORICA • Via Carducci št. 14 (prej Gosposka ulica) Doma kar manjka, naj pregleda vsak vse naj napiše si pri dnevni luči: omare, mize, stole, posteljnjak, škabel, kar rabi sploh v domači kuči. Kar manjka, to mu preskrtn Breščak, štirnajst številka Giosue Carducci. iZOEOZDRAVNIŠK! flIEÜE: ADOLF KOLL Korso Viktor Em. BIS. st. == I. rssdstp. = Posluje od 9, do 12. dopoldne in 2. „ 5. SEVER & C0MP. - TRST — ul ca Piflachiavelli štev. 13 — taief. 22-59 Prodaja vsa vrtca, travniška in cvetlična semena, z vsemi g-arancijami ter po konkurenčnih cenah. — Na željo pošilja cenik za 1. 1922 brezplačno. Direktni uvoi. i as»»« ' 111 lli V11 pn 110 izdeluje v svoji tovarni „ADRIA" najrazličnejše obuvalo. Bogato je «ADRIA» preskrbljena zlasti za poletno sezono. Nad vse trpežni so Adria-sandali in Adria-podkovanci za hribolazce. Lastne prodajalne so v Trstu, Via i^tion 1 v Gorici, @orso Vi»rdi 32 v Geiju, Narodni dom EGIPTOVSKI profesor grafologije razlaga zn&čaj In usodo življenja , Sprejema vsak dan od 13-19 - TRST, via Geppa 10,1.' A. FENDERL & Go. - TRST TOVARNA MILA /-O Via de! Ghirlandaio 1 - Tel, 430 A, FEHDERL & Go, - TRST TOVARNA EVI I ï_ A Via del Ghirlandaio 1 - Tel. 430 Pristno zeleno! - Rumeno „Superior!" Paille na