GLASILO . I^^I^ISTICNE LETO XXVH. ŠT. 42 PTUJ, 31. OKTOBRA 1974 CENA l,5aDIN BANČNIŠTVO IN VLOGA VARČEVANJA V l>OGOJIH STABILIZACIJE Letos poteka 50 let organizira- nega varčevanja na svetu, V Sloveniji je tradicija varčevanja in hranilništva zelo razvita; razvija pa se tudi po vsej Jugoslaviji. Jez med razvitimi in manj razvitimi deželami in pokrajinami bi bil prav gotovo manjši, če bi človeštvo bolj upoštevalo enakomernejšo porazde- litev dobrin, ki jih ljudstvo ustvaija. Med dobrine v drugi obliki spada tudi denar. Ker denar in denarni sistem vedno spremljata gibanje dobrin - blaga, oziroma družbenih sredstev in Predsednik SO Ptig Branko Gogup kapitala, se obenem z razvojem proizvajalnih sU reproducirajo tudi družbeno ekonomski odnosi. Ti odnosi so pri nas samoupravni in socialistični, ki težijo z naso akcijo k večcentričnemu in enakomer- nejšemu oz. skladnejšemu razvoju. Značaj blaga in denarja, kredita in obresti mora biti družben, kajti le s tem bomo premagali fetiš blaga in fetiš kapitala, pa s tem tudi fetiš denarja. Celoten mehanizem denarnega in kreditnega sistema ter delovanja organizacij združenega dela in bank bo vsklajen le, če bomo trosili le tisto, kar smo ustvarili. Tudi prebivalstvo bo lahko trošilo le tisto, s čimer bo razpolagalo. Organizacije združenega dela in posamezniki se bomo lahko zadol- ževali le toliko, kolikor bo na razpolago sredstev in kolikor bomo kreditno sposobni. Ce bomo porabili več kot razpolagamo, bomo s tem pospeševali inflacijo. Rahla inflacija je sicer koristna, ker poživlja gospodarstvo in celokupen razvoj. Prevelika inflacija, kakršni smo priča danes, pa nas spravlja v nestabilnost in razvrednoti prehitro vse dosežke, ki smo si jih izborili. Pretirana inflacija ne razvrednoti ne samo stavb, strojev, naprav itd., razvrednotiti hoče tudi naše moral- ne kategorije. Pretirano se začnemo obnašati enkrat kot proizv^alci - ustvarjalci, drugič pa kot potrošniki. Spričo spiralne rasti cen se obnašamo razdvojeno. Zavedati pa se moramo, da so proizvajalci hkrati tudi potrošniki. Kot proizvajalci navijamo cene, kot potrošniki pa jih preldinjamo, ker jih z dohodkom in osebnim dohodkom ne dosegamo. Ko cen ne dosegamo, se zadolžu- jemo in se s tem spravljamo v še slabši položaj, kajti sami povzro- čimo ponoven skok cen itd. . To je začaran krog, v katerem se vrtimo. Ta krog pa enkrat moramo presekati, čeprav bo težko in boleče. Vse kaže, da imamo v roki že sekiro, samo zamahniti še moramo. Sedanje gospodarske razmere so takšne, da zahtevajo odločno akcijo vseh in s tem najširšo mobilizacijo vseh delovnih ljudi. Ne gre le za varčevanje na vseh področjih, kjer imamo možnost in vpliv. Gre predvsem za našo boljšo organi- ziranost, gre za povečanje produk- tivnosti dela, proizvodnje in do- hodka. Pri tem moramo oceniti letne načrte in razvojne programe, učinkovitost naložb, aktivnost in delovno disciplino ljudi. Izdelati si moramo protiinflacijske programe, v katere moramo vplesti tudi varče- vanje, Le tako bomo lahko bolj dosledno zmanjševali visoko stopnjo inflacije. Sami - v združenem delu — bomo morali postati oblikovalci ekonomskega sistema in ekonomske politike. Opraviti bomo morali kritično analizo našega obnašanja do sredstev družbene lastnine. Dostikrat se še obnašamo kot individualni in kolektivni lastniki sredstev za jroizvodnjo, TOZD-ov in podjetij, hočemo se povezovati v večje organizme, da bi dosegli večje učinke. Varčevanje z združenimi sredstvi in pravilne odločitve pri združenih naložbah nam lahko dajo večje učinke. Tako pa sredstva drobimo in posledica tega je zapravljanje prednosti, ki nam jo nudi združeno delo v večjih organizacijah. Preučiti bomo morali, kako ie z združevanjem sredstev, usklaje- vanjem razvoja, oblikovanjem skup- nih naložb ter kakšen je način sprejemanja skupnih investicijskih ciiločitev. Ob vsem tem moramo uskl^evati razvojne in proizvodne programe ter določiti medsebojna razmerja v ustvarjanju in delitvi dohodka. Delitev ustvarjenega do- hodka na osebne dohodke bo morala biti pod rastjo družbenega proizvoda in v odvisnosti od na^ storilnosti in akumulativnosti. To je le eden od pogojev varčevanja. Varčevati bomo morali še bolj pri splošni-proračunski porabi ter sred- stvih, katere dajejo delovni ljudje samoupravnim interesnim skup- nostim. Vse tri porabe, to je osebno, splošno in skupno bomo morali vedno držati pod nivojem rasti družbenega proizvoda. Le tako bo reprodukcijska sposobnost gospo- darstva rasla, ostalo bo več sredstev za nove proizvodne naložbe in posredno s tem tudi več novih sredstev za vse tri že naštete oblike porabe. Povečevanje izvoza in zmanjše- vanje uvoza mora biti naša skrb za stabilizacijo blagovne in plačilne bilance. Varčevanje s surovinami, zlasti uvoženimi in z energijo ]e odločilnega pomena za stabilnejše osnove gospodarjenja ter porabe. Napori za omejitev naraščanja cen so predvsem v veqi in rentabilnejši proizvodnji ter v varčevanju na vseh področjih. Gre za omejevanje vseh oblik porabe v skladu z razpolož- ljivimi sredstvi. V te napore se moramo vključiti vsi delovni ljudje in vsi občani. arčevati moramo povsod, to je naša naloga, to je naš nacionini in ,.državni" program. Tudi z razvojem hranilništva bomo varčevali in združevali sredstva. V ptujski občini je razvito hranibiištvo s stoletno tradicijo in hranilne vloge naraščajo. Hranilne knjižice ima že večina zaposlenih ter kinetje in učenci v šolah. V občini Ptuj je nad 40.000 vaičevalcev, kar ni malo, če vemo, da je v občini vseh občanov nekaj nad 65.000. Naša naloga mora biti, da čimprej preidemo v vseh organizacijah združenega dela na izplačilo osebnih dohodkov na hranilne knjižice ptujske banke. S tem krepimo bančni potencial in moč združenih sredstev tudi naših varčevalcev v banki. Ce so ta združena sredstva večja, lahko z i^imi tudi več naredimo, kar je pomembno, če se zavedamo, da smo manj razvita občina. Naš skupni kapital le ni tako velik, vendar, če bo bolj združen, bo bolj „udaren" pri naložbah, ki nas bodo lahko popeljale hitreje na pot razvitosti. Državnemu kapitiu je spodrezala nova ustava korenine in ni več kaj dosti pričakovati od države. Zato lahko pričakujemo predvsem od samih sebe čim več sredstev s katerimi razpolagamo, če jih bomo združili za skupne cilje in hitrejši razvoj. Eden od naporov je tudi širitev hranilni ške službe naše banke. Ta banka je n ša in bo naša tem bolj, čimbolj bomo organizirani v njej. To se pravi, čim več denarja bomo združevali v njq, močnejši bomo vsi skupaj. S tem razbijamo stare pojme bančnega kapitala kot fetiša in gradimo nove na osnovi delegatov- upravljalcev. Prav zato pravimo, da je to naša banka, ker gospodarimo z njo tisti, ki smo v združenem delu. Tako dograjujemo učinkovit kredit- no-denarni in bančni sistem, ki je lahko uspešen dejavnik varčevanja, združevanja sredstev, razvoja in napredka naših krajev. BRANKO GORJUP Jutri se bomo spomnili vseh tistih, ki smo jih imeli radi in ki nam pomenijo drag spomin. Obiskali bomo grobove svojih očetov, mater, babic, dedkov, prijateljev in znancev. Udeležili se bomo komemorativnih svečanosti, ki jih pripravljajo družbenopolitične organizacije - posebej mladina in borci, da bi tako počastili spomin tistih, Id so žrtvovali svoja življenja za svobodo. Tudi samotni grobovi, kjer so v težkih dnevih vojne pokopali neznane borce, ne smejo te dni biti osamljeni. Posnemajmo otroka na zgornji fotografiji, ki sta prižgala lučko sredi gozda, kjer je nekoč padla partizanka Katja. Foto: J. Rakuša 2 stran TEDNIK — Četrtek, 31. oktobra 1974 izvršni odbor skupnosti slovenskih obcin zasedal v Ptuju v ponedeljek, 28. oktobra, je v Narodnem domu v Ptuju izvršni odbor Skupnosti slovenskih občin obravnaval informacgo o ptujski občini, pregledal sklepe zadnje seje, izvolil predsednika izvršne« odbora Skupnosti slovenskih občin, raz- pravljal o analizi statutov krajevnih skupnosti in o predlogu igenih zaključkov, informacijo o razgovoru s predsednikom predsedstva SR Slovence Sergejem Kraigherjem in o razgovoru s predsednikom republi- ške konference SZDL Slovence Mitjo Ribičič; razpravljal o akcij- skem programu dela organov skupnosti in sekretarjatvtov sekcij, poslušal informacijo o skupščini Stalne konference mest Jugoslavije in o skupščini skupnosti občin Črne Gore in Makedonije ter razno. Sejo je vodil predsednik Jože Demovšek. V imenu ptujske občine je predsednik SO Branko Gorjup podal kratko informacijo o ptujski občini O stanju v zdravstvu je govoril dr. Mi^a Mrgole. Sledila je razprava o analizi statutov občin kot tudi krajevnih skupnosti Od ustrezne institucialne in instrumentalne izgradnje sistema samoupravHanja v temeljnih celicah naše družbe so v mnogočem pogojene možnosti za uveljavitev novih odnosov v njih. Hitrejši ali počasnejši razvoj samoupravljanja v KS je odvisen tudi od ustrezne statutarne ureditve, pa ne samo te, marveč tudi od ustrezne statutarne ureditve TOZD (reguliranje odnosov med TOZD in KS itd.) in samoupravno interesno skupnos^o. Komaj cca 260 KS je sprejelo nove statute, ostale KS pa imap statute bodisi v pripravi bodisi že v javni razpravi Marsikje so pripravljali statute po enem kopitu, ki se je modificirano prenašal v krajevnih dcupnosti z različnimi socialnoekonomskimi in drugimi značilnostmi V to delo je bilo premalo vključen strokovni politični faktor. Prav tako je premalo prisotna osebna legjtimacga KS ter pomanjkljivo opredeljena krajevna dcupnost in metode njenega povezovanja z drugimi samoupravnimi skupnostmi in orga- nizacijami v širšem družbenem prostoru. Preveč je prisoten klasičen pristop, v ospredju so družbeno-po- litične oblike, ne pa samoupravne. Na pobudo republiške konference SZDL Slovenije }e bila pri Skupnosti slovenskih občin ustanovljena po- sebna delovna komisga z nalogo, da analizira občinske statute in pripravi predlog stališč in sklepov za njihovo dopolnitev. Na osnovi analize, ki so jo člani te komisije opravili je bila opravljena vsebinska redakcija in uskladitev besedila. Kljub temu pa se v bistvu še pojavljajo nekatera ponavljanja, predvsem zaradi obrav- navanja posameznih vprašanj z različnih aspektov. Tudi tu je bilo ugotovoljeno, da je bilo preveč prepisovanja iz ustave, prisotnost predsedniškega sistema, da odnosi med IS in občino še vedno niso urejeni Za predsednika izvršnega odbora Skupnosti so izvolili Vi^a Jago- diča. V ragzgovoru s predsednikom predsedstva Slovenije Sergejem Kraigherjem so poudarili, da je Skupnost slovenskih občin splošno združenje občin, ki služi interesom občin, pretakanju idej, misU in da ne more biti institucija nad občinami ne more sprejemati soglasfl. Mora delovati proti zapira- nju oWin vase. Na skupščini Stalne konference mest Jugoslavge je prevladalo mnenje, da se izkušrge ene republike prenašajo prek Stalne konference na druge. Osnovna tema pri delu skupščin občin Črne gore in Makedonge, je bila or^nizacija samoupravnih interesnih skupnosti. Program in financiranje samoupra- vnih interesnih skupnosti mora temeljiti na dejanskem odločanju delovnih ljudi Ob koncu sqe seje Vinko Jagodič zahvalil za izkazano zaupanje. M. G. V 10 PIONIRSKIH HRANILNICAH VARČUJE 1216 ŠOLARJEV 76.000 DINARJEV Podružnica ljubljanske ban- ke v Slov. Bistrici je leta 1970 ustanovila prvo pionirsko hranilnico na osnovni šoli v Poljčanah. Uspehi so spodbudUi ustanovitelja, da je v naslednjem letu ustanovil takšne hranilnice še v Slov. Bistrici in Sp. Polskavi. Do začetka oktobra, meseca varčevanja 1974 deluje v osnovnih šolah občine Slov. Bistrica že 10 pionirskih hranilnic, od katere vsako vodi 7-članski svet pionirske hranilnice s predsednikom in mentoijem. Ob tem je pomemben tudi podatek, da so se aktivno vključili v delovanje pionirskih hranilnic tudi učitelji Trenutno je nsguspešnejša pionirska hranilnica v Sp. Polskavi, ki je uspela vključiti med varčevalce vse učence šole, to je okoli 250 otrok, ki trenutno varčujejo 42.000 dinarjev. V sKupno vseh 10 pionirskih hranilnici na območju občine varčuje trenutno nad 1200 šolarjev in učiteljev, vlog pa je že 76.000 dinarjev, S tem se uvrščjgo med najuspešnejše tovrstne varčevalce v Sloveniji Dejavnosti pionirskih hranilnic v bistriški občini pa ne ost^^o samo na začetku. Pred kratkim so v pionirski hranilnici osnovne šole Pohorski odred v Slov. Bistrici, prvi v bistriški občini pričeli s posojilno dejavnostjo. Že v naslednjih mesecih pa nameravajo s takšno dejavnos^o pričeti v nekaterih dru^ šolskih hranilnicah. Delo hranilnic določajo posebna pravila, ki določajo, enako kot pri ostalih hranilnih vlogah 7,5 odstotne obresti, katere pa v pionirskih hranilnicah ostajajo kot sredstvo poslovanja in dohodek hranilnice, skupno z vsoto 250 dinarjev, kolikor pokloni ustano- vitelj Ljubljanska banka vsaki na novo ustanovljeni pionirski hranil- nici. Iz teh sredstev hranilnice nabavijo hranilne knjižice in manjša darila za varčevalce. Posamezne šole pa vključijo v varčevanje učence prvih razredov s tem, da vsakemu od njih poklonijo hranilno knjižico in začetni dinar. Vsi varčevalci so takoj vključeni tudi v nagradno igro Pikapolonice, kjer za določeno vsoto vloženega denarja sprejmejo manjše praktične nagrade. V okviru meseca varčevanja me je ob dosedanjih uspehih in bodočih nalogah, kakor tudi akcijah v tem mesecu seznanila odgovorna za pionirske hranilnice, pri Ljubljanski banki, podružnici Slov. Bistrica, Danica Ingolič-Godec. Povedala je, da so z ustanav- ljanjem pionirskih hranilnic skorji na vseh osnovnih šolah in njenih vodstvih naleteli na veliko razume- vanje in tudi sodelovanje, kar je bil tudi osnovni vzrok, da se na tem področju uvrstili med najuspešnejše v Sloveniji. K temu pa je pripomoglo tudi stalno sodelovanje z vodstvi hranilnic, ki jih vsako leto obiskuje Danica Ingolič-Godec in z nasveti ter praktičnim delom usmerja njihovo delo. Med najpomembnejšimi načrti v delovanju pionirskih hranilnic v bistriški občini uvrščajo željo, da bi do konca leta ustanovili v vseh osnovnih šolah, vključno posebno osnovno šolo v Slov. Bistrici, pionirske hranilnice, kar bi pomeni- lo, da bi v prihodnjem letu delovalo 16 takšnih hranilnic. V mesecu varčevanja, oktobru, so pioniqi bistriške osnovne šole pripravili igrico o Pikapolonici, s katero gostujejo v vseh šolah občine. Ljubljanska banka, podružnica Slov. Bistirca pa bo v tem okviru za šolo Slov. Bistrica in vse svete šolskih hranilnic bistriške o čine pripravila Posebno predavanje iz planinstva. ioniiji varčevalci iz bistriške občine so se udeležili tudi shoda pionirjev hranilničaijev iz vse Slovenije, ki je bil 19. in 20. novembra v Celju. Ta mesec bo predstavnica bistriške banke obi- skala vse hranilnice v občini in se seznanila z njihovim delom ter težavami. Med največjimi težavami so prostori za delo, k^ pa poskuša reševati organizator v okviru možnosti. VH danes, V Četrtek, 31. oktobra 4. seja DRU2BEN0-P0LITIČNEGA ZBORA SO PTUJ Na dnevnem redu je infor- macija o gospodarskih gibanjih v prvem polletju 1974, o skupni in splošni porabi v občini v oevetih mesecih 1974, družbeni dogovor o ustanovitvi skuposti podravskih občin in sveta skupnosti kot skupnega medobčinskega organa samoupravljanja, osnutek odloka o izvršnem svetu skupščine občine Ptuj, predlog odloka o spremembi odloka o sprejetju načrta ureditve cone rekreacije pri vrelcu termalne vode v Ptuju, predlog odloka o ustanovitvi odbora za notranjo politiko in družbeno samozaščito v občini Ptuj, imenovanje članov v odbor za notranjo politiko in družbeno samozaščito občine Ptuj, predlog sklepa o ustanovi- tviobčinskega odbora za spremljanje družbenega dogovarjanja in samo- upravnega sporazumevanja o splošni in skupni porabi za leto 1975 v občini Ptuj; imenovanje predsed- nika, podpredsednika in članov odbora, imenovanje člana v odbor za vzgojo in izobraževanje pri Stalni konferenci mest Jugoslavije, ime- novanje delegata občinske skupšči- ne v komisijo za izvajanje druž- benega dogovora o osnovah in merilih za določanje mesečnih nadomestil osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov voljenim in imenovanim funkcionaijem v občini Ptuj, imenovanje delegatov občinske s^pščine v koordinacijski odbor za družbeno izobraževanje pri občinski konferenci SZDL Ptuj in zbor delovne skupnosti osnovne sole Leskovec pri Ptuju; imenovanje ravnateljev osnovnih šol Juršinci, Žetale, imenovanje vršilca dolžnosti ravnatelja šole „Maksa Bračiča" Cirkulane; razrešitev dosedanjega in imenovanje novega namestnika predsednika komisije za ugotavljanje izvora premoženja, sogl^e k razrešitvam in imenovanjem v občinskem javnem tožilstvu v Ptuju; razrešitev dosedanjega občinskega javnega tožilca, razrešitev namest- nika občinskega javnega tožilca, imenovanje novega občinskega jav- nega tožilca, družbeni dogovor o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov voljenim in imenovanim funkcionarjem v pravosodju, pred- logi in vprašanja delegatov. MG Mladi po kongresu Predsedniki osnovnih organizacij ZSMS območja občine Ormož so minulo soboto na razgovoru, ki ga je sklical predsednik občinske konfe- rence ZSMS Ormož Ivan Vajda, spregovorili o sprejetih stališčih 9. kongresa mladine ter v zvezi s tem o pristopu k enotni reorganizaciji mladinskih aktivov. Razen poenote- nja mandatov si bodo prizadevali izdelati programe dela in se po posameznih osnovnih organizacgah dogovoriti za zastopanost mladine v delegacijah za samoupravne interes- ne skupnosti Ena bistvenih nalog mladine na vasi je sodelovanje v krajevni skupnosti in s tem prisotnost v razpravah o statutih krajevnih skupnosti in sprejemanju programov dela teh skupnosti. Mladi se bodo morali tudi potruditi, da bodo ustrezno zastopani v krajevni samoupravi - kot delegati, saj bodo tako najlažje sodelovali pri odloča- nju. Od tega pa je odvisno, ali bo mladina v nekem kraju imela svoj prostor in druge možnosti za redno dejavnost. Se v tem in v prvi polovici naslednjega meseca bodo člani predsedstva občinske konference ZSMS obiskali vse osnovne organiza- cije ZSMS, kjer bodo izvedene volitve novih vodstev, vzporedno pa bodo spregovorili tudi o statutu ZSMS. To bodo sočasno priprave na novo volilno konferenco mladinske- ga občinskega vodstva. Na sobot- nem sestanku so se dogovorili za razdelitev mandatov po posameznih osnovnih organizacijah ZSMS. Pri tem je pomembno poudariti, da bo nova občinska konferenca, ki bo štela 50 delegatskih mest, povezova- la vse organizacqe, dništva in specializirane organizacije, kjer ži- vijo in delajo mladi. jr tednik — Četrtek, si. oktobra 1974 stran 3 Razgovor z delegati 8. kongresa zveze sindikatov Slovenije iz ptujsl /fl V novi teden; 24.00 Poročila, 19.10.1974.; Jakob Fideršek, Žu- pečja vas 3, roj. 1884., umrl 20.10.1974.; Elizabeta Tekmec, Spuhlja 137, roj. 1903., umrla 18.10.1974. Franc Trstenjak, Krčevina pri Ptuju 4, roj. 1911., umrl 21. 10. 1974.; Stanislav Habjanič, Hermanci 19, roj. 1931., umrl 21. 10. 1974.; Katarina Špeglič, Slape 5, roj. 1902., umrla 21. 10. 1974.; Antonija Voda, Mestni vrh 32, roj. 1928., umrla 22. 10. 1974.; Neža Topolovec, Vel. Varnica 12, roj. 1904., umrla 24. 10. 1974.; Stanislav Puklavec, Kolodvorska 2, Ormož, roj. 1932., umrl 25. 10. 1974. 16 stran tednik — Četrtek, 31. oktobra 1974