DOLENJSKI LIST
Št. 51-52 L. XVII
NOVO MESTO, četrtek, 29. decembra 1966
POSVET O MEDOBČINSKEM SODELOVANJU
Več glav več ve, več rok pa več zmore!
20. decembra je bil na občinski skupščini v Novem mestu področni posvet občinskih tajnikov. Udeležili so se ga tajniki iz občin: Brežice, Krško, Kočevje, Ribnica, Črnomelj, Grosuplje, Trebnje in Novo mesto, medtem ko smo tajnika občin Sevnica in Metlika pogrešali. Na posvetu so se tajniki pogovorili o delu in organizaciji medobčinskih inšpekcijskih služb, ki so zaživele v naši pokrajini kot plod spodbudnih pri-
Po lepem ljudskem pregovoru: »Več glav več ve, več rok pa več zmore« se v naši pokrajini že nekaj let razvija plodno medobčinsko sodelovanje v skupnih inšpekcijskih službah — Medobčinska inšpekcija dela je z dosedanjimi uspehi zaslužila pohvalo vseh občin — Izkušnje kažejo, da bo treba sodelovanje v skupnih službah razvijati še naprej, saj so strokovno boljše, učinkovitejše in cenejše.
zadevanj za medobčinsko sodelovanje.
V proračunih je vedno manj denarja, zato je pač naravno, da iščejo občine
rešitev v sodelovanju. Do sedanji obstoj medobčinskih inšpekcijskih služb je dokazal, da so te v takšni    obliki strokovno
boljše, cenejše, pa tudi učinkovitejše. Vsi tajniki so posebej pohvalili inšpekcijo dela, ki je že postala svetovalec organizacij, saj se ne ukvarja več samo s strogo inšpektorskim preganjanjem napak. Inšpektorji dela sodelujejo s samoupravnimi organi in političnimi organi zacijami v kolektivih, ker vedo, da je preprečevanje požarov učinkovitejše kot pa gašenje!
Nadaljevanje na 3. .sirani
S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE V TREBNJEM 22. DECEMBRA
Republiški odlok spodkopuje Dolenjsko banko
Vida Tomšič in Viktor Avbelj v Novem mestu
V torek dopoldne sta obiskala Novo mesto tovarišica Vida Tomšič in tovariš Viktor Avbelj. V spremstvu predstavnikov občinske skupščine in političnih vodstev sta obiskala delovne organizacije tovarne zdravil KRKA, tovarne NOVOTEKS in Šolski center za gostinstvo. Zanimala sta se za proizvodnjo in probleme ob uresničevanju gospodarske reforme, popoldne pa je tovarišica Vida Tomšič, članica predsedstva CK ZKS. vodila posvetovanje politične, ga aktrva Novega mesta o aktualnih vprašanjih v medna-odnem komunističnem gibanju.
Skupina poslancev v belolokramskih občinah
V petek 23. decembra, je skupina okoli 30 poslancev repub,; kc ■*» gospodarskega zbora pod vodstvom predsednika Leopolda Kreseta obiskala Belo krajino. V Črnomlju so si ogledali štiri večja podjetja fn ocenjevali njihov položaj, nato pa obiskali še Metliko in dva tamkajšnja kolektiva.
Na skupnem sestanku s predsedniki obeh belokranj-sk h občin so se nato pomenili o perspektivnem razvoju podjetij, hkrati pa s predstavniki 2TP obravnavali nerentabilno železniško progo Novo mesto—Metlika.
Trebanjska občinska skupščina je sklenila, da bo proti republiškemu odloku o prenosu nekdanjih družbeno investicijskih skladov kot solastnik sprožila upravni spor pred republiškim ustavnim sodiščem
Ko so v Sloveniji ukinjali okraje, je bil sprejet zakon, ki je med drugim tudi določal, da ima republiška skupščina pravico usmerjati 'a-kratne družbeno investicijsko sklade. Občinske skupščin.; Trebnje, Metlika in Novo mesto so kot nerazdeljivi solastniki pred malo manj kot letom dni ta sredstva vložile v poslovni sklad Dolenjske banke kot njeni soustanovitelji.
Kasneje je republiška skupščina sprejela odlok, po katerem naj se ta sredstva prenesejo na Splošno gospodarsko banko v Ljubljani, v za-
Dedek Mraz v Poljanah
24. decembra je pionirje v Poljanah obiskal dedek Mraz s spremstvom. Zavod BOREC, hotel TURIST in kurirji TV 15 iz Ljubljane, ki imajo patronat nad poljansko šolo, so pripravili veliko presenečenje in obdarili učence s knjigami in slaščicami. Dedek Mraz jim je povedal marsikaj lepega, nakar je bil kratek kulturni program. Vsekakor lep zgled, kako kolektivi in nekdanji borci sikrbe za učence podeželske šole!
četku decembra pa je Dolenjska banka že dobila nalog službe družbenega knjignvod-
DANES
dopoldne ob 11. uri bo
podjetje PETRGL iz Ljubljane
slovesno odprlo
novo
bencinsko črpalko
ob avtomobilski cesti tik
pri odcepu
v Trebnje
Občinska skupščina Trebnje, podjetje PETROL in delavci nove črpalke vabijo na otvoritev nove črpalke prebivalstvo Trebnjega in okolice, kakor tudi predstavnike delovnih organizacij.
stva, naj sredstva v trth dneh tudi prenese.
Ker gre za skoraj poldrugo milijardo starih dinarjev, ki krožijo v gospodarstvu Dolenjske, bi uresničitev tega odloka pomenila hud udarec in občutno zmanjšanje poslovnega sklada Do.enjske banke, domnevajo 5to, da bi 18 zmanjkal pod tisto •.>trezno mejo, ki je po zveznih predpisih   za   obstoj banke
Mala Belokranjica nam nabira šopek cvetočega lanu, žlahtne rastline za domačo tekstilno industrijo in obrt. Koliko je bogastev naše domovine, ki smo jih v minulih letih premalo izkoristili! Da bi v bodoče vsi — delavci, kmetje in ljudska inteligenca srečni in zdravi gradili še lepšo in bogatejšo domovino, želi vsem zvestim naročnikom, bralcem in V3em svojim sodelavcem ter prijateljem doma in na tujem cb vstopu v leto 19G7
DOLENJSKI USJ_
Gornji posnetek je iz ijovolet.r.osu koledarja l'<velil?C n»ga   združenja   tekstilne   n:k_;; i \ r ■»•!».
Nadaljevanje na 11. strani   5"ZF55"H5Z::' 52512.57 S2tttt5ćS25~ ^c5H52b25tt:5
Pokojninska črna borza razkrita
Do zdaj je revizija na Dolenjskem prihranila pokojninskemu skladu 7,9 milijona S-din, 63 ljudi pa bo prejemalo znatno manjše pokojnine -•- krnici: :rs številke v podatkih nekaterih delovnih organizacij, ko so porcoals o višini »piač« takih svojih prejšnjih uslužbencev!
V revizijo, ki jo sodelavci novomeškega Komunalnega
zavoda za socialno zavarovanje opravljajo sem od zgod
»BOŽIČNI PREKUCLJAJ« pri Družinski vasi zaradi nedeljske poledice. Izmed petih potnikov v fičku LJ 518-84 je na srečo le eden dobil manjše poškodbe. Povsod pa ni šlo tako gladko: ta dan se je zgodilo še več nesreč voznikom in celo pešcem, saj je bila cesta tako ledena, da se po njej niti hoditi ni dalo. Avtobusi na nekaterih progah sploh niso vozili, manjši promet pa je bil tudi na sejmišču in po uradih v Novem mestu. Za posnetek si Vid Bauer iz Novega mesta deli prvo nagrado za osmo fotografijo tedna. (ORWO NP18 8/60)
r
DO 27. DECEMBRA:
1885 novih!
Še 309 novih naročnikov so nam pridobili zvesti sodelavci od 21. do 27. decembra! število vseh novih naročnikov je tako naraslo na 1885, z akcijo pa smo prišli na polovico. Iskreno si želimo, da bi bila tako ugodna tudi vnaprej! Dosedanji uspehi:
BREŽICE: .................. 157
ČRNOMELJ: ................ 162
KOČEVJE: .................. 131
KRŠKO: ..................... 158
METLIKA ................... 83
NOVO MESTO: .............. 388
RIBNICA: .................... 128
SEVNICA: ................... 329
TREBNJE: .................. IGO
Razne pošte: ................. IGO
Inozemstvo .................. 29
nje jeseni, je prišlo okoli 320 pokojnin. Do nekaj dni pred novim letom so pisarniško obdelali 194 primerov Sprt menit: je bilo treba 63 pokojnin ki so jih prete':no zmanjšali Denarni učinek je velik, saj bo pokojnin klad posletj izplačeval na mesec -658.3112 Sdin manj, oziroma na leto 7,9 milijona Sdin manj. V tem skladu je to velik prihranek, še večji pa bo, ko bodo obdelali vse pri mere.
Pri reviziji so ugotovili, da so mnoge delovne organiza cije za tiste, ki so šli v pokoj, prikazale napačne osebne dohodke, na podlagi katerih so bile odmerjene tudi napačne pokojnine. Pokojninske osnove so delovne organizacije oovečale tako. da
Od 29 doc. do 8. jan.
Okrog 29. decemhra močnejše snežne padavine, nato do 1. januarja suho oziroma jasno in mraz. Nekako od 2, do 5. januai'ja padavine in sprva odjuga, proti 5. januarju zopet hladneje in sneg. Snežilo bo še okrog 8. januarja, vmes izboljšanje.
Dr. V. M.
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
POGOVOR OB PRIMANJKLJAJU V KMEČKEM SKLADU
„Zemlja naj plačuje prispevke!"
Ni vsakdo kmet, kdor uživa zdravstveno zavarovanje kmetov!
»Zakaj?« je povzel vprašanje Stanko Gunčar. »Območje naše skupnosti je hudo pasivno. Mnoge panoge so odpovedale, ne dajo od sebe tistega kot včasih. Zato se, hitro pogledano, zdi, da so ljudje malce preveč obremenjeni. Za spoznanje lažje plačujejo prispevke tam, kjer imajo gozdove.«
Zdenko Dular: »Po mojem je to razliko napravila slaba izterjava. Pri nas je namreč plačevanje pogojeno: silno veliko imamo majhnih kmetov, od katerih je težko terjati, veliko pa je tudi kmetov-bor-cev, ki imajo v zavarovanju ugodnosti, sredstva, ki se porabijo zanje, pa so precejšnja.
Gunčar in Dular sta ugotovila, da je plačevanje prispevkov v sklad zdravstvenega zavarovanja slabše tudi zato, ker zasebno kmetijstvo ustvari in proda manj tržnih presežkov kot včasih.
Skupščina brez moči
»Kaj lahko vaša skupščina naredi v tem primeru? Ah — po vajinem mnenju — lahko vpliva na to, da bi bila izterjava boljša?«
Gunčar: »Po sklepu skupščine sta bila že dva sestanka z odgovorni«« predstavniki občinskih skupščin in družbe-no-političnih organizacij, na katerih je bilo dogovorjeno, da občinske uprave za dohodke pospešijo izterjavo. Kaj več kot opozarjati naša skupščina ni mogla napraviti.«
Neporavnani računi v ivstvu
»Kdo je zaradi tega najne-posredneje prizadet?«
Gunčar: »Zdravstvo, ki ima zaradi nerednega dotoka v sklad kmečkega zavarovanja
O ukinitvi železnice tudi v Rožnem dolu
Osrednje vprašanje na krajevni konferenci SZDL v Rožnem dolu je bila ukinitev železniške proge Novo mesto— Metlika. Občani so poudarjali, da je to njihova edina prometna zveza in da bi imela ukinitev prehude posledice za razvoj Bele krajine. Pogovorili so se še o vprašanjih šolstva ter o pripravah na spomladanske skupščinske volitve.
za okoli 200 milijonov S din neporavnanih računov.«
Dular: »Skupščina se zaveda, da mora preskrbeti toliko sredstev, kolikor ga zdravstvo potrebuje.«
(Direktor KZSZ Zvone Su-štaršič: »Naš zavod je imel v imenu samoupravnih organov stalne stike z zdravstvenimi organizacijami glede dotoka sredstev in potrošnje.«)
Izreden prispevek najbrž neizbežen
»Zagata, v kateri se je znašel sklad, očitno zelo skrbi samoupravne organe kmečkega zavarovanja. Kaj bi predlagali, da bi se stanje popravilo?«
Gunčar in Dular: »če bi bili prispevki izterjani, se ne bi bilo treba pogovarjati o primanjkljaju, če planiranih sredstev v skladu ne bo, bo treba pač predpisati izredni prispevek. Ta bo znašal 8,4 odst. od katastrskega dohodka posameznega kmečkega gospodarstva, če bo izvedeno, bodo seveda spet neprimerno bolj prizadeti redni plačniki, saj bodo morali s tem plačati davek namesto tistih, ki slabo plačujejo, čeprav bo dodatna dajatev veljala tudi za zaostankarje.«
Ni še kmet, kdor ima krpo zemlje!
Dular: »Pri vsem tem se mi zdi potrebno poudariti, da bi morala dajatve za kmečko zavarovanje plačevati zemlja ne glede na to, kdo na njej gospodari, če bi v tem smislu predpisovali prispevke, bi se najbrž tudi hitreje izoblikoval status kmeta. Zdaj namreč velja, da je kmet vsak, kdor ima bajto in krpo zemlje, kar pomeni, da lahko uživa pravice kmečkega Bavarovanja. Obveljati pa bi moralo — tako menijo tudi samoupravni organi — da bi bil lahko kmečko zavarovan samo tisti, kd ima najmanj 80.000 S-din katastrskega dohodka, ker šele ta plača poln pavšal 20.000 S din. Podatki pa povedo, da je na območju naše skupnosti 1174 gospodarstev, ki imajo manj kot 50.000 S din katastrskega dohodka, in le 775 takih, katerih katastrski dohodek se giblje med 50.000 in 80.000 S-din.«
Ob dogodkih v Vietnamu spričo premirja, ki so ga bili sklenili za božične braznike, kjer pa vendar ni šlo brez incidentov, je stopilo dogajanje v arabskem svetu v ozadje. Nekaj stvari pa je, ki kažejo na to, da gre za globlje in daljnosežnejše premike in da prav zato zaslužijo posebno pozornost.
Kaj se je takega zgodilo, da je čedalje bolj obrnjena pozornost svetovne javnosti na dogodke v arabskem svetu?
Če začnemo pri posledicah, potlej bi dejali, da se izraelski glavni štab ni bal kakšnega resnega odpora, ko je planiral in tudi ures ničil vojaške izpade na sirijsko in jordansko ozemlje. Bolj ko se od-mikajo novembrski dogodki, ko so izraelske tankovske kolone vpadle na jordanska tla pri Hebronu, po staja jasno, da se podira tudi tisti poglavitni steber arabske enotnosti, ki je bil zgrajen na enotni obrambi arabskega sveta pred Iz raelom. človek bi pričakoval drugačen izid take izraelske avanture. Takšen brezumen napad je — bi dejali — samo v škodo Izraelu in lahko povzroči samo še večjo izolacijo Izraela v svetu. Hkrati pa bi po tej logiki moral združiti arabske dežele v enotnih obrambnih naporih in omogočiti, da lete potisnejo ob stran vse tisto, kar jih razdvaja. To pa se ni zgodilo. Pokazalo se je namreč, da se jordanski dvor bolj boji »naserizma« in palestinske osvobodilne organizacije (PLO) kot pa Izraela. Doga-
ja se torej, da so bili Izraelci prav dobro obveščeni o globini nasprotij med arabskimi državami, se pravi predvsem med Jordanijo in Saudsko Arabijo na eni strani in med naprednimi arabskimi struja mi na drugi. Tako je postala enotna vojaška obramba arabskega sveta, ki je bila doslej skoraj ved no ena izmed poglavitnih točk vseh zasedanj šefov držav in vlad afriškega in azijskega dela arabskega sveta, dokaj neuresničljiva.
Arabske zdrahe
Pred nekaj dnevi je Naser, Id sc je doslej izogibal ostrim besedam proti saudskemu in amanskemu dvoru (Aman je glavno mesto Jordanije), ostro napadel oba kralja. Obtožil ju je, da služijo imperialističnim interesom, da predajajo tajne listine Arabske lige zahodnim obveščevalnim službam in da izdajajo sploh arabsko stvar.
Razčlenjevalcu političnih dogodkov v tem delu sveta pove morda že kar veliko podatek, da je Jorda nija močno povezana z Londonom in Washingtonom, in to glede obrambnih in gospodarskih zadev. Če pa hkrati vemo, da »naserizem« niti v Britaniji niti v ZDA ni v či-
slih, ampak slejkoprej trn v peti, ki jim je prekrižal že marsikatere račune, potlej je seveda razumljiva tolikšna podpora Jordaniji in ŠČU-vanje njenih vladarjev proti vsemu, kar diši po naprednemu. Po sklepu obrambnega sveta Arabske lige bi morale priti v Jordanijo ne le saudske ampak tudi iraške čete, da bi pomagale Jordaniji v boju proti Izraelu. Toda v Amanu so rekonstruirali vlado in pometali iz nje vse, ki so še postavljali vprašanje, kdo je večji sovražnik Jordanije — Izrael s svojimi zahodnimi zavezniki ali Egipt, ki ogroža polfevdalne arabske dvore. Ostri ukrepi proti palestinski organizaciji v Jordaniji tudi nekaj povedo. Ta je namreč tista, ki terja nenehno enotno podporo vseh arabskih držav v boju proti Izraelu in ki si je napisala na svojo zastavo, da je treba Izrael izbrisati z zemljevida.
Tako so se odnosi med arabskimi deželami Bližnjega vzhoda močno zaostrili in postajajo žarišče nemirov v tem delu sveta. Ostaja pa odprto vprašanje, kakšna je vloga zahodnih imperialističnih sil, ki podpirajo tako Izrael kot Jordanijo. Na prvi pogled je dogajanje protislovno. Razložiti pa se ga da morda s tem, da Zahod preko Iz raela in z dajanjem potuhe pri njegovih agresivnih dejanjih — prispeva k zaostritvi odnosov v samem arabskem svetu in s tem k slabitvi Arabske lige. Računi vsekakor niso čisti, gotovo pa je, da ne prispevajo k pomiritvi v tem delu sveta.
V KMEČKEM ZAVAROVANJU ŠE VEDNO PRIMANJKLJAJ
Prisilna izterjava pri kmetih zatajila
Vse kaže, da bo treba s 1. januarjem 1967 uvesti izreden prispevek za kritje primanjkljaja v skladu zdravstvenega zavarovanja kmetov v Novem mestu
Do 31. oktobra se je nabralo v skladu zdravstvenega zavarovanja kmetov 418 milijonov S din primanjkljaja. KJnetje so bili dolžni 311,2 milijona, občine 52 8 milijona in republika 52 milijonov S din.
Plan dohodkov za leto 1966 je 693,5 milijona S din. Do konca novembra je imel sklad 421,4 milijona Sdin dohodkov in 572,4 milijona izdatkov. Čisti letošnji primanjkljaj je torej 151 milijonov Sdin.
Če ne upoštevamo obveznosti iz prejšnjih let, so v občinah vplačali letos povprečno 32,3 odstotka premalo denarja v sklad kmečkega zavarovanja in sicer v črnomaljski občini 26 odstotkov premalo, v krški 33,6 odst., metliški 43,8 odst., novomeški 31,5 in v trebanjski 33,6 odst.
Junija so se predstavniki socialnega zavarovanja s predsedniki občinskih skupščin in načelnikov oddelkov za finance dogovorili za temelji-
to izterjavo prispevkov. Rezultati niso kdove kako razveseljivi, saj je bila izterjava dobro zastavljena le v septembru. Dogovor torej ni bil zadovoljivo uresničen, zato bodo morale občinske uprave za dohodke napeti res vse moči, da bi nadoknadili zamujeno in da bi sklad ob koncu leta ne imel večjega primanjkljaja od predvidenega v višini 150 milijonov Sdin.
Poslovno leto bo, kot kaže, spet končano s primanjkljajem v zdravstvenem zavarovanju kmetov. Napovedani primanjkljaj pa je vendarle malce prehud za nemoteno poslovanje sklada. Zato vse kaže, da bo treba s 1. januarjem 1967. predpisati kmetom izre-
den prispevek, s čimer bi pokrili vso letošnjo izgubo in poravnali dolg iz prejšnjih let. Ob vsem tem je toliko bolj nujno, da prisilna izterjava dosedanjih obveznosti do sklada pobere vse dolgove od nerednih plačnikov, če to ne bo izvedeno, bo izredni prispevek spet bolj udaril redne plačnike, tem pa gotovo re bi bilo vseeno, če bi morali plačati tudi za neredne sosede, medtem ko bi oboji imeii enake pravice.
Ob tolikšnem dolgu v sk'.a du zdravstvenega zavarovanja kmetov zdravstvena služba gotovo ni ravnodušna. Vse prej kot to! Zaradi neenakomernega dotoka denarja ?klad že dolgo ni likviden, njegov žiro račun je blokiran, zdravstvo pa živi ob neporavnanih računih, ki jih je bilo zadnjega oktobra za 224,4 milijona .Sdin.
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
■TRI OPERACIJE PRIHODNJEGA LETA. V zvezni skupščini prav te dni, tik pred novim letom, razpravljajo o celi vrsti ukrepov, s katerimi želijo zaostriti pogoje gospodarjenja in s tem pospešiti uresničevanje nalog reforme. Poglavitni ukrepi — podpredsednik ZIS Boris Kraigher jih je imenoval tri operacije — so: devizni režim, nov kreditni sistem in revalorizacija osnovnih sredstev delovnih organizacij. Z novim deviznim režimom želijo pospešiti vključevanje delovnih organizacij v mednarodno delitev dela. Nov kreditni sistem pomeni konec dosedanjega administrativnega razdeljevanja kreditov; podjetja bodo morala imeti svoja lastna sredstva za zaloge izdelkov. Revalorizacija osnovnih sredstev sicer ne pomeni novih obveznosti za delovne organizacije, toda z določitvijo resnične vrednosti osnovnih sredstev bodo morali kolektivi nameniti večja sredstva za amortizacijo. Potemtakem podjetja ne bodo mogla več »jesti« sredstev, ki bi morala biti pripravljena za obnavljanje in zamenjavo osnovnih sredstev.
Zaostreni pogoji gospodarjenja pa ne pomenijo nujno slabših življenjskih razmer delovnih ljudi. Ako bodo zaostreni, trši pogoji gospodarjenja vplivali na hitrejše izkoriščanje oblik vseh rezerv v gospodarstvu, na zmanjšanje proizvodnih stroškov in hitrejše obračanje sredstev, bodo s tem odstranjena žarišča nestabilnosti, s tem pa bodo ustvarjeni pogoji za postopno rast življenjskega standarda.
Ko je podpredsednik ZIS Boris Kraigher
na tiskovni konferenci z novinarji govoril o rezultatih reforme in smeri za zahtevnejše gospodarjenje, je med drugim rekel, da je prvo ugodno znamenje uresničevanja reforme to, da se vrača zaupanje v naš dinar. To je utemeljil s podatki o tem, da tuje banke povprašujejo po našem dinarju in da se tudi realni menjalni tečaj bliža tistemu, ki je bil določen na začetku izvajanja reforme.
V naš dinar se vrača zaupanje
B V SOCIALNO ZAVAROVANJE JE TREBA UVESTI RED. Tako je izjavil zvez ni sekretar za finance Kiro Gligorov, ko je odgovarjal na vprašanja zveznih poslancev. V socialnem zavarovanju mora biti red, sicer ZIS ne bo odgovoren za primanjkljaj. Predvsem je nujno temeljito spremeniti sistem socialnega zavarovanja. V prvi polovici prihodnjega leta bo prišel ZIS pred zvezno skupščino z novimi predlogi za temeljite spremembe sistema socialnega zavarovanja.
■ POZIV IZVRŠNEGA ODBORA GO SZDL SLOVENIJE. Izvršni odbor GO SZDL Slovenije je te dni pozval krvodajalce, naj dajo kri za vietnamsko ljudstvo. Izvršni odbor je izražal občutke vseh članov Sociali-
stične zveze, ko je izrekel podporo vietnam skemu ljudstvu, ki se bojuje za svojo svobodo.
Po vseh večjih mestih v Jugoslaviji so bile demonstracije proti ameriški agresiji v Vietnamu. V Zagrebu so demonstranti prodrli skozi kordon milice in poškodovali poslopje konzulata. Demonstracije so bile tudi v Ljubljani.
H PREMALO SREDSTEV ZA ZNANOST. Zvezni kulturnoprosvetni zbor je na svoji zadnji seji menil, da dve milijardi starih di narjev ne zadošča za potrebe znanosti. Ako bomo sredstva za znanost zmanjšali, bomo s tem škodili uresničevanju reforme, kajti sredstva za znanost so najrentabilnejša investicija. Znanost naj bo v prihodnje čim-manj odvisna od proračuna.
H FINANČNO POSLOVANJE V ZVEZI KOMUNISTOV JAVNO. Na seji izvršnega komiteja CK ZKS so sklenili, da bodo preučili možnosti za zmanjšanje partijske članarine. Menili so, da je treba kar najbolj varčevati oziroma ekonomizirati porabo sredstev. Vsak izdatek mora biti opravičen s tem, kako ZK uresničuje svojo vlogo idejno-politične sile in kako so komunisti usposobljeni za naloge v novih družbenih razmerah. Poslovanje v Zvezi komunistov mora biti javno, se pravi, na vpogled članstvu.
Na seji so tudi ugotovili, da Zveza komunistov kot celota ne dobiva nobenih dotacij za svojo dejavnost, temveč pokriva vse svoje izdatke z dohodki članarine.
KRATKE
Z RAZNIH STRANI
■ REORGANIZACIJA V KONGU
— Predsednik Konga (Kinshasa) Mobutu jc povedal, da pripravljajo veliko reorganizacijo v upravljanju države. Število kongoških provinc bodo zmanjšali na osem. Med drugimi bodo združili tudi Iva tango, ki je bila zdaj razdeljena na tri province. Predsednik je napovedal, da bodo namesto belgijske družbe Union Minierc ustanovili    lastno    kongoško družbo.
■ TITO POTUJE  V AVSTRIJO
— Predsednik Tito bo februarja obiskal Dunaj, kamor ga je povabil predsednik avstrijske republike Iran/ Jonas.
■ ARETACIJE V PEKINGU — Dopisnik madžarske časopisne a-gencije poroča iz Pekinga, da so zaprli okrog 30 »reakcionarjev«. Med njimi jc tudi Lo Dzui Cing, nekdanji načelnik generalštaba, podpredsednik vlade in eden izmed sekretarjev CK  KP Kitajske.
■ FRANCOSKE ČETIC OSTANE. JO V ZR NEMČIJI - Zahodno-mški zunanji minister Willy Brandt in francoski veleposlanik sta izmenjala pismi, v katerih je rečeno, da lahko francoske čete o-stanejo v tej deželi, dokler bo to želela bonska vlada. V ZR Nemčiji je zdaj 70.000 francoskih vojakov.
■ »DVORNA VLADA« V GRČIJI — Grška vlada jc nenadno odstopila. Kralj je zaupal sestavo nove vlade Paraskcvopulu. Šef u-nijc centra Papandreu je izjavil, da bo njegova stranka podprla novo vlado. Stefanopulovo glasilo »Eleftcria« pa trdi, da je to dvorna vlada, češ da je ministre izbral sam kralj.
B POMILOSTITEV — Francoski predsednik de Gaulle je po-milostil generala Challa, ki je eden izmed štirih generalov, ki so bili leta 1961 uprizorili upor v Alžiriji, da bi preprečili pogajanja o neodvisnosti.
■ BREZPOSELNOST V ZAHODNI NEMČIJI — ZahodnonemSki urad za zaposlovanje je sporočil, da je bilo sredi decembra v ZRN 327.000 brezposelnih, kar pomeni, da se jc število brezposelnih povečalo od oktobra za 111.000. Tako naglega naraščanja brezposelnosti v tej deželi ne pomnijo ves povojni čas. Zato jc čedalje pogosteje slišati zahteve, da jc treba odpustiti vse tuje delavce, da bi domači imeli kruh. V nekaterih pokrajinah so jih že odpustili
B NOV SOVJETSKI VESOL1-SKI USPEH — V Sovjetski zvezi so izstrelili na Luno novo vsemir-sko postajo, ki je »mehko« pristala na Luninem površju. Sporočili so tudi, da ta postaja že koplje v Lunino površino in da redno pošilja fotografije površine.
B LETALSKA NESREČA — Pri ameriškem oporišču Da Nang v Vietnamu je strmoglavilo ameriško transportno letalo. Ubilo se jc 60 ljudi.
B SPORAZUM O VESOLJU — Na sklepnem zasedanju jc generalna skupščina OZN sprejela besedilo sporazuma o prepovedi pošiljanja atomskega orožja v vesolje. Sporazum bo začel veljati, ko ga bo podpisalo najmanj pet držav, vštevši ZSSR, ZDA in Veliko Britanijo. Sporazum bodo kadarkoli lahko podpisale vse države sveta bodi v Moskvi, Londonu v VVashingtonu.
Zadruge izenačene z delovnimi organizacijami
Zvezna skupščina je pripravila predloga dveh zakonov: o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zadrugah in o pravicah občanov do lastnine kmetijskih strojev in njihovi uporabi. Zvezni poslanec Ludvik Golob je pred dnevi v Novem mestu s predlogoma seznanil predstavnike kmetijskih zadrug.
Bistvo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zadrugah je v tem. da bodo zadruge izenačene z drugimi gospodarskimi delovnimi organizacijami. S tem jim bo omogočena širša dejavnost, predvsem tudi kmetijska reprodukcija. Seveda pa bosta morala ostati še naprej osnovna dejavnost delovnih organizacij v kmetijstvu, poljedelstvo in živinoreja. Novi zakon bo onemogočil obstoj kmetijskih zadrug, ki se bavijo predvsem ali pa samo z odkupom in s tem ne-
upravičeno jemljejo dohodek zadrugam, ki so ga v resnici ustvarile. Predstavniki kmetijskih zadrug so se na sestanku z zveraiim poslancem zavzeli za to, da s spremenjenim statusom kmetijskih zadrug ne bi smeh ukiniti namenskih kreditov, saj bi s tem kmetijstvu napravili več škode kot koristi.
Predlog zakona o pravicah občanov do lastnine kmetijskih strojev in njihovi uporabi je prav tako kot prvi posledica težnje po večji produktivnosti v kmetijstvu. S prejšnimi predpisi je bila namreč prodaja traktorjev in drugih težjih kmetijskih strojev občanom
Več glav več ve..
(Nadaljevanje s 1. strani)
Na posvetu se je izoblikovalo skupno stališče, da je inšpekcijska služba dejansko upravna služba, ne pa skupščinski organ. Edi-nole ustanovitev inšpekcije je stvar skupščine, vse drugo delo inšpekcije pa naj se odvija po upravni poti. Dogovorili so se še o tem, da naj bodo osno va za obračunavanje dela medobčinskih inšpekcij skih služb v posameznih občinah delovni programi, ne pa kakršnakoli pavšal na merila.
Govora je bilo največ o vodnogospodarski inšpek ciji, ki se na novo usta navija, in o inšpekciji de la. Tajniki so opozorili na pomanjkljiva določila gle de zastopstva v samoupravnih organih in glede informiranja v osnutku statuta vodne skupnosti Dolenjske.   Sklenjeno je
bilo, da bo januarja 1967 poseben posvet predsednikov občin o tem vpraša nju. Vodna skupnost mora skrbeti za urejanje vodnih tokov, pa tudi za preskrbo z vodo, ki v na ši pokrajini še ni rešena. Kot nesprejemljivo so ocenili določilo zakona o varstvu pri delu, ki prepušča republiški inšpekciji dela neposredno skrb za varstvo pri delu v indu striji in družbenem kmetijstvu. Republiški inšpektorji namreč prav gotovo ne bodo zmogli tako obsežnega dela.
Na posvetu, ki je bil lep prikaz medobčinskega sodelovanja, so izmenjali številna stališča in izkuš nje in priložili nov delež k dosedanjemu skupnemu delu, ki ga kaže le še bolj razvijati.
M. JAKOPEC
ZA PRAZNIK NAJLEPŠE! Za novoletno jelko morajo biti najlepše, čeprav se gozdarji težko odločajo zanje. Izbiranje smrečic v Malem Borštu pri Kostanjevici. Za ta posnetek deli Tinko Vimpolšek iz šentlenarta prvo nagrado za osmo fotografijo tedna. (ORVVO NP 18 5,6/60)

omejena, kar je pripeljalo do nejasnosti, katere kmetijske stroje kmetovalec sploh lahko ima. Novi zakon je dovoljeval individualnim proizvajalcem nakup vseh kmetijskih strojev, ki jih bodo uporabljali za lastne potrebe ali pa z njimi delali usluge drugim. Pri tem seveda nastane vprašanje, ali ne bodo imeli lastniki strojev možnosti, da izkoriščajo druge občane. Zakon namreč dopušča možnost, da lastnik kmetijskih strojev s svojo družino dela tudi na drugih posestvih. V takem primeru pa bo treba davčni vijak močneje priviti.
Zadruga oziroma delovna organizacija v kmetijstvu bo svojim kooperantom lahko dajala kredite za nakup strojev. Drugi del zakona tuda dovoljuje, da individualna kmetijski proizvajalci po dogovoru lahko vlagajo sredstva v delovno organizacijo jn ji s tem omogočijo nakup strojev, ki jih bodo uporabljali sami v kooperaciji z zadrugo ali pa zadruga za potrebe kooperacije.
Traktorji in drugi večji stroji, ki jih bo nabavila delovna organizacija s sredstvi individualnih proizvajalcev, bodo družbena last in se bodo uvrstili v osnovna sredstva delovne organizacije. Uporabljali jih bodo individualni uporabniki, ki so dali sredstva za nakup, predvsem za dela, ki jih predvideva pogodba o kooperaciji. Pogodba bo urejevala tudi vse druge medsebojne odnose: vzdrževanje in uporabo kmetijskih strojev, plačevanje amortizacije, kolikšen del dohodka dobe posamezniki, ki delajo s temj stroji za dnige, in podobno.
Oba zakona naj bi predvsem povečala interes indivi-
Sejmišča
Zaradi poledice slabši promet
Na novomeško sejmišče je bilo dne 26 decembra pripe ljanih 173 pujskov v starosti od 6 do 12 tednov in 26 prašičev, starih '.i do 6 mesecev. Prodanih jiii je bilo .'!'t(i , e-ne se od prej njega tedna niso ibistveno spremenile. Za mlajše prašičke so prodajal ci zahtevali 16.090 do 22.000 Sdin, za starejše pa 22.000 do .«.000 Sdin. Zaradi slabega vremena in jutranje poledice na sejmišču tokrat ni bilo tako živahno.
Z brežiškega sejma
Na zadnjem tedenskem sejmu v Brežicah, ki je bil 24. decembra, je bilo naprodaj 500 prašičkov do 3 mesece starosti in 40 starejših. Mlajših pujskov .je bilo prodanih 430 po 1000 — 1500 Sdin, starejših pa 28 po 700 Sdin kilogram žive teže.
OBVESTILO DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE
Dolenjska banka in hranilnica Novo mesto s podružnico v Krškem in z ekspoziturama v Metliki in Trebnjem obvešča vse svoje komitente in ostale stranke, da 4. in 5. januarja 19C>7 zaradi internega dela ne bo poslovala za stranke.
dualnih kmetijskih proizvajalcev, saj bodo zdaj lažje in ceneje prišli do kmetijskih, strojev za lastno uporabo. Delovna organizacija v kmetijstvu pa bo od tega prav tako imela korist, ker se bo njena skupna proizvodnja povečala, z zakonom o spremembah m dopolnitvah zakona o kmetijskih zadrugah pa tudi razširila.
Pričakovati je sicer, da bo v novem položaju individualnih kmetijskih proizvajalcev in delovnih organizacij v kmetijstvu sprva prišlo do nekaterih anomalij, vendar jih bodo z davčnimi predpisi ali z dopolmlnim zakonom preprečili.
S. SPLIHAL


Na dnu gornje slike vidite posamične kablske s kakršne dela novomeška ELA, na vrhu slike pa spojke v 12-polni spojni letvi
pojke, so ta
KAJ DELAJO PRI NOVOMEŠKI »ELI«?
Bakra in cantala je zmanjkalo
Povpraševanje je veliko, polizdelkov je v tovarni dovolj, toda brez bakra in cantala jih ne morejo dokončati — ELA v Novem mestu je v težavah zaradi surovin — Veliko si obetajo od spojnih letev (kabelski čeveljčki), namenjenih električni in avtoindustriji — Sodobni postopek v proizvodnji bi jih zelo hitro potegnil iz vode, vrednost vsega, kar naredijo, pa bi se v štirih letih povečala za petkrat.
ELA v Novem mestu izdeluje električne lonce, električna spajkala in grelnike za avtomobile. 76 zaposlenih bo ustvarilo letos za okoli 250 milijonov S-din vrednosti. Ugotavljajo, da je dosedanja proizvodnja preveč obrtniška in da izdelujejo premajhne serije. Prav zaradi tega je tudi dohodek majhen. Razen tega nimajo pogodbenih odnosov ne za dobavo surovin ne za dobavo svojih izdelkov. Can-ta] žico ter baker in bakrene cevi je na tržišču težko dobita. Zaradi tega se noben dobavitelj no more pogodbeno vezati za dobavo, ELA pa prav tako ne more jamčit' kupcem, da jim bo v dogovorjenih rokih dobavila svoje izrlelke.
V skladišč'h imajo zelo veliko nedokončanih izdelkov, s tem pa seveda ne ustvarjajo realizacije. Nič jim ne pomagajo skoraj popolnoma izdelana električna spajkala, ko pa nimajo bakrenih konic zanje. Prav tako so zanje brez vrednosti električni lonci, ko jim ETA iz Cerkna ne more do-
baviti električnih grelcev zanje, ker ji industrija ni dobavila bakrenih cevi. ETA pa ima vrhu vsega še svoje izvozne obveznosti in izpolnjuje te prej kot pa obveznosti do domačih podjetij. Kljub dobri volji in vnemi kolektiva je novomeška ELA zaradi cantala in bakra v težavah.
Veliko si obetajo od rekonstrukcije, za katero imajo že izdelan elaborat. Pri Dolenjski banki in hranilnici so zaprosili za posojilo in zdaj čakajo za odgovor. Rekonstrukcija bi potekala v dveh delih: prihodnje leto bi potrebovali 27 milijonov in 1. 1968 okoli 2« milijonov S-din. Ta ciwi;ir potrebujemo samo za nakup' strojne opreme in orodij, ker proizvodnih prostorov ni treba povečati.
Ze prihodnje leto bi se povečal bruto proizvod za 70 milijonov S-din, v letu 19G8 za novih 100 milijonov S-din in bi se povečeval vse do leta 1970, ko bi ustvarili za 1 milijardo 200 milijonov S-din vrednosti, ne da bi za količkaj povečali proizvodne prostore. Proizvodnja bi se lahko povečala za 1 milijardo 200 milijonov takoj po opravljeni rekonstrukciji, za počasno rast pa so se odločili predvsem zaradi velikih potreb po obratnih sredstvah, ki bi jih morali ustvarjati deloma sami, deloma pa najeti zanje kredite.
Obvestilo kmetovalcem
Zaradi novoletnih praznikov
ne bo sejmice v Novem mestu
v ponedeljek, 2. januarja 1967.
Sejmica za govejo živino in prašiče bo v ponedeljek, 9. januarja 1%7.
sprejema in oddaja vaše želje
LAHKO T6BI
janez ti si vfda/o pri





Po načrtu rekonstrukcije bi pretežni del proizvodnje usmerili v izdelavo spojnih letev (kabelskih spojk) za potrebe avtomobilske industrije in industrije električnih gospodinjskih aparatov. Tu sta osnovna surovina medenina in plastika, ki ju ni težko dobiti. Kolektivu se pri tem obetajo neomejene možnosti zlasti za izvoz na vzhodna tržišča, poleg tega pa bi lahko zadostili potrebam vse domače industrije, ki takšne kabelske spojke še uvaža.
S predstavniki Poljske so' pripravljeni odkupiti za 180 milijonov S-din tega izdelka, vendar v ELI oklevajo, ker je tvegano brez rekonstrukcije pristati na tako veliko dobavo že zdaj, ko imajo za izdelavo teh spojk samo dve strojni napravi. Usoda kolektiva ELE je odvisna od odločitve banke, pri kateri so zaprosili za posojilo. Načrt za rekonstrukcijo pa je brez dvoma zelo obetajoč.
M. J.
Prebavne motnje prežvekovalcev in konj
Pri krmljenju z oljnimi tropinami, sladom, krompirjevo in koruzno pulpo, pa tudi pri polaganju prevelikih količin silaže ali celo pokvarjene kisali, pogosto nastopajo pri govedu akutna želodčna ali črevesna obolenja — katarji. Takšna obolenja so pogosta tudi pri teletih, vendar imajo svoje vJJroke drugje. Skupni zneski teh bolezni so neješčnost, pobitost, napenjanje in vročina. Ker imajo podobne znake tudi nekatre druge bolezni, jih težko ločimo med seboj.
■ če je obolenje lažje, priporočajo nekajdnevni post. V bom času ipokladamo živalim le prekuhano laneno seme. če pa je vzrok motenj preveč pobi želodec, dajemo živalim v obliki raztopine tudi kalcijeve preparate ali razredčeno solno kislino.
Pri mladih živalih v starosti do treh mesecev so prebavne motnje zelo razširjene. Rejci grešijo, če ne dajo teletom dovolj prvega mleka — mleziva, ki očisti prebavila pravkar rojenim mladičem. Prav tako je narobe, če tele pije staro, že okisano mleko ali če doječim živalim po-klarismo <-:nr "ve •;> -nv« <ui -.a«to drugače pokvarjena krmila. Zelo škodljiva je tudi kisla trava z močvirnih travnikov. Prenagel prehod z mleka na zeleno ali suho krmo prav tako lahko povzroči motnje. Obolelim teletom pomagamo z napoji kamiličnega čaja, s prekuhanim lanenim semenom, s taninom v mleku ali s klajnim apnom; od novejših zdravil pa s sulfogvanidinom in z antibiotiki.
H Za prebavne motnje konj imamo posebno ime —
tre^u^no gri^en-? »h kil1 '-'n. • j«?k> fcfirir^ec e razmeroma majhen in občutljiv in zadostuje že pretrda ali prekratka rezanica, mokasto krmilo, kislo ali plesnivo seno, siparjena detelja, napajanje potnih konj s premrzlo vodo, prehlad aij -,rp.-»hi|.->-> -vrr.Pp-i e >• s'' kp lrr''1 -r.Kuva. *n težve so že tu. 2ival začne stopicati, se ozira proti zadnjemu delu telesa in udarja z nogami po tleh. Vzroke obolenje smo našteli zato, da bi ga znali preprečiti, kajii pon. velikokrat prekasna. Veterinar lahko pomaga z inijekciufu, vendar je pogin konj kljub temu velik, s-ri računajo, da je pri vsaki peti živali, ki pogine, vzrok kolika.
Tile fantje so z zelo dobro pripravljenim kulturnim programom ob letošnjemu dnevu JLA obiskali prebivalce v Šmarjeti, Škocjanu, Šentjerneju, Straži, na Dvoru in Prevolah ter še v nekaterih delovnih organizacijah v Novem mestu. Povsod so jih ljudje prisrčno sprejeli in jim bili hvaležni za prijetne urice, ki so jih preživeli s kulturno skupino vojakov novomeške garnizije JLA    (Foto: S. Doki)
Lepo darilo Beli krajini
Te dni je začelo pošiljati Poslovno združenje tekstilnih tovarn v Ljubljani svojim odjemalcem in dobaviteljem stenske koledarje. Odločilo se je, da bo v 12 slikah prikazalo izdelovanje domačega platna od cvetoče njive lanu do modnih oblek, narejenih iz tovarniško izdelanih tkanin z belokranj. sko motiviko. Izdelavo koleda-rja je organiziralo ljubljansko podjetje Eks-portprojekt, tiskala pa ga je Triglavska tiskarna v Ljubljani.
Zanimivo je, kako so slike nastale. Največ skrbi in težav je povzročil lan. Danes ga sejejo v Beli krajini še zelo malo, ker izdelovanje domačega platna umira in bo v nekaj letih popolnoma prenehalo. Čistega, dobrega lanu skoraj že ni več dobiti. Deloma je že pomešan, deloma pa izrojen, kar lahko vidimo po belo-modrem mešanem cvetju. Na voljo smo imeli 12 lanišč, na katerih pa so bile le večje strnjene krpe z enotnejšim cvetjem. Lan pa ima tudi svoje »muhe«.  Cvete le do-
poldne in če je lepo vreme. Letošnje vreme pa je oviralo njegovo cvetenje, zato smo organizirala opazovalno službo, ki nas je brzojavno obveščala o cvetenju. Vestno in požrtvovalno sta to delo opravila tov. Mohar z Vinice in tov. Zabukovšek s Sinjega vrha. Pošteno smo se oddahnili, ko je bilo slikanje lanu v cvetju končano.
Zatem smo slikali puda-nje lanu in postavljanje v razstavke, rosanje in močenje v Kolpi. Dve sliki nam prikazujeta tkanje platna na »šibe«, ki je najtežja ročna tehnika tkanja, in tkanje na žumbe-rački tari, ki je najstarejši tip statev na Gorjancih. To tkanje je že popolnoma zamrlo.
Prizor na Griču nad Črnomljem nam kaže glavne belokranjske noše in »prelo« — zimski prizor predenja ob topli peči. Zadnja slika pa nam kaže modna oblačila, ki pridejo na trg spomladi, in bo-jansko nošo naših izseljencev z Bojancev in Ma-rindola. Vse orodje in rekviziti  so  originalni, vsi
sodelujoči pa pravi Belokranj ci.
Pri pripravi motivov je sodelovalo 26 oseb, z materialom pa so pomagali EM Ljubljana, GM Kranj, TM Ljubljana in Belokranjski muzej v Metliki, ki ga vodi tov. Dular. Poslovno združenje tekstilnih tovarn je s tem napravilo Beli krajini veliko uslugo, saj bo šel koledar v širni svet. Besedilo koledarja je napisano v slovenskem, angleškem in arabskem ali turškem jeziku.
Tako je dobil turizem zastonj učinkovito propagando, škoda je le, da ta lepi koledar ni v prosti prodaji. Slike naj bi dobili vsaj belokranjski hoteli in gostišča za okrasitev sten, ki so danes skoraj povsod prazne. Prav tako bi bilo dobro, če bi po teh slikah naredili razglednice, ki jih V Beli krajini kar naprej primanjkuje.
Grenka pa je misel, da predstavljajo slike zaton nekoč zelo razširjene obrti Bele krajine, ki je tako rekoč že — preteklost.
BOŽO RAČIČ-KUME
,Včasih me kar srce boli.. J
»Res, srce me mnogo, krat zaboli, ko vidim, kaj nekateri počno; še bolj me zaboli, ko vidim pri odgovornih tovariših brez. brižnost, da jih ne bolita niti srce niti glava . . .«
To niso izmišljene be. sede; so modrovanje pre. prostih ljudi ob razgovo. rih o reformi. V njihovem besednjaku ni obrabljenih fraz o stabilnosti, ekono. miki in mednarodnih go. spodarskih vplivih, ni be. sed, s katerimi opraviču. jemo vse in vsakogar, če vidijo lumparijo, ne pra. vijo o njej, da je to »ob. jektivna posledica subje. ktivnih činiteljev in nji. hovega delovanja«, temveč da je to čisto navadna, včasih večja, drugič manj. ša lumparija. Tudi se ne bodo ob iskanju krivca zadovoljili z univerzalno, vseodrešujočo ugotovitvi, jo »vsi smo krivi«, ampak jih bo zanimalo, kdo se pravzaprav skriva za tisto množico »vseh« . ..
In tudi mene zaboli srce, ko vidim, da njihovo pošteno samoupravi jalsko srce trpi.
»Pri nas,« pravi delavec iz Inlesa, »smo pred leti kupili sodoben stroj za notranji transport ali kaj že je. Nekaj deset milijo, nov (starih) deviznih di. narjev smo si pritrgali od ust. Potem so ugotovili, da je za naše prostore stvar prevelika ali kaj, in zdaj že dve leti (ali še
več) ležijo pristradani mi. lijoni pod kapom ob de. lavnici, rji v hrano in ve. selje. Za to se nihče ne zmeni.. .«
»Dve leti je menda že, kar smo v Agroservisu kupili dva moderna stroja za preko 20 milijonov. Strojev ne uporabljamo, ker za zaključen delovni proces potrebujemo še dva stroja, sicer ne mo. remo delati. Plačujemo anuitete in razmišljamo, ali naj kupimo še druga dva stroja ali pa ta dva prodamo. . .«
»Med delom je prepove, dano piti alkohol, kar je seveda pravilno,« pripove. duje tretji. »Včasih pa smo le prinesli steklenico vina, kar je delovodjo je. žilo. Nekoč smo med kupi desk postaviti steklenico vode in skrivaj opazovali. Prišel je delovodja, se kra-doma ozrl, če ga kdo ne vidi, pograbil steklenico, napravil dolg požirek, se skremžil in jezno izpljunil vodo. Na upravi pa med tem, ko v mrazu prekla. damo deske, popijejo v toplo zakurjenih pisarnah vedno več kave, pa tudi kaj močnejšega . ..«
In tako dalje. V nedo. gled.
V nevezanem razgovoru razvežejo kot popotna cu. la. Ni visokih političnih in gospodarskih besed; pre. prosta govorica je, kakor je preprosta in poštena njihova duša ...
— Odkod tovarišem na vodilnih položajih — ni. zajo dalje vprašanja, ob katerih komunist v meni zardeva od sramu — de. vize za nakup tujih avto. mobilov, ko sploh niso še prestopili meje, odkod jim denar za uvožene pralne stroje, hiše, vikende na morju .. .?
Prekupčevanje z deviza, mi je kaznivo .. .
Zakaj nekdo lahko izko. rišča uradni položaj za prisvajanje družbene, g a premoženja — neka. znovano, na delavca, ki po nesreči povzroči manjšo škodo ali si v delavnici orisvoji le navadno kladi. DO, pa vsi kažemo s prstom, ga kaznujemo . . .?
Kot noj skrivamo glavo v pesek!
Veliki mojster besede, re^jolucionar in družbeni kritik Cankar je pred 60 in več letih zapisal: »V bogatih kočijah se vozi. jo . . .«
Oči so nam uprte na. vzgor, pri tem pozablja, mo, da so mnogi tudi spo. daj, pod nami. Ne, saj se ne vzpenjamo po njihovih hrbtih kot po stojmicah lastni lepši bodočnosti naproti. . . dvigamo se z dvigalom!
Nekdo drug je posodo, bil stari slovenski prego. vor: »Dinar na dinar — palača, vzel sem. sedel sem, se splača!«
Srce in glava pa nas nič ne bolita. Vsaj ne vseh ...
F. GRIVEC
URBANISTIČNI PROGRAM NOVEGA MESTA SPREJET
Na koncu dolge in težke poti
Odborniki občinske skupščine so zanj dvignili roke 14. decembra — Sklep o kratkoročni in dolgoročni zazidavi
»Predloženi urbanistični program, o katerem razpravljamo, jemljem za nekaj, kar daje Novemu mestu razvojno smer. Čeprav smo slišali razne utemeljene pripombe, predlagam, da program sprejmemo,« je rekel med razpravo odbornik Vlado Seničar. Podobno so povedali tudi Jože Cvitkovič, Irena Gostiša in drugi odborniki.
Jurij Levičnik je menil, naj bi skupščina dvignila roko šele za popravljen program. Sprejet je bil predlog Ivana Kočevarja, ki je menil, da bi program le sprejeli, takoj zatem pa izdelali kratkoročni in dolgoročni program stanovanjske izgradnje. Poudarjali so, da je urbanistični program podlaga za zazidalne načrte in da s sprejemom tudi zavoljo tega ne smemo odlašati. Jože Suha-dolnik je sporočil, da čaka na lokacijska dovoljenja okoli 300 graditeljev, dovoljenj pa ne morejo dobiti, ker ni zazidalnih načrtov. Vsi so uvideli, da je treba urbanistični program nujno sprejeti, nakar so odborniki glasovali »za«. S tem je bil dan dokončni pečat na dolgoletno prizadevanje za dolgoročni razvoj Novega mesta. Sporočili so, da bo skupščina načrt zazidave določala najbrž že na prihodnji seji.
Strokovnjaki so povedali
O delu komisije za uskladitev mnenj in pogledov občanov ter delovnih organizacij na osnutek urbanističnega programa je poročal podpredsednik skupščine Andrej Grča. Njegovo poročilo je tvoril pretežno izvleček pismenih mnenj, ki so jih ne-
odvisno drug od drugega predložili člani komisije: inž; arh. Vladimir B. Mušič, dr. Ivan Komelj, inž. Lado Kotnik in ekonomist Miha Hrovatič. Celotna pismena mnenja teh sodelavcev z mnenjem in pripombami glavnega projektanta inž. Arh. Danila Lapajneta so odborniki dobili v zajetnem gradivu za to sejo. Zato podpredsedniku Grči ni bilo treba vsega ponavljati, marveč je posredoval le tiste dele strokovnih mnenj, ki so bili nazornejši in so lahko dali odbornikom enovitejšo podobo vsestranske obdelanosti urbanističnega programa.
Inž. arh. Vladimir B. Mušič je navedel, da je v programu veliko nakazanega in premalo dokazanega. Pomanjkljivo pa se mu je zlasti zdelo, da program ni obdelal širših regionalnih okvirjev mesta in spomeniškovarstvene valorizacije z ustrezno analizo. Po njegovem je program tako pomanjkljiv, da bi ga ne kazalo sprejeti. Med drugim je predlagal ustanovitev stalne urbanistične strokovne službe.
Dr. Ivan Komelj je menil, da program le premalo zajema kulturnozgodovinske in arhitektonske posebnosti in dodal, da so lete zgolj formalno obdelane. Pod pripom-
Iščemo fotografijo tedna
Pretekli teden so v Bruxel-lesu v Belgiji podelili za najboljšo novinarsko fotografijo v letu 1966 zlato medaljo Japoncu za posnetek iz Vietnama, ki prikazuje kako so »civilizirani« Američani privezali ujetega vietnamskega partizana za oklepno vozilo in ga vlačili po tleh dokler ni izdihnil. Fotografijo so ob javih vsi največji svetovni časopisi (tudi ameriški) na naslovnih straneh, pri nas pa jo je bralcem posredoval dnevnik DELO. Fotografija, tehnično nič posebnega, je s svojo vsebino tako pretresla gledalce, da je ostala brez konkurence! Pirav takih priložnosti naši fotografiji sicer nimajo, snemalec s posluhom za življenjski utrip našega časa in okolja pa z malce spretnosti povsod lahko najde dovolj učinkovite in hvaležne motive.
Na domače »fotografije tedna« smo se tudi v uredništvu že tako navadili, da kar težko pričakujemo, kaj nam bodo do ponedeljka poslali naši prizadevni fotoamaterji. Skoraj vse fotografije so zadovoljive, vendar dajemo prednost, kot ste že lahko opazili, vsebinsko boljšim posnetkom, če aadoste vsaj osnovnim tehničnim pogojem. Upoštevati je namreč treba, da se kvaliteta posnetka s prenosom na kliše poslabša prvič, drugič pa še s tiskom na rotacijski  papir.  Ta  teden si
prvo nagrado 100 Ndin
delita Vid Bauer iz Novega mesta za »BOŽIČNI PRE-KUCLJAJ« in Tinko Vimpol-šek iz Sentlenarta »ZA PRAZNIK NAJLEPŠE!«. Drugo na. grado (zavitek papirja 13 x 18 cm) je dobil Darko Pavlin iz Novega mesta za »TEŽKO TORBO«, tretje in četrte nagrade pa nismo podelili, ker
so bili drugi posnetki, čeprav dobri in narejeni pretekli teden, vsebinsko le premalo novinarski. Poslali so jih: Stane iskra iz Krškega, Polde Mik. lič iz Šentjerneja in Franc Drganc iz Semiča. Za objavo v listu so vsi primerni in jih bomo v kratkem uporabili. Prejeli smo 11 fotografij od 7 avtorjev.
Še vedno pogrešamo bolj razgibanih slik, skoro vse so »razgledniškega« tipa, toge in zrežirane. Do konca razpisa za »Fotografijo tedna« nam boste poslali fotografije samo še dvakrat: za deveto fotografijo tedna 9. januarja (en teden odmora zaradi praznikov!), in 16. januarja — deseto. Potem bo žirija izbrala od vseh posnetkov, ki so si pridobili naslov »Fotografija tedna« najboljšega, za katerega smo pripravili še posebno denarno nagrado
50.000 S dinarjev!
Ozrite se okrog sebe, prisluhnite dnevnim dogodkom in imejte fotoaparat pripravljen!
IŠČEMO FOTOGRAFIJO TEDNA
Rok za deveto fotografijo tedna je 9. januar 1967 do opoldne! Nagrada za fotografijo tedna je 10.000 S-din, druga, tretja in četrta nagrada pa so zavitki fotografskega papirja 13 x 18 cm!
Fotografije za »Fotografijo tedna« morajo biti narejene na formatu vsaj 13 x 18 cm, lahko pa so večje. S fotografijo je treba poslati tudi opis dogodka, ki ga prikazuje, predvsem pa podatke, kdaj in kje je bila posneta, kdo in kaj je na sliki in podatke o filmu, zaslonki in osvetlitve-nem času.
UREDNIŠTVO
Iščemo fotografijo tedna
bo občanov, ki jih žuli problem kandijskega mostu, je zapisal, da bi se sam prej odločil za rekonstrukcijo sedanjega mostu kot za novi most poleg tega. Glavnega trga bi tudi ne smeli izolirati od prometa, vendar pa bi morali tranzitni promet usmeriti drugam. Menil je tudi, da bi bilo treba prestaviti pokopališče.
Inž. Lado Kotnik je komentiral pripombe občanov na ureditev prometa po urbanističnem programu.
Ekonomist Miha Hrovatič je med drugim našel v programu več pomanjkljivosti, ki so nastale ob rabi starih statističnih podatkov. Ob vseh drugih pripombah občanov, ki jim je dodal svoje mnenje, je zapisal, da bi program lahko sprejeli in dopolnili do 31. decembra 1966.
Glavni projektant: bo šlo!
Na podlagi pripomb občanov in članov komisije je glavni projektant inž. arh. Danilo Lapajne zapisal, da so mnoga mnenja v glavnem tehtna in objektivna in da jih bo treba upoštevati. Več pojasnil je dal tudi odbornikom na sami seji. Tu je menil, da bi bil rok za izpopolnitev programa — mesec dni — še kar primeren. Dostavil pa je, da bodo morali k projektiranju pritegniti še nove strokovnjake, kar bo delo otežilo.
Po tej razpravi so si oddahnili vsi, ki so bili v kakršnikoli zvezi z urbanističnim programom Novega mesta, zlasti projektanti, ki so ga morali zasnovati in izdelati, in odborniki, ki so ga. bili dolžni obravnavati in sprejeti. Program, ki se je v osnutkih rojeval že pred letom 1960 in so pogosteje nanj mislili kasneje, je doživel prvo razgrnitev leta 1962. Od tedaj do sprejema je preteklo več let. Kot more povedati nekaj teh podatkov, pot ni bila gladka, marveč težka, celo trnova. To pa so spet najbolj občutili tisti, ki so program naročili in čakali, da ga skupščina potrdi.
ObO SZDL Novo mesto o izbiri kandidatov
Na zadnji seji izvršnega odbora ObO SZDL Novo mesto so govorili največ o pripravah na spomladanske volitve v občinsko in republiško skupščino. Razpravljali so o merilih za izbor možnih kandidatov, ki so že evidentirani ali pa jih bodo občani še predlagali. Izvršni odbor je sprejel sklep, da se bodo v novomeški občini naslonili predvsem na družbene delavce, ki so uspešni v domači občini ter imajo hkrati vse druge vrline, ki jih zahtevamo od odbornika ali poslanca Sd
SAP odpira poslovalnico v Krškem
Turistična poslovalnica v Brežicah se je v kratkem času svojega obstoja uveljavila v vsem Spodnjem Posavju. Mnogi občani iz Krškega so se obračali nanjo in se zanimali za program izletov, potovanj v tujino ipd. Vožnja v Brežice je bila nekoliko od rok, zato bodo gotovo vsi pozdravili otvoritev podružnice v Krškem. Poslovati bo začela z novim letom, vodil pa jo bo domačin Drago Ka-stelic.
Resnica ni na papirju, temveč v delovnih ljudeh!
Konstruktivna, dobrohotna kritika je zaželena; to znova poudarjam. Zato tudi odhajam v naše kraje in med kolektive, da od ljudi samih slišim, kaj imajo povedati, in da vidim, kakšen je položaj. Brez tega ne bi mogel. Na papirje namreč ne dam dosti. Nekateri papirji so dezinformirali. Zato bi želel, da vsi naši komunista zlasti na vodilnih mestih, hodijo med naše delovne ljudi, med proizvajalce, da vidijo v praksi, kako se razvijajo posamezne stvari in kaj je treba nadalje storiti.
Iz Titovega govora v Bijeljini
Mojih trinajst obiskov
Dragi tovariš urednik!
Dovolite mi, da v našem Dolenjskem listu obudim spomine na mojih 13 obiskov rodni Dolenjski. Kadar sedim sam in premišljujem o svojih doživetjih v domovini, o razvoju vašega gospodarstva in splošnega standarda prebć-
šajte, če niste tudi vi krivi, da ne gre! Vzemimo samo en primer, vašo' socialno blagajno, že pred desetimi leti sem slutil, da bo do dosedanjega stanja neizogibno prišlo. Opominjal sem vas, da več porabite, kakor bi smeli, a večinoma brez prave potrebe. V
Srečno novo leto!
Naj se vam izpolnijo vse osebne želje in naj bo v vaših    družinah zdravje, blaginja  in zadovoljstvo! *
Naj se v letu 1967 vam in nam izpolnijo skupne želje za napredek vaših društev in organizacij! Da bi se ohranili in pomnižili naši stiki, da bi slovenska beseda in pesem še dalje govorila in pela v vaših družinah, v društvih, v vaših naselbinah in domovih! *
valcev v domačih krajih v letih 1954—1966, se večkrat vprašam, ah je sploh mogoče, da ste dosegli tak napredek.
Da, dragi moji Dolenjci, poglejte naokoli z c>dprtimi očmi, in vprašali boste prav tako sami sebe! Začnimo samo pri nekaterih najvidnejših dosežkih: vzemimo vaše dohodke. Ko sem 1954 vprašal za minimalne plače, so mi odgovorili: šest do osem jurjev. Ko sem govoril z nekim novomeškim zdravnikom, mi je dejal: 24.000, imam pa 24 let prakse za seboj. Ko sem govoril z inženirjem, mi je dejal: 16 jurjev imam, učitelj 12, kvalificiran zidar 10 jurjev itd. Vsi ti ljudje še da-
zdraviliščih je bilo več zdravih kakor bolnih, plačalo pa je socialno, kar pomeni: vaši kolektivi oziroma vi vsi! Si-mulantov je bilo več kakor v resnici bolnih. Z eno besedo: nekateri so trosili, plačah pa boste zdaj vsi.
Ko ste šli dva koraka predaleč, tega niste videli, zdaj pa se po malem vsi jezite, če-
gradila svoj kapitalizem stoletja, in to s krvjo delavcev, vi pa ste danes gospodarji svojega dela in si režete kruh sami. Danes se dalavec zaveda, da brez dela ni jela in ne plače.
Spomnimo se tudi, da poteka letos četrt stoletja narodne revolucije, brez katere bi ne bilo naše svobode, naše republike in ne našega socializma. Ob spominih na svojih 13 obiskov v domovini vam kličem: Naj žive vsi jugoslovanski narodi in naš vodja, predsednik republike maršal Tito! Uresničujemo geslo: »Vse za mir — vsi za rniir!«, kakor ste pred 25 leti vzklikali: »Smrt fašizmu — svobodo narodu!«
Z bratskimi in tovariškimi pozdravi vsem bralcem naše ga Dolenjskega lista — vaš
JOŽE MARTINČIČ iz Francije
Pridite v lepih jesenskih dnevih, ko zagori rumeno sonce po naših vinogradih in kostanjevih gozdovih po Gorjancih!
ZDAJ JE CAS ZA »PRELO«! Posnetek je iz koledarja slovenskega poslovnega združenja tekstilne industrije, v katerem je 12 posnetkov pridelave in predelave lanu iz Bele krajine. (Foto: EXPORTPROJEKT)
Heureuse Nouvelle Anneel
Slifenska pesem v tujini

Da bi se stiki med Jugoslavijo in njenimi narodi ter deželami in narodi, kjer prebivate, dragi rojaki, ohranili in izboljšali in da bi nam leto 1967 odvzelo morečo skrb za tako ogroženi svetovni mir!
»Ne ubijajte ljudi!«
— Po televiziji in radiu veliko slišim o grozotah vojne v Vietnamu. Pretresajo me vesti o tem, kar počno tam Amerikanci, bodisi z bombardiranjem nedolžnega prebivalstva, s pobijanjem Vietnamcev in raznimi vojaškimi akcijami, saj počno vse grozote v nerazumljivi želji: zasužnjiti vietnamsko ljudstvo! V svojem otroškem srcu čutim, da je to zločin proti svobodi, in se pridružujem vsem tistim, ki so proti vojni v Vietnamu! Bodimo z vietnamskim ljudstvom, ki se bori za svobodo, in pomagajmo z mirnimi protesti končati vojno v Vietnamu!
OLGA LUŽAR, učenka VI. f osnovne šole KATJE RUPENA v NOVEM MESTU
nes živijo in od prvega do zadnjega sem se letos poleti prepričal, da so se vaši dohodki zvišali osemkrat, pa tudi po desetkrat.
Seveda boste takoj rekli: Dodro, kaj pa cene? Da, tudi to vam povem: kilogram belega kruha je stal prej 37 dinarjev, zdaj stane 215 din, to pa je komaj šestkrat več. Kolo stane kakih 22 do 30.000 dinarjev, a se nihče skoraj že noče več z njim voziti. Sedemnajst zdravnikov novomeških bolnišnic ni imelo pred 12 le ti niti enega osebnega avtomobila; ali je zdaj še kateri, da ga nima? Poglejte še obleke, obutev, zdravila, različno drugo blago — povsod samo napredek. In vaše ceste! Pred 13 leti so bile v prahu in blatu. Se spominjate še obupne-
Tovarišu Jožetu Martinči-ču, kakor vsem drugim rojakom v severni Franciji in drugod po svetu, izmed katerih so mnogi tudi zvesti bralci Dolenjskega lista, pošiljamo prisrčne pozdrave, združene z najlepšimi željami za vse dobro v novem 1967. letu!
prav še ni nič prepozno, saj se boste ob tem naučili boljše gospodariti. V splošnem pa sem vas tudi ob letošnjem obisku našel srečne, čeprav nekateri tega nočejo vedeti in ne videti. To so izjeme, lahko bi jim rekli tudi sovražniki naše družbe. Ti ljudje nočejo biti socialni in ne poznajo pravic; res pa je tudi, da je takih ljudi že malo in jih bo še manj.
To so moji spomini, ki naj bodo tudi vaši spomini, ne pozabite pa, da je Amerika
Gluckliches Neues Jahr!
Z orumenele naslovne strani časnika PROLETAREC od 24. januarja 1940 iz Chicaga beremo:
»Louise Keleminič iz Gary-ja bo pela na Proletarčevem slavju. — Ko je sopranistka Louise Kelemenić iz Garyja pela na koncertu Save, je s svojim finim glasom in izbornim predavanjem očarala vse navzoče, ki so ji po vsaki pesmi burno aplavdirali. Poje tudi v radio sporedih. — V nedeljo, 3. marca, jo bomo čuli v dvorani St'PJ na slavju 35-letnice Proletarca, in poleg njenih tudi. druge pevske nastope, za govornika pa sta povabljena bivši večletni urednik Proletarca Etbin Kristan in . . .«
Imenitno poročilo imamo v rokah tudi iz PROSVETE z dne 30. novembra 1939, ko je naša rojakinja Lojzka Ahčin iz Zabije vasi, zdaj Louise, por. Keleminič, pela na koncertu pevskega zbora Sava v
Pridite, mladi, na domove svojih staršev in prednikov, poglejte, kje so živeli in kakšna je bila njihova mladost! Oglejte si, kakšno je življenje njihovih potomcev, vaših vrstnikov, v Jugoslaviji! *
Pridite v zimskih mesecih, ko je vsa Slovenija eno samo živo smučišče!
dvorani Slovenske narodne podporne jednote v Chicagu. In če imamo v rokah debelo mapo časopisnih izrezkov či-kaških osrednjih in drugih lokalnih listov iz Indiane, v katerih novinarji predstavljajo bralcem odlično pevko, našo rojakinjo iz žablje vasi .. .
Ena izmed mnogih, ena izmed tisočerih, ki so v cvetu mladih let odšle čez veliko
trebujejo visoke šole, saj j« dovolj, da so za poroko dobre gospodinje in vzgojiteljice družine. Poročila sem se, ko mi še ni bilo 18 let. Kljub temu in zakonskim skrbem pa sem se vedno zanimala za petje . . . Moj mož Frank Kelemenić ima prodajalno moške obleke in mu vseskozi pomagam. Vzgojila sva sina, ki je danes rezervni vojaški kapetan, hči Gloria pa je uči-
Happy New Vedri
lužo za kruhom in novim življenjem.
»V Ameriko sem odšla leta 1927 kot 17-letno dekle, tja pa so me vlekle različne želje. Predvsem sem želela spoznati
ga prometa avtobusov in vlakov in vaših stanovanj pred poldrugim desetletjem? Kako drugače je zdaj vse to!
Vse to pa je delo vaših rok! Sejah ste in žanjete pridelek svojega dela, če pa kje ne gre tako, kakor bi radi, se vpra-
Dolenjski list v vsako hišo!
S tem geslom prodira, mo počasi, a zanesljivo med naše ljudi. Vedno večje število stalntfi na. ročnikov pove, da je naš list vse bolj cenjen, in da ljudje najdejo v njem vse, kar želijo in kar jih za. nima.
Nekateri seveda z njim niso zadovoljni, vendar svoje kritike ne znajo ute. meljiti. če je le res, da Dolenjski list ni dovolj za. nimiv, naj svoje predloge nezadovoljneži sporoče uredništvu, ki bo rado ugodilo prošnjam bralcev.
Več nas bo, večji bo naš tednik in laže bo kolektiv Dolenjskega lista prema, goval finančne težave. Po. moč so dolžne dati tudi občinske skupščine, saj s tem podpirajo glasilo svojih občanov.
Razveseljivo je, da prid. ni nabiralci kar tekmujejo med seboj, kdo bo nabral več novih naročnikov. Teh je vedno več — pridružite se jim tudi drugi, saj vam ne bo žal!
Vladimir Prezelj, Ortnek
V okviru akcije Mir v svetu so začeb* te dni viniški pionirji odpošiljati vsem šolam v Jugoslaviji pismo, ki so ga sami sestavin" in datt v 10.000 izvodih tiskati v slovenskem, srbohrvatskem in makedonskem jeziku. Učenca na sliki pripravljata pisemske ovojnice. (Foto: Mirko Vesel)
Srečno novo leto!
Vsem domačim, posebno pa fantom in dekletom iz okolice Novega mesta, želita srečno in veselo novo leto Anton Surk in Boris Gr-gič, ki služita vojaški rok v Beogradu.
Vojak čestita
Preko našega priljubljenega tednika želim vsem domačim, svojcem, prijateljem in znancem, hkratni pa tudi delovnim kolektivom mnogo uspeha in sreče v letu 1967. Anton Lužar iz Polhovice, sedaj vojak v Aleksincu.
Rojakinja Lojzka, doma iz Žabje vasi pri Novem mestu, je zaslovela že v mladih letih kot dramatični sopran; pela je najraje slovenske in hrvaške pesmi in sodelovala na nešte tih prireditvah v slovenskih naselbinah v Chicagu in drugje po ZDA. Kot odlično pevko so jo povsod vedno znova klicali nazaj na oder in ji izražali hvaležnost za umetniški u-žitek.
očeta, ki je odšel v Ameriko 3 mesece pred prvo svetovno vojno. V Ameriki som se želela izšolati, čeprav se mi ta želja ni uresničila; takrat je pač veljalo, da dekleta ne po-
teljica in je bila v Jugoslaviji z .našim tamburaškim orkestrom leta 1950 in 1952 ... Domovino sem obiskala leta 1952 sama in s soprogom bia 1963 . . . Kako zelo mi je bilo všeč doma v moii mili Sloveniji!«
Iz dolgega in zanimivega pisma, ki nam ga je ro.'V;:-nja Kelemeničeva poslala že ob lanskem jubileju našega lista. povz°imamo tudi tokrat: ljubezen do rodne gruda je v srcih naših rojakov neuničljiva in naijlepšj spomenik resnične, neomajne zvestobe. Slovenska pesem jih je družila z materinim jezikom :n starimi kraji, katerih se nenehno spominjajo in jih ne bodo nikdar pozabili, čeprav imajo v novi domovini vsega dovo1.ij. Rojakinja Kebmeniče-va pa je lahko še posebno srečna: s pesmijo je blažila sebi in rojakom na konce r l'. h in v svoji hiši domotožje po mladih letih in rojstnem kraju. Zaslužna in znana je kot kultuirna in spoštovana pov-ka. ki jo pozna zlasti mesto Gary v zvezni državi Iniiana.
Rojakinja Louise Kelcoie-nič je sestra naše dolgoletne bralke Francke Pungerčar iz Novega mesta, ki je bila nedavno pol leta na obisku pri njej in še drugih dveh sestrah v ZDA.
Zaslužni pevki, njeni družini, kot vsem našim rojakom in bralcem Dolenjskega lista v tujih državah voščimo: SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO!
UREDNIŠTVO Dolenjskega lista
Feliz Ano Nuevo!
RADULJA - kraj najlepše mladosti Gubčeve brigade
Radulja je potok. Izvira med Rihpovcem, Košučjem in Zabukovjem, se zvija po šta-tenberški dolini in pod Strmi-co, mimo Klevevža in vasi Radulja nad šmarjeto, ob Mo-drušah in Zalogu, skozi škoc-jan in ob Grmuljah do čučje mlake. Tam svoje in vodovje pritokov oddaja zeleni Krki. Od Mikliča proti vzhodu jo z juga stiska z gozdom obra-ščen kakšnih pet kilometrov dolg masiv Radulja in s severa gričevje ob Mirni vasi in Vinjeni vršiču, dokler se pri mlinarju Robku ne zagozdi in odteka po grapi med Strmico in Seli. Sele ko se združi z Laknico, najdejo njene vode širšo, bolj umirjeno pot.
Tudi hrib je — Radulja.
1942. leta je bilo ob Radu-lji in na Radulji več življenja
— in več smrti — kakor kdaj koli.
12. aprila zgodaj, z dnevom, so Italijani presenetili partizansko skupino, majhno četo Štajercev, v hiši in na podu Vidmarjeve domačije v Košuč-ju. Presenečeni, ne pa zbegani partizani so se hitro uredili in se silovito branili pred vsaj desetkratno fašistično premočjo. Spretno, drzno so se izmaknili iz oklepajočega obroča. Vidmarjeva hiša in gospodarsko poslopje, če se tisti revščini lahko reče gospodarsko poslopje, sta zgoreli v ognju, ki so ga v svojem srdu zakurili italijanski vojaki. V hišd sta živa zgorela tudi ma ti in oče Vidmar. Materinega telesa ni bilo mogoče izbrskati iz pogorišča; celo je ostalo le njeno zoglenelo srce. Takrat je Raduljica prvič sprejela slovensko partizansko kri.
Napadalci — Italijani so taneli več žrtev kot partizani, fašisti so človeško meso skozi Zabukovje in Trebelno v gnojnih koših peljali v Mokronog.
Trebelno je posvetilo borbi r Košučju svoj krajevni praznik.
Skuškova Rezka, bližnja VI dmarjeva soseda, je med bojem skušala pomagati partizanom in Vidmarjevim. Pri tem so jo Italijani, kmečko dekle, mlado in neoboroženo, hote obstrelili. Niti z besedico nd ugovarjala, ko sem jo še festega popoldne poslal v Mokronog po nekatere podatke. Nalogo je opravila tako, da je zavestno ranjena in izmučena Ha k zdravniku, ki ji je oskrbel rano. Izbrala je pot mimo italijanskih karabinjerjev. Vedeli smo, da jo bodo zasliševali, in res so tako storili. Toda to je bila priložnost, da smo zvedeli, kar smo hoteli.
Prve dni septembra so se na Trebelnem zbirale partizanske enote. Ustanovila se je II. SNOU brigada Matije Gubca.
Globoko v dolinici pod vasico Malne stoji hišica, kjer prebivajo Ratljevi. Kakor še sedaj živi, je tamkaj tudi takrat živel Alojz Ilnikar, po domače Reteljnov Lojz. Kje vse in komu vse je delal? Na Gorenjskem in na Dolenjskem. Delal je vse, kar se jfc na podeželju delalo: podiral ter žagal in cepil les, popravljal in zidal ali tesal hiše, po de, kozolce, svinjake; kuhal dneve in noči oglje; obdeloval polja, gospodaril s skromno »sabejščino« in se vedno, brez prenehanja boril z revšči no. Sedaj se bori še z bolez: nijo. Kdor ga sreča, ne ustraši se izsušenega in izčrpane ga, saj je v njem plemenito srce in za dobre in napredne ljudi .se še vedno rad razdaja!
— Invalid s strto nogo pa je še iz predvojnih časov.
Takratni intendanti in kuharji Gubčeve brigade, spomnite se svojega najzvestejšega pomočnika — domačina! Bri gadni zdravnik in bolničarka, pri njem sta dobila zdravilna zelišča in čisto žganje. Domačini — kmetje, marsikdo med Tami je pri njem našel zavet
je in šilce okrepčujočega. Aktivisti, pot vam je kazal in vam pomagal pri delu. In tisti, ki ste bili njegovi sotrpini v zaporu in taborišču, ste ga pozabili? Pristojni zavod za socialno zavarovanje in občinska ali republiška komisija še nista rešila zadeve, ki na ovitku nosi ime Alojz Ilnikar.
Oktobra smo se iz Radulje odpravili v napad na belo-gardistično postojanko Skoc-jan. Bih smo vsi — štab brigade, ki sta ga takrat vodila komandant Ambrožič in komisar Avbelj, Lazar, ki je poveljeval bataljonu in drugi — povsem prepričani, da smo se za uspešno akcijo dobro pripravili. Pa se nismo. V nas je bilo obilo človeškega, pa malo vojaškega duha. Zoran Dobrave in jaz sva vodila skupino, ki naj bi prva z bombami vdrla v sovražno stavbo tik ob pokopališču. Vsak je vsakemu poponoma zaupal, le bahaštvo enega od tovarišev naju je motilo. Že v taboru nam je zatrjeval, da bo težko bombo vrgel iz dvorišča naravnost skoz okno v prvem nadstropju hiše med speče belogardiste. Vse je teklo po načrtu, le vase preveč zaverovani tovariš bombe ni vrgel skoz okno, pač pa v steno ob oknu, da je padla med nas na dvorišče. Srečo smo imeli tisti, ki smo bih že v veži. Najhujše je bil ranjen Dobrave, a je ostal pri življenju.
Takrat je zopet — in kolikokrat že — partizanova kri skalila Raduljino vodo.
Kmetje so Gubčevcem srčno radi pomagali in jim dajali hrano, zavetje, odeje, obleko, žene in dekleta so nam pletle nogavice in nam neštetokrat v hudi nevarnosti nudile več, kot bi to storila sestra bratu. Nekaterim, četudi maloštevilnim kmetom, ki so se pridružili sovražniku, smo odredili, kaj in koliko morajo dati partizanom; dor se nam je upiral, smo mu -vzeli
s silo. Pri tem pa smo skrbno pazili, da ljudem nismo delali krivice.
če katera, potem je Gubče-va brigada imela imenitne intendante in kuharje. Res, v okolici Lipovca pri Ajdovcu smo nekaj tednov otepali krompir; bil je večkrat neza-beljen in neslan, pa še takega je bilo premalo. Nato smo se
— spotoma smo imeli vaje v vojaškem pohodu — vrnili v gozd pod hribom Raduljo in nad potokom Raduljo, tja nad Zakrajškovo žago. Brigadni kuhar Niko — naj razkrijem celo ime, Andrej Paternoster?
— je s skupino tovarišev odšel po proviant v hiše na levih, severnih pobočjih Radulje. Tam je srečal moža. lepo oblečenega in dostojne zunanjosti, ki je povpraševal po partizanih in tudi po Gub-čevi brigadi. To je bilo na moč sumljivo početje in — vrli vojak in kuhar, dolgin sila robatih besed, a nenadkri-ljivega srca — Niko aretira osumljenega neznanca, mu naloži zajeten tovor in ga pred puško odžene v brigado. Na Nikovo veliko presenečenje smo bili neznanca veseli, saj je bil Ferdo Šetrajčič, prej Član in sekretar komiteja KP mokronoškega podokrož-ja, od tistega dne dalje pa — intendant brigade.
Žal ne morem našteti vseh intendantov in kuharjev, bili pa so odlični oskrbovalci brigade, Ferdo jih je izredno uspešno vodil ne samo kot intendant, temveč kot človek dobrega političnega posluha. Njih zasluga je, da je Gubčeva brigada zaslovela kot brigada, v kateri se največ in najboljše pije in je. Niko pa si je sredi gozda priredil celo prekajevainico in gubčevci smo mu bili marsikdaj hvaležni za »moralo« v obliki klobas in kosov mesa.
Naj izdam še dve že takrat splošno znani Nikovi »skrivnosti«: sodček cvička za kuhar -
Odlomek iz nove knjige Jože Horvata: MAČEK S ČELADO — Izdal Zavod »Borec« v Ljubljani, decembra 1966 — Prevedel Črtomir Šinkovec, oprema Stane Kumar — Tiskala in vezala tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani — Z novim Horvatovim delom je dobil Nikoletina Bursać Branka Čopiča enakovrednega tekmeca: Ilijo Kapara, bosenskega drvarja in »partizanskega mačka«
— Kdo bo nadaljeval? je vprašal Kapara.
— Jaz! Jaz sem tu najmlajši, se je oglasil Stevi-ca Radanović iz Male Ra-sinjice na Kalniku. — Lani, ko sem dorastel za puško, sem rekel materi, da bom šel v brigado. Sine, rana moja, de ona, kaj ti pride na misel! Pravim jaz: Ni meni prišlo na misel, mamka, je mobilizacija! Sine, mobilizaetija je za odrasle fante, ne za slabotne otroke. Pripoveduje, izmišlja si jih vsake vrste, a jaz se ne dam, in beseda da besedo, mati se omaje, privoli in mi pripravni torbo. Ob slovesu mi reče: Sine, pojdi in sreča naj te spremlja, a glej, da prideš v četo, v kateri je komandir Srb. Začudim se in pravim: Zakaj Srb, ko smo bratje in se skupaj borimo, a jaz bi najraje videla, da bi ta. bil Srb komandir. Kako mi bo Srb komandir, ko grem v brigado »Bratov Radič«! Naj bo, sine, pravi ona. naj bo brigada katera koli že, naj bo komandant brigade Hr-
vat, naj bo komandant divizije celo Turek, samo naj bo komandant tvoje čete Srb! Hudo je prišlo
ja je bil, če je bil in — brigadni kurirji, takrat še fantiči petnajstih, največ šestnajstih let, sedaj ugledni možje, kolikor je še živih, so Niku radi prinašali cigarete, tobak, saj so od glavnega (kuharja — seveda) dobili »moralo« in »špago«. Toda če tobaka niso imeli — bih pa so vedno lačni in žejni — so staremu budi ukradli tobak in mu ga drugič »prodali«. »Glidki«, tako jih je Niko klical, ker so bili še nedorasli, so morali hitro
1 rance Mihelič: LOGOR
odnesti pete, ko je veliki šef kuhinje vendarle odkril njih zvijaoico.
Gozd v Radidji je bil obljubljena dežela, dolina radosti vseh gubčevcev in teren-cev, ki so — pa kako radi — v tistih dneh prihajali v bri-gadno zatočišče!
Radulja je bila kraj učenja partizanske vojaške veščine, zavetje šoli za nauk o osnovah političnih ved, raj, kjer so se partizansko tovarištvo, borbena pesem, iskrenost, za-
upanje v zmago razcveteli v najčistejših oblikah. Radulja je bila naše borbeno izhodišče. Ko smo odhajali iz Radulje, se nam ni mogel upreti ne oklepni vlak ie bimker. 12. decembra smo po odhodu iz Radulje popolnoma uničili ajdovsko postojanko. Preko tega potoka smo preskakovali, ko smo 26. decembra šli rušit fašistično utrdbo Dob.
Radulja — to je kraj najlepše mladosti Gubčeve brigade. Franci Kolar
Maček s čelado
nad nas, sine, z vseh strana, ti pa se drži svojega, dokler moreš! Se tvoj oče je prinesel iz prve vojne pesem: Nemoj, nano, plakati za dete, dok je Srba komandira čete . . .! Glejte, tovariši, tako sem jaz, mali Stevica, prišel k partizanom in v četo komandirja Laze, on je Srb, pa naj pazi na otroke!
— Živel, Stevica! živel! . . . Trikrat hura za Stevi-co: Hura, hura, hura! Klici so odjeknili, partizani veselo zaploskali, Kapara je še dodal: — Že vddim, Stevica, še pesmi boš pisal. Naj, naj .. .! Vendar, danes se vse nekako spre-obrača v šalo. Mar se ne bi, fantje, malo zresnili? Hajdi, kdo bo nadaljeval?
Delegat zapiše: »Stevica nama jasnih pojmov o narodnostnem vprašanju.«
— Bom pa jaz nadaljeval! se je odločal Martin. — Da sem bdi šofer v opekarni v Krazevcih in da sem že tam postal član partije, o tem ne bom govoril. Povedal pa bom, kako sem prišel k partizanom, če verjamete ali ne, k partizanom me je pripeljala krava! Da, naša domača krava! Nekega dne je prišel k meni v opekarno moj stric Polšak, terenski delavec. Ta je rekel: Imam dobro strojnico, le kravo moram dobiti! Kravo? Da, dobiti moram molzno kravo! Dobro molznico! Hm... s kravo ni težko. Spomnil sem se, da je na Kalniku precej Slovencev, naseljencev, ki so jih naselili na posestva Srbov. Kravo bomo vzeli kakšnemu kolonistu, pa mirna Bosna. Sla sva na Kalnik v štab oddelka, ker takrat še nd bilo brigade, in komandant nama je dovolil, intendant pa odločal, komu bova vzela kravo. Ves tisti dan in seveda vso naslednjo noč sva gonila tisto kravo, dokler navsezadnje ndsva prišla v neko vas, daleč od partizanskih oporišč na zasedenem ozemlju, in tam je moj stric potrkal na neka vrata. Vse je bilo zmenjeno, in ko je kmet videl, da je krava tu, naju je peljal v hdšo, postavil pred laju steklenico žganja, sam
pa šel na senik po strojnico. Nekoliko preveč se je zadržal, in preden se je vrnil, je moj stric izpraznil steklenico. Izpraznil jo je in se naglo opil. Torej, kmet se je vrnil, mi njemu kravo, on nam strojnico, a takoj je pripomnil, da bova morala kravo odgnati na konec vasi k njegovemu sinu, ker nd prav, da bi bila krava tu. In smo se napotili: stric in jaz, puškomitraljez in krava ... Hodila sva, hodila, tedaj pa sva sredi vasi naletela na žandarje! Stoj! je zavpil moj stric. Kdo prihaja? Presenečeni žan-iarji so obstali kot vkopani, eden pa je odgovoril: Tu so hrvaški orožniki! Kdo tam? Moj stric se ni zme-del. Takole natreskan, kakor je bil, se je otresavo zadri: Gospodje hrvatski jrožniki, izvolite Se umakniti, tod koraka ljudska vojska! in trrrr . . .! Spustil je rafal, žandarji so pobegnili, krava pa ni ndti z repom zamahnila. Prava partizanska krava! V opekarno me ni bilo več. Strojnico na rame in naravnost v odred! Tu sem s prav tisto strojnico. To je vse.
— Pa tisti Polšak, tvoj stric, kaj je balo z njim?
— Tudi on še živi. V Kri-ževcih vsi vedo zgodbe o tej strojnici in kravi.
Znova se je oglasil Kapara: — Malo sd jo iztuh-tal, nekoliko dodal, zgodba pa je zanomdva. Kdo je naslednji?


Tone Seliškar
OGNJENI KRST
Nisem junak. Odločitev, sklep, pomandranje predsodkov o udobnosti, skok v vihar, pred kakršnim sem se včasih zgrozil, prepričanje, da je oborožena borba neobhodno potrebna, zavest, da nas Partija vodi po edino pravi poti, da ne moreš nikamor drugam več kot le skozi ta vihar, v katerem stoji smrt na častni straži ob vsakem človeku, vera v zmago, čeprav lahko pogoltne tudi mene vihar, množična volja naroda iti v poslednji boj — vse to je tisočem vodilo korake v partizanske brigade. Junaštvo posameznikov je druga stvar. Tudi na take primere se bom spomnil v teh svojih skopih spominih.
Prvi dan svojega pobega iz Ljubljane, ki so jo zasedli. Nemci, sem v Trebnjem zašel v Cankarjevo brigado. Znašel sem se med grmadami italijanskega orožja vseh vrst, od pušk do težkih topov. Otroci so nekje iztaknili zaboj z italijanskimi odlikovanji, nalovili vse trebanjske cucke in z medaljami okrasili velike in male kužke, da so potem rožljali s fašistično slavo po vsem trgu. V brigado je prihajalo vsak dan na stotine novih prostovoljcev in mobilizirancev, stari partizani pa so kar noreli od veselja spričo toliko orožja, saj so sedaj postali prava pravcata velika vojska in v gozdiču so se vežbali kanonirji, saj je imela brigada zdaj svoj lastni topniški divizion in granat toliko, da niso vedeli kam z njimi.
Komisar Frenk me je takoj vpregel v delo in čez noč je brigadni propagandni odsek (v katerem so bili sami mladi ljudje, toda po izkušnjah že stari partizani, ki so imeli mnogo borb pa tudi mnogo mitingov za seboj) pričeli z novim, podvojenim delom. Vesel sem bil, da sem se znašel prav v Cankarjevi brigadi, že zaradi Cankarja, pa tudi zato. ker je bila ta brigada ena najbolj znanih in priljubljenih brigad v Sloveniji. Propagandni odsek štaba brigade je že takrat, v septembru 1943, ko je bila skoraj vsa bivša »Ljubljanska oblast« osvobojena, naraščal z novimi člani od dne do dne. Že prej je odsek izdajal glasilo brigade »Borca«, zdaj pa se je njegovo delovanje na široko razmahnilo. Iz štabnega propagandnega odseka so vodile nitke v vse bataljone in v vse čete. Naglo smo organizirali kratke tečaje za dopisnike, za pevovodje, za recitatorje in režiserje, sestavljali smo nove pesmarice, priročnike za vse vrste kulturne in politične propagande, organizirali smo bataljonske in četne časopise, pevske zbore, igralske družine, vojno poročevalsko službo, orkestre. Tehnika je imela polne roke dela. Fantje so bili do komolcev popackani s kemično tinto in so delali v treh izmenah. Prirejali smo mitinge na vsem področju brigade, od Stične pa do Mirne peči, mnogokrat kar po tri na dan v različnih krajih. Borci so nas včasih malo postrani gledali, ker nismo bili na bojnih položajih, toda če niso dobili pravočasno lista ali pa brošur, so bili spet nestrpni in nejevoljni. Ko pa smo se vsi člani odseka prostovoljno javili, da bomo sodelovali pri napadu na nemško postojanko onkraj Čateža, in smo se med borce razvrstili v bojno črto, so nas borci podili nazaj, češ kaj pa bo s kulturo, će vse te fante požanjejo kroglice nemških brzostrelk.
Takrat sem tudi preživel svojo prvo ognjeno preizkušnjo. Dva bataljona sta dobila nalogo napa sti, zavzeti in uničiti nemško po stojanko Gobe. To je majhno na sclje onkraj Sv. Križa in fantje sc se" skrbno pripravljali na ta po hod, ki je obetal hudo borbo, kajti Nemci so bili utrjeni v cerkvi in v župnišču, ki je bilo prava nravcata trdnjava. Podjetnost bor-ir> še nr>qpbno zrasla, ko so
iz divizije poslali težko havbico, ki so jo vlekli v hrib trije pari močnih konj. Ko sem komisarju Frenku povedal sklep našega odseka, da bi se radi udeležili borbe, je dejal:
»Te je duh smodnika prevzel? Da, to je nalezljivo! čakaj, poj-dem s teboj, da te naučim te obrti!«
Pred mrakom so nam natovo-rili vsakemu po eno težko granato, in s tem železom zadegani, smo se napotili na položaje, ki so jih imeli bataljoni že zasedene. Hodili smo za vodnikom — domačinom po vinogradih, ki so bili pripeti na strmino, in mimo odprtih kmečkih hiš, pred katerimi so stali domačini. Pred vsako hišo so imeli škaf vina in dekleta so nam ponujala:
»Dajte, tovariši, lepo prosimo, pokrepčajte se!«
Položili smo težke granate pod brajdo, jemali zajemalko v roke in pili svetlo rdeče vino. Tod raste kislo vino. Pa nam je prijalo, ker smo bili vroči in raz-paljeni in zaradi tega, ker je bila
pobček,« mi je razlagal Frenk. »Mati je prišla z njim in mi rekla: .Tovariš komisar, nate ga, in trdo ga držite, včasih rad s poti uide! Potem je stisnila sina k sebi in se razjokala in tudi po-bič je jokal. ,Ali veš, fant, zakaj se greš tepst?' ga je vprašala. ,Vem, mati, za našo pravico!' — Vidiš, tako je opravil fant partizanski izpit!«
Gledal sem fanta. Lep je bil zares, mlad, fantiček skoraj, in dekleta so ga imela rada, ker je bil tako svatovsko zal in nedolžen, kakor da se ga življenje še cd nobene strani ni dotaknilo. Igral je na orglice, rdeča zvezda na partizanki je bila še čisto nova, in vesel fant je bil, tako vesel, da smo se vsi nalezli veselosti, da sva s Frenkom stopila med fante in potlej smo vsi peli. Oče in mati deklet sta sedela na pragu domačije in strmela v to čudno svatbo, ki je šla v boj s smehom in pesmijo.
»Jejdetana, fantje, saj to ste ljudje z rdečim cvetom na kapah. Da bi se le vsi vrnili!« je vzklik-
v mrtvem kotu smo za njihov pi-škavi kanon!«
In tako se je zgodilo, da je ležal fantiček poleg mene na položaju. Borci prvega bataljona so, brž ko se je znočilo, zasedli že vnaprej določene položaje, borci drugega bataljona pa so zasedli vse dohode, ,po katerih bi lahko postojanki prihitela pomoč iz Litije. Tik za nami je stala havbica.
Toda še preden se je povsem znočilo in še preden sem legel za debelo bukev, sva se splazila s Frenkom po strmah in pred nami se je v plitvi globeli pokazala postojanka. Skozi daljnogled sem razločno videl vsakega Nemca. Nad oknom župnišča je plapolala velika rdeča zastava s kljukastim križem. Pred hišo je sedel na klopi velik, bradat Nemec in kadil pipo, pred njim je stal ku-ža in mahal z repom. Okno v zvoniku je bilo zadelano z vrečami peska, tam na vrhu so imeli Nemci težko strojnico. Pod cerkvijo je bilo videti rov, ki je bil spojen z bunkerjem, in po rovu so capljali trije Nemci. Nekje za hišo je nekdo pel... Vse je bilo videti tako idilično in nič vznemirjajoče, da si človek ne bi mogel misliti tu kake bitke, eksplozije bomb in granat ne tega, da bo prav kmalu krik borcev raz-bičal tišino.
Naselje je bilo zapuščeno, le nekaj Kočevarjev je varovalo živino, kajti videl sem, ko je gnala debela ženska napajat živino. Dva Nemca sta ji pomagala vleči vedro iz vodnjaka.
France Mihelič: KOIX)NA V SNEGU
v tem kotu pod vinogradi tolikšna tišina in tako ljubka domačnost, kakor da nikjer na svetu ni vojne. Gozdovi so že rumeneli, vsepovsod je dišalo po grozdju, jabolkih in hruškah. Dekleta so bila mlada, srčkana, da, fantje bi kar tu obsedeli in povasovali, saj se je oglašala že pesem. Komisar Frenk je pogledoval na uro, in ker sva sedela pod napuščem sama zase, sva se pogovarjala.
»Glej tistega, ki igra na orglice! Blizu Stične nekje je doma, bajtarjev sin, šele včeraj se nam je pridružil, usnjarski vajenec je
nUa kmetica, ko smo se spet razvrstili v kolono in jo mahnili proti vrhu.
Onkraj hriba je ostro zagrme-lo, visoko v zraku je zažvižgalo, kakor da je kdo vrgel jekleno zanko, in spodaj pod hišo se je dvignila prst, kakor da se je zemlja razcvetela. Tresnilo je kar močno. Kar nas še nikoli ni bilo v ognju, smo zaskrbljeno pogledali komisarja. Frenk se je hudomušno namuznil in dejal:
»Švabe slepo streljajo na našo stran, saj nas ne morejo videti. Letu k nam ne bo šavsnila,
Ko sva se vrnila na položaj, me je Frenk zapustil. Njegova naloga je bila tu važnejša kot varovati mene. Nastopila je že bila tema, in komaj sem našel svojega fantiča. Zaukazana je bila najstrožja tišina. že pred nočjo so si zapomnili žicorezci smer svojih dejanj in bombaši — prostovoljci so si napolnili krušnjake z bombami, šepet borcev je povsem zamrl, bolj in bolj nas je zajemalo občutje neke silne napolnitve. Tik pred bojem se človeku zdi, da bo srce zdaj obstalo, da so noge težke kot svinec,
da so prsti na rokah otekli ax negibnosti, da so oči kakor iz ste kla, in človeka popada silna že lja, da bi zakričal nekaj, stori, karkoli, da bo konec tega priča kovanja. Ah čas sploh poteka Vse je obstalo. Le misel živi! h kako? Silil sem se premagati sil no občutje negibnosti, okamenelo sti in skušal sem dognati, kako je z menoj. Ali se bojim? Težko sem uredil svoje misli. Te misli sem se nasploh izogibal. Prepn čan sem, da nihče od nas, kar nas je bilo na položaju, ni mislil na smrt. Smrt je zoprna stvar. Tedaj se me je z roko dotaknil fantiček, pripognil se je tik do mene in mi zašepetal:
»Tovariš, kajne, potlej se bomo vračali mimo tiste hiše .. .?« »Zakaj pa, fantiček?«
»Veš, obljubil sem bil dekletom!«
Na, tu unaš odgovor na vse prejšnje razmišljanje! Toda čakaj, na kaj sem pa mislil? Danes ne morem na to odgovoriti. To pa vem, da misli niso bile žalostne. Le ena sama je prevladovala: da bi se vsaj že sprožilo! Zoprn, ostuden smrad po govnu je prepodil tudi to misel. Morda sem legel na kakšno mrhovino? Obrnil sem se k sosedu. Bil je prileten kmet, mobiliziranec izpod Mirne. Ležal je ves čas negibno kot klada, nobene ni spregovoril, ko da je mutast. Ko pa je slišal, kako se dušam zaradi smradu, je mirno in počasi dejal:
»Nič ne maraj, tovariš, ušlo mi je! Fej ga bodi, veš, takšne nature pač sem, ne zameri!« *
In je izbruhnilo vendarle! Najprvo se je na nemški strani oglasila brzostrelka. Tako nekako plaho, kakor da tiplje po temi, koj nato pa je iz stolpa nekajkrat šavsnila težka strojnica. Zelena raketa z naše strani je zaprhuta-la pod nebo in razločno smo vide li Nemce tekati med hišami na vse strani, tedaj pa je že rignila naša havbica... že pred nočjo so naši topničarji namerili let granate kar skozi topovsko cev, saj je bilo zračne črte do zvonika komaj dvesto metrov, v naslednjem trenutku je granata eksplodirala v zvoniku. Presenetili smo jih! Nemci niso pričakovali napada. Po prvem strelu sem občutil, kako me je zajela sproščenost, togost telesa se je razta jala, čul sem povelje in skozi zeleno svetlobo rakete sem izstrelil vseh pet nabojev. Drugo povelje me je že neslo s tovariši vred navzdol. Spet smo popadali na tla. Roj svetlikajočih se krogel je zasikal nad nami, naše mine pa so razdejale streho župnišča, malo niže pod nami so pokale bombe. Rdeče rakete Nemcev so prosile pomoči. Slišal sem jih vpiti, pa jih nisem razumel. Fantje so se gnetli iz vseh strani iz teme. Nenadoma je fantiček planil na noge in razločno sem zaslišal visok, doneč Frenkov glas, ki je prevpil vse ostale:
»Na juriš, na juriš!«
Stisnil sem puško k sebi, krik-nil iz vsega grla, obstal pri drevesu in ustrelil proti oknu župnišča, iz katerega so se svitali plamenčki brzostrelk, spet sem zdirjal nekaj korakov navzdol in v svetlobi rdeče rakete videl med hišami Nemce, ki so dvigali roke. Prve čete naših fantov so bile že med hišami. Boj je pojenjaval. Ko sva s fantičkom pridrvela do župnišča, se je zabrlistnilo skozi okno prvega nadstropja proti nama. Fantiček je razprostrl roke in kriknil:
»Daj ga, Nemca!«
Toda že smo vdrli skozi razbita vrata. V razsvetljeni sobi je stal nemški podoficir s pištolo v roki in jo nato zaničljivo vrgel pred nas. Počasi, zatajujoč strah, je hotel dvigniti roke, pa je bilo prepozno. Srd naših borcev ga je porušil. Iz sosednje sobe je stopilo pet Nemcev. Njihovi obrazi so bili od strahu spačeni in nekdo je glasno jecajoč ponavljal, kakor da je ob pamet:
»Nieder mit dem Hitler!«
šel sem po fantička. Ležal je vznak. Majcena, komaj vidna ranica tik nad očesom je neznatno krvavela. V rokah je držal orglice, ker je že nameraval zaigrati zmagi v čast in veselje. Na no-silih se je vračal mimo tiste hiše Dekleta niso mogla jokati od pre silne žalosti, saj je bil še mrte\ zal kakor svat.
Joe Higgins:
Pogojni odpust
Orandell je pričel spraše. vati:
»Torej v tem zavodu ste že od leta 1941?«
Sivolasa miss Hudson se je trudno in potrpežljivo na. srnehnila: »Da, sir, mislim, da sem tu že od leta 1941.«
»Obsojeni ste bili na do. smrtno ječo?«
»Da, sir.«
Listal sem po svežnju spi. sov, ki je ležal pred menoj.
»Obsodili so vas zaradi umora — zastrupili ste svojo teto.«
»Da, sir, zastrupila sem svojo teto.«
»Zakaj ste to storili?« sem jo vprašal in jo pogledal.
Njen obraz se je zresnil.
»Ker je streljala na taščice. Vedela je, da sem jih rada opazovala s kuhinjskega okna, zato jih je ubijala.«
Vse to smo seveda že ve. deli. Toda, če pride kažnjen, ka pred odbor za odpust, jo je treba ponovno zasliševati. Menim, da je to potrebno zaradi odločitve ali jo sme. mo predčasno pogojno odpu. stiti ali ne.
Amos VVhitman, tretji član našega odbora, se je oprl na komolce in se nagnil naprej:
»Iz vseh spisov je razvidno, da ste se v tem zavodu ves čas vzorno vedli. Niti ene črne točke ni v vašem spri. čevalu o vedenju.«
»Nobene ni, sir,« je dejala miss Hudson. »In v vseh pet. indvajsetih letih me niso niti enkrat opominjali ali grajali.« Njen pogled je begal po sobi in se ustavil pri oknu. »Osem. intrideset let sem imela, ko sem prišla v ta zavod.«
VVhitman je listal po spi. sih. »Leta 1953 ste smeli pro. siti za pogojni odpust. Odtlej ste petkrat prosili za odpust,
Spraševali smo jo še nekaj minut, nato smo ji dovolili oditi.
Amos VVhitman je šele pred kratkim postal član našega odbora. »Kratko malo ne razumem,« je dejal, že leta 1953 bi jo lahko bili po. gojno odpustili, a vendar so njeno prošnjo petkrat zavr. nili.«
Orandell   se   je smehljal.
»Samo zato, ker ima kdo pravico do pogojnega odpu. sta, to še ne pomeni, da mu moramo to pravico tudi pri. znati kot nekaj samoumev. nega.«
»Razumem,« je odgovoril VVhitman, »toda zakaj so za. vrnili njeno prošnjo? Njeno vedenje v zavodu je bilo vzorno in brez graje. Pomi. slite tudi na njeno starost. Ko je imela petdeset let, je prvič prosila za odpust. Že to dejstvo samo bi smelo zadoščati, da ne bi bili niče. sar tvegali, če bi jo že takrat predčasno odpustili.«
»če hočemo biti pošteni,« sem povedal, »se moramo seveda pozanimati tudi za njena leta. Zdaj jih ima tri. inšestdeset. Kaj bo počela, če jo odpustimo? Ali bo našla še kje zaposlitev? In kakšen poklic naj opravlja?«
VVhitmana je to očitno pri. zadelo. »Ali naj po vaših be. sedah sklepam, da mora miss Hudson ostati v ječi samo zato, ker je prestara?«
Crandell je zmajal z glavo.
»Sodne oblasti pričakujejo od nas, da v takih primerih odločamo po naši vesti in presoji, Amos. A tu ne gre za starost. Miss Hudson je večkratna morilka.«
VVhitman je nagrbančil čelo in li.st;!l po spisih. »Prišla je
a so vašo prošnjo vselej za. vtrnili.«
»Tako je, sir,« je rekla, »petkrat so mojo prošnjo za. vrnili.«
VVhitman je pogledal C ran. della, nato mene pa se zopet obrnil k miss Hudson: »Ali morda veste, zakaj so vašo prošnjo zavrnili?«
Njene veke so trznile:
»Ne vem, sir.«
Pričel sem čečkati po plat. nicah spisov pred seboj.
»Ali še žive kaki vaši so. rodniki?« sem vprašal.
Zmajala je z glavo. »Zdi se mi, da nimam nikogar več.«
»Morda imate še prijatelje in znance?«
»Ne, sir, nisem imela pri. jateljev.«
Nekaj časa sem jo molče opazoval. »Imate prijatelje tu v ječi?«
Za hip je zaprla oči, kakor da bi razmišljala. Nato je povedala: »Da, sir, tu imam več prijateljev. Vsi so tako dobri z menoj!«
v ječo, ker je umorila svojo teto. Ničesar več ni najti v spisih.«
Pojasnil sem mu: »V enem mesecu so umrli njen stric, že omenjena teta in dve sestrični. Ko so izkopali njihova trupla, so našli v njih smrtno nevarne doze arzenika. Državni tožilec pa je menil, da zadošča že ob. tožba zaradi umora tete.«
VVhitman se je v zadregi nakremžil. »In kakšne vzroke je navedla za umor teh svojih sorodnikov?«
»Strica je zastrupila, ker je z bičem udrihal po ko. njih,« sem pojasnil, »sestrični je kaznovala, ker sta dali utopiti leglo mladih mačk.«
Crandell   se   je smehljal.
»Se vam zdi, da jo smemo spustiti zopet v svet, Amos? Saj je zmožna, da umori vsa. kega, ki ga bo videla, da slabo ravna z živalmi.«
Prižgal sem gj cigareto in potegnil nekaj dimov, preden
sem povedal: »Ko je imela dvanajst let, je zgubila star. še. Njen stric in njena teta sta jo vzela k sebi. Živeli so na neki oddaljeni farmi. Po zapisniku o razpravi sta jo teta in stric držala kot ujet. nico. Seveda ne smemo vzeti tega dobesedno, vendar pa ji nista dovolila nobenih prija, teljic in lepih oblek, nobenih obiskov ali sprehodov. Vrhu tega je morala opravljati ku. hinjska in vsa druga hišna dela.«
VVhitman se je vzravnal: »In slednjič je dosegla tri. inšestdeset let. Mar me ne razumete? Tu je vendar izvor vsega zla. Ni jih umorila zato, ker so tepli konje, uto. pili mačkice in streljali ta. ščice, pa četudi sama pravi tako. Umorila jih je zato, ker so ji uničili življenje.«
Crandell se je praskal po bradi. »Ne vem. Samo trgo. vec sem in skušam pravici pomagati tako, da kot dober državljan sodelujem v tem odboru za odpust kaznjencev. Nisem psihiater.« Obrnil se je k meni: »Pač pa ste to vi. Kaj menite, doktor, o tej stvari?«
Ob tem letnem času kažeta hiša in vrt moje žene poseb. no lepo sliko. Skozi okno jedilnice sem opazoval ženo, ki se je zunaj na trati igrala s Princem, našim mladim ovčarjem.
Miss Hudson je pravkar pogrinjala mizo. »Zares ne vem, kako bi se prebijala skozi življenje, če me vi ne bi bili vzeli v službo, gospod doktor,« je rekla.
Zunaj je pričel pes glasno lajati in nato cviliti.
Miss Hudson je stopila k oknu.
Nekateri ljudje skušajo vzgajati pse z ljubeznijo, dru. gi pa z bičem.
Zenici miss Hudson sta po. stajali vse večji in izraz nje. nega obraza je postal trd. Ne verjamem, da bi me sli. šala, če bi ji bil kaj rekel.
Tiho sem se smehljal pred. se, ko sem videl, kako je moja žena znova dvignila bič. Vedel sem, da se je bom prav kmalu znebil.
SREČNO NOVO LETO!
Vse svoje življenje sem se bal, da ne bom dočakal leta 2067! Zdaj pa sem prepričan, da sem ga dočakal!
Prodajalne pilul s svinino, brizganci in tortami, (pilili, ki nadomeščajo potice, je že zmanjkalo), že nekaj dni delajo brez prestanka. Posebni vse-mirski avtobusi odvažajo srečne turiste v gozdove Venere in na kanale Marsa. Z ženo sva se malce spričkala, ali naj pošljeva sina k teti na sosednjo Galaksijo ali s šolo na Jupiter! Žena se boji, da je sin premajhen, da bi brez staršev potoval nekaj svetlobnih let, jaz pa sem mnenja, da je treba otroka čimprej navaditi na samostojnost. Sicer pa pustimo vnemar družinske prepire, ko se piše leto 2067!
Konec koncev sva se z ženo le nekako pomirila. Zgodilo se je po njeni volji. (Zakaj pa ne, saj živimo v XX. stoletju!)
Davi navsezgodaj smo se pripravili na sprejem novega leta. Žena je oblekla nekakšne nogavice iz mesečine, ki sem jih ji prinesel lani s službenega potovanja na Luno, jaz pa sem se odločil za obleko iz slame (seveda ne takšne, kakršno smo poznali v XX. stoletju)! Žena mi je ponudila pilule slivovke! To res ni slaba stvar! Samo sladko sem se nasmejal, ko sem v nekem časopisu bral, da je bila v starih časih slivovka tekočina! Moj bog, kaj vse so imeli v starih časih! Potem sem po starem običaju malo prigriznil: dve piluli klobase in pilulo kislih paprik. Izvrstno! Dopoldne so nas obiskali neki gostje s Saturna, pa smo se odločili, da se skupaj poveselimo. Opolnoči bo najlepše, sem si mislil, saj je bilo zmeraj!
Priznam, pilule so se me malce prijele, pa me je popoldan začela boleti glava. Pa sem se junaško držal! Saj novo leto ni vsak dan! 2067 pa še posebno ne!
»Glej ga, starega, nalezel se ga je!«
Obrnil sem se in videl, kako neki mulci kolovrati j o za menoj. Le kako to? Kakšni mulci, saj sem vendar sedel z družino lepo doma, pri mizi?! Kaj hočemo, vse mogoče se človeku lahko primeri v XXI. stoletju.
»Pojedel sem dve ali tri pilule preveč,« sem odgovarjl med smehom in nisem mogel razumeti, kaj se dogaja z našim planetom.
>Glej ga, kozarček preveč ga je srknil,« so se zasmejali mulci in niso nehali hoditi za menoj.
Zdelo se mi je, da nekaj ni v redu. Segel sem z roko v žep, da bi pregledal magnetske priprave za transformacijo prisotnosti, pa sem namesto njih otipal še eno pilulo slivovke. Zaradi slabosti sem pojedel še to (kar bo, pač bo) in čutil, kako se mi v glavi vedno bolj vrti.
Tisti mulci so pa še kar trdovratno silili za menoj. Poklical sem ženo, pa se ni oglasila. Fantje so mi bili že tik za petami. Vprašal sem jih:
»Oprostite, je to Venera?« in se poskušal prepričati, če morda pod paro nisem prišel na drug planet.
»Ne,« so se zasmejali, »to je Zemlja, samo vi ste videti, kot bi padli z Marsa!«
Spoznal sem, da se mularija v poslednjih sto letih ni prav nič spremenila. V starih knjigah sem bral, da je bila ravno taka še pred dvesto in več leti. Kakšen odnos do človeka, ki se je izgubil in zašel na lastnem planetu; ali nemara na katerem drugem?!
»Lepo vas vprašam, povejte mi vendar, je to Venera ali Zemlja? In bodite malo bolj vljudni, takšna nesramnost se za leto 2067 res ne spodobi.«
Potem je okoli mene nekaj zarjulo. Pomislil sem: raketa! A ničesar nisem videl. Odpravil sem se naprej.
»O, gorje! Spet si se ga napil pred časom! Nikoli ne moreš trezno počakati do polnoči! Ves dan sem ti govorila, da daj steklenico z žganjem v omaro! Pokvaril si mi prehod iz starega leta v novo in praznike in sploh vse! Zdaj pa kar sam čakaj na novo leto! Jaz grem k sosedovim!«
Ta glas me je navdihnil s spoznanjem, žalostnim spoznanjem: Zal, še vedno pišemo leto 1967! Kakšno hudičevo žganje! Premaknilo me je za celih sto let" R. S.
LITERARNA VZGOJA
Pisatelji in pesniki pišejo s prepričljivo besedo o doživetjih in spoznanjih in jih posredujejo ljudem, da jiih doživljajo in spoznajo, kot da bi bila njihova lastna.
Založbe ta dela sprejemajo v svoj program, jih tiskajo in prodajajo v knjigarnah tistim, ki jim je do teh miselnih in čustvenih spoznanj, skratka tistim, ki jim je do tega, da izoblikujejo na osnovi doživetih vrednot sebe v človeka. V knjigarnah knjige čakajo na kupca ali pa na tistega posredovalca, ki bo znal knjigo približati in posredovati človeku.
Knjige čakajo; ne samo v knjigarnah, čakajo tudi v skladiščih. Zakaj? Saj naša prva tiskana knjiga datira iz leta 1551, in naš zakon o obveznem šolanju datira še iz časov Marije Terezije, poleg tega pa so bile že v prejšnjem stoletju nekatere izdaje naših pesnikov in pisateljev razprodane! Reči smem, da v pogledu tiskanja, kupovanja in branja knjig nismo brez tradicije. In vendar nam članek tov. Cirila Zlobca v Naših razgledih pove katastrofalno dejstvo, da do domačih ustvarjalcev nimamo posebne afinitete. Tudi merilo najbolj izposojanih knjig v naših ljudskih knjižnicah ne sovpada vedno z merilom najkva'itetnejših knjig.
Ali skopa dejstva ne o-pozarjajo na naš slab literarni okus? Ali ob takih dejstvih družba ali pa posameznik v naših knjižnicah ne dotirata bolj knjigo povprečne vrednosti kot pa resnično kvaliteto? Ali postajamo, kar zadeva branje   kvalitetnih knjig,
»nepismeni«? Ali je prav, da zadošča ljudem pretežno literatura, ki jo najdejo v kioskih in ki je, kot vse kaže, eden najpomembnejših oblikovalcev literarnega okusa (če pri tem sploh lahko govorimo o okusu) današnjega človeka in huda konkurenca naših knjigarn, knjižnic in založb? Literatura v kioskih sodobnega bralca v nobenem primeru ne obremenjuje: ne finančno — kajti dobre knjige so drage — ne miselno — kajti dobre knjige so zahtevne — in končno, kar kupi v kioskih, lahko brez škode odvrže v najbližji smetnjak, potem ko prebere, ker literatura iz kioskov je tudi v dekorativnem pogledu brezpomembna in ni, da bi jo postavljali na police kot okras stanovanja! In tako sodobni človek, ki večno trpi na pomanjkanju časa, teši svojo željo po branju s koncentriranimi nadomestki, teši jo s tako imenovano lažjo zabavno literaturo, dobre knjige pa se kopičijo v knjigarnah in skladiščih ...
Morda so te besede pretirano črnoglede za današnji dan, češ še vedno imamo ljudi, ki segajo po dobri knjigi, še vedno je dobra knjiga marsikomu »zvesta spremljevalka« . .. Tako danes, kaj pa jutri? Ali imajo ti ljudje dovolj za dobro knjigo vnetega mladega naraščaja, ki bo jutri stopil na njihovo mesto ter pokupil v skladiščih in knjigarnah nakopičene knjige? Ali smo mladim ljudem približali in prikazali vrednote, ki so umetnosti, v pisani besedi, v dobri knjigi — sicer ne v obliki najnovejšega  tipa  avtomobila —
Bežno srečanje
»Tisti, kdor dela zase propagando, je slab umetnik. Da boste pravilno razumeli, kar vam pripovedujem,« je začel pogovor Adalbert Lipič-nik, svobodni umetnik Iz Celja, ko se je mudil pri prijatelju Bojanu Brezovarju v šentrupertu. »Takole se s skromnostjo prebijam skozi življenje. Ni lahak tak kruh, saj je veliko poklicanih, pa malo izvoljenih. Sem član društva likovnih umetnikov, toda vsi le s težavo dobivamo naročila. Običajno sežejo le do bližnjih, bolj znanih; cela vrsta nas pa se mora znajti, kakor ve in zna. Na šentruperški šoli sem naredil Cankarjev kip in portrete mojih gostiteljev. Dogovarjali smo se, da bi naredil kipe ali portrete velikih sloven-
skih sinov tudi za druge šole na Dolenjskem.
Moje življenje, šola, umetniška ambicija? 1913. leta sem zagledal luč sveta. Naredil sem kiparsko šolo, takoj po vojni pa diplomiral na akademiji. Prvič sem razstavljal nekaj del tik pred vojno. Tudi po vojni sem se predstavil na nekaterih razstavah. Moram povedati, da je sedaj eno moje delo tudi na Brionih. Posebno veselje imam s portreti. Nameraval sem veliko ustvariti, toda bolezen me je za dalj časa priklenila na posteljo. Imel sem tako skromno preživnino, da sem še v bolniški postelji modeliral in ta dela dal zdravnikom namesto plačila.« M. L.
skratka vrednote, ki jim bodo pomenile več kot avtomobil aerodinamične o-blike! Ali smo v šolah in knjižnicah izoblikovali koncept literarne vzgoje mladega človeka, ki se ne bo omejevala zgolj na rojstva in smrtne letnice pisateljev, marveč mu bo umetaino predstavljala v taki luči, da jo bo znal doživljati in jo bo potreboval kot vsakdanji kruli? Literarni okus mladega človeka se izoblikuje na osnovi takih izkušenj, kakršne je imel s knjigo od najzgodnejše mladosti dalje. Rastlina bo taka, kakršna je bila zemlja, v kateri je rasla. Od človeka, ki se je od najzgodnejše dobe svojega otroštva tešil željo po branju v pisano ovešenih kioskih, ne moremo pričakovati, da bo pokupil naklade Cankarja, Andrića, Heming-waya idr.
Mrtva točka, na kateri je prodaja dobrih knjig, bi nam morala pomeniti opozorilo, da smo morda v tem pogledu za eno generacijo zamudili vlak; ali bomo tudi naslednje prepustili Pingvinom, Panoramam, Zenitom, Strip magazinom in Zvitorepcem? Vzgoja, tudi literarna, ni poceni; obrestuje se šele v petnajstih, dvajsetih letih, če želimo premakniti relacijo kultura—država na relacijo kultura—občan, potemtakem moramo vzgojiti občana, ki bo kulturo in tudi dobro knjigo resnično potreboval, sicer nam utegne zdrkniti kultura na relacijo — plaža—občan.
MARTINA ŠIRCELJ
Miro Kugler: OČKA ŽAGAJO
Makuc razstavlja v Kočevju
23. decembra so v Likovnem salonu v Kočevju odprli razstavo akademskega slikarja Vladimirja Makuoa. Odprta bo do 8. januarja vsako sredo in soboto od 15. do 18. ure ter ob nedeljah in praznikih dopoldne od 9. do 12. uro in popoldne od 15. do 18. ure.
Pred otvoritvijo razstave, ki jo bila takoj po končani konferenci KO SZDL, je občane pozdravil in jim spregovoril o pomenu Ijkov-nega salona in razstave predsednik sveta za kulturo pri občinski skupščini prof. Miloš Humek. Med drugim je dejal, da je zdaj priložnost, da občani odstranijo iz stanovanj kič in drugo navlako, saj so razstavljena dela tudi naprodaj.
V krajšem kulturnem sporedu sta zaigrala občanom več skladb violinist Vladimir Skerlak in pianist Ljubo Rančigaj. Poslušalci so bili s kulturnim delom programa, ki je bil primemo izbran, zelo zadovoljni. Za marsikoga pa sta bila koncert in razstava edinstven kulturni užitek, saj se do nedavnega velika večina kočevskih občanov ni mogla seznaniti z dobrimi oziroma celo odličnimi umetniškimi deli.
Lepo darilo metliški šoli
V okviru letošnje akcije, v katero so se vključile časopisne založbe in podjetja, ki so sklenila namesto novoletnih čestitk obdariti nekaj šol, so prišli do televizorja tudi učenci metliške osemletke.
V četrtek, 22. decembra popoldne, so imeli v šoli skromno slovesnost, na kateri je predsednik centralnega delavskega sveta časopisnega podjetja DELO, Vojko Černelč, izročil šoli lepo darilo — TV sprejemnik.
Iz zapuščine pisatelja Mirana Jarca
Oder mladih pripravlja večer Mirana Jarca. Pripravili so že izbor pesmi, pisatelja so hoteli predstaviti tudi z druniskim prizorom, vendar tega zaradi pomanjkanja moških glasov ne bodo mogli uresničiti. Upravnik štu-
dijske knjžnice Bogo Komelj je dal igralcem na voljo tudi lutkovni prizorček iz zapuščine Mirana Jarca. Komorna prireditev bo naj verjetneje v Dolenjski galeriji. Za pesnika in pisatelja Mi-raaia Jarca je v    Novem mestu
SREČNO
trnu
Industrija motornih vozil Novo mesto
precejšnje zanimanje zlasti po dneh, ko so pri DZS ponovno izdali njegov roman Noto mesto. Oder mladih namerava pripraviU tudi bralni večer, posvečen Slavku Grumu.
Pravkar študirajo tudi igro LEPOTA IN ZVER (pisatelj Nicolas Steward Gray). Ta je uporabil star francoski motiv — problemi človeka, spremenjenega v žival, ki ga odreši dobrota neke device. Dogajanje' jo postavljeno v izredno prikupno okolje. Skok med dejanji pa je petsto let. čarovnik Hokus-pokus zapre princa zaradi nepriljudnosti in napadalnosti za dvajset let, pa nanj pozabi. V gradu mu strežejo samo sence . . . Namesto dvajset let je princ zaprt petsto let in strežejo mu samo sence . . . Sicer pa. kaj bi navajali vsebino, dovolj je, če igralci že vnaprej obetajo zanimivo predstavo, ki ima globljo vsebino, kot bi si človek mislil po zunanjem videzu.
Igro Lepota in z,vor študirajo že mesec in pol, predvidevajo pa, da bo premiera že konec januarja. Posebno pazijo na govor in gibanje na odru. Glasbeno opremo pripravljata Jelka in Metka Kastelic, sceno pa Boža Podrgajs. Študirajo v najboljših pogojih, saj jim je občinska skupščina v popolnem razumevanju njihovih prejšnjih težav pri delu dala na voljo prostor za vaje v stavbi skupščine. Pb.
Sličice sveta pod Gorjanci
Skrite med griče so rdeče strehe gradu Tolsti vrh (Gracarjevega turna) in kot narisane so v svoji nenavadnosti na belo platno zasneženih Gorjancev. Slikarski motivi se ti tukaj kar ponujajo in ni treba še posebej pogledati v knjigo vtisov v Trdinovi sobi na gradu, da bi ugotovil, če je tudi Vladimir Lamut hodil delat v ta del Dolenjske, ko je ustvarjal svoj Gorjanski ciikeL S hitrimi kretnjami in prav gotovo z obrazom, ki je žarel od skritega navdušenja, je v knjigo vtisov narisal pokrajino pod Gorjanci. Snov se mu je ponujala v pogledu na katerokoli stran, motiv ga je očaral in dal mu je notranjo vsebino, ko je nad poljem narisal, skrit med črte neba in Gorjancev, človekov obraz.
V knjigi vtisov najdeš znana imena slovenskih kulturnikov in njihovi zapisi so sproščeni in vedri pa hudomušni, kot so ljudje v teh krajih, če jih srečaš in z njimi prvič spregovoriš. Ciril Kosmač je pred leti pripisal, da je naš čas pravi tr-dina za obnovo kulturnih spomenikov. Na srečo so grad prekrili in ga tako obvarovali pred razpadom.
Nič čudnega ni, da je tudi Vla-
sto Schoeppel-Rudeževo, ki prebiva v gradu, /umikalo slikanje. Pred leti je razstavljala v avli novomeške študijske knjižnice in njen upravnik tov. Bogo Komelj mi je svetoval, naj jo obiščem. Nekaj dni pred mojim prihodom jo je obiskal tudi novinar ljubljanske TV in posnel njene pastele.
»Če ste prišli zaradi slikarij, morate najprej pogledati našo znamenitost, poslikana vrata, ki so delo ljudskega slikarja Rangusa,« me je nagovorila prijazna gospodinja in za uro pustila vnemar vsakdanje opravke. Pa še pohvalila se je: »Veste, pred eno uro jih je bilo tukaj kar za cel avtobus. Učitelji iz Maribora so si prišli ogledat grad.«
»Rangusa so Turki prisilili, da je pokazal pot iz Vrhpoija pod Gorjanci do gradu. Ta pa je sporočil v grad, da preti nevarnost. Turke (morda niso bili pravi Turki) je popeljal v grajsko klet, kjer so se opili. Zlahka so jih zmagali in grajski so Rangusa iz hvaležnosti »koštali in gvantali do smrti«, kot pravi ljudsko izročilo. On pa je na vrata »gomazina« (magacina) narisal skupino Turkov in sebe, s cilindrom
na glavi, da bi se prav zagotovo vedelo, da on ni eden izmed njih.«
Ko si ogledam to slikarsko ime-nitnost, ki dokazuje, da je bilo preprosto ljudstvo tudi na Dolenjskem umetniško tvorno, mi pokaže svoje pastele. Zajetna mapa jih je. Posebno zanimivi so tisti, kjer je upodobljena bližnja okolica. Sicer pa najraje slika morje, Kolpo in Krko. Motivi se ji ponujajo kar skoz okno: samotno znamenje med vino gradi, čas, ko se taja prvi sneg, Gorjanci z nebom, ko so pripravlja na dež ... Obrača stran za stranjo in pripoveduje, da ji je največ pomagal slovenski slikar Sternen. ko je hodil sem. Pomagal je tudi ohraniti oziroma zaščititi Rangu sova vrata. Pripoveduje, da nima prav veliko časa za slikanje in da to ni kaj posebnega, saj ima tudi sicer skoraj vsakdo kakšnega konjička, ki se mu posveča v prostem času. Na deželi pa ni prostega časa. Kljub temu da ji je slikanje samo konjiček, pa je slikarka presegla amaterizem, saj so nekateri listi, miniature sveta pod Gorjanci, prave umetnine.
PETER BRESCAK
Adalbert Lipičnik pri delu
PRIDOBITVE BREŽIŠKE OBČINE:
Dva mostova in 15 km asfalta
V brežiški občini so imeli dobro leto za urejanje cest — Makadamske ceste so bile čez poletje nekoliko zapostavljene, toda cestarji že spet opravljajo službo na starih odsekih, da bodo nadoknadili zamujeno
Prvega januarja letos je cestni sklad občine Brežice prevzel od bivšega zavoda za komunalno dejavnost v upravljanje vse ceste v občini. Na-
men tega ukrepa je bil, da bi bilo vzdrževanje cenejše. 2e v zgodnji pomladi se je pokazalo, da je novi način boljši in cenejši: vse ceste so bi-
BOLEZEN GROZI MLADINI POSAVJA
Na pomoč šolarjem!
Zdravstveni delavci v krški občini z veliko zaskrbljenostjo spremljajo vse večji porast nalezljive zlatenice med šolskimi in predšolskimi otroki. Nastala je prava epidemija in bolezen je okužila že okoli 500 ljudi.
V zdravstvenem domu so doslej zabeležili 276 primerov, Vvsaj še enkrat toliko pa je bolnikov s prikritimi bolezenskimi znaki. Ti so bolezen prehodili in med tem nemoteno okuževali še druge. Povzročitelj te bolezni je zelo odporen virus, ki se zlasti hitro širi v slabih higienskih razmerah. Najučinkovitejši ukrep proti nadaljnjemu širjenju zlatenice je čim popolnejša osebna čistoča, časteča šolskih mlečnih kuhinj, učilnic in stranišč.
S temi spoznanji so se odločili za skupno akcijo zdravstveni delavci, učiteljsvo in organizacije Rdečega križa v krški občini. Zdaj se obračajo še na delovne kolektive. Pričakujejo razumevanje in ugoden odziv na prošnjo za pomoč šolarjem.
Delovne organizacije naj bi pomagale pri urejanju higienskih razmer na šolah in tako ščitile zdravje mlade generacije, šole namreč same nimajo možnosti, da bi ustregle higienskim zahtevam. Nadvse dobrodošla bi jim bila pomoč v denarju ali materialu. Potrebujejo umivalnike, vrče, vedra, brisače, milo, razkužila ter neoporečen jedilni pribor in posodo. Prispevek bo zbiral občinski odbor Rdečega križa.
Sanitarna inšpekcija bo skupno z zdravnikom pregledala higienske razmere na vseh šokih. Po vaseh bodo v zimskem času predavanja o nevarnostih nalezljive zlatenice, občinski odbor RK pa bo še posebej razdeljeval ljudem navodila za preprečevanje bolezni. Zdravniki pričakujejo, da bo samo skupna akcija imela uspeh in da bo zavrla napredovanje bolezni, Id najbolj ogroža mladino.
V občini so sedaj tri žarišča. V krškem okolišu so zabeležili 100 primerov z ža-
riščem v Vidmu, v okolišu Senovo 155 primerov z žariščem na Senovem in v Kostanjevici 21 primerov.
Do srede decembra je obolelo 55 predšolskih otrok, 163 šolarjev in 58 drugih ljudi. Po mesecih so obolevanja takole napredovala: v januarju je bilo 5 primerov, v februarju in marcu po 10, v aprilu 17, v maju 14, t juniju 27, v juliju 23, v avgustu 45, v septembru 36, v oktobru 41. v novembru 20 in do srede decembra že 27. Potrebni so torej hitri ukrepi in hiter odziv na prošnjo Rdečega križa.
le pravočasno navožene z gramozom in tolikšno količino ga že lep čas niso dobile. Za boljšo predstavo samo tale podatek: leta 1965 so navozili na vse ceste 3420 kubikov gramoza, letos pa že 6340 ku-bdkov za enako vsoto denarja.
Sredi letošnjega poletja se je občinska skupščina zavzela za modernizacijo dveh gospodarsko zelo pomembnih: začeli so asfaltirati cesto Brežice—Bizeljsko, na to pa še odsek Brežice—Dobova—Harmica. Za ureditev obeh cest je prispevala večji del občina. Na razpolago je dala denar iz cestnega sklada, material in delovno silo.
Cestarji so bili skoraj pet mesecev zaposleni pri modernizaciji omenjenih cest; zaradi tega so bile tisti čas makadamske ceste nekoliko zapostavljene. Toda ne glede na petmesečno odsotnost cestarjev bodo vse te ceste v kratkem spet urejene. Cestarji že delajo na starih cestnih odcepih in na voljo imajo dovolj gramoza za posipanje.
V občini Brežice sta bila letos zgrajena dva železobe-tonska mostova čez Sotlo. In sicer v Stari vasi in v Rakov-cu. Popravljen in delno obnovljen pa je bil leseni most čez Krko v Cerkljah.
Vsa dela, ki jih je zastavil cestni sklad v letnem planu, niso bila uresničena, to pa predvsem zaradi daljše zaposlitve cestarjev pri asfaltiranju bizeljske in dobovske ceste. Trenutno so najbolj v zagati prebivalci iz Sromelj, kjer bi morali napraviti podporni zid. Delovne sile cestna služba ni mogla odstopiti, nudila pa je krajevni skupnosti ves gradbeni material. Ce bi si krajevna skupnost dobila vsaj enega zidarja, bi to lahko uredili že letos, tako je delo ostalo nedokončano.
J. T.
Konec prisilne uprave v KEMOOPREMI
V ponedeljek, 19. decembra, je prenehala prisilna uprava v trebanjskem podjetju Ke. mooprema. Na novo izvoljeni delavski svet je na seji na predlog komisije za volitve In imenovanja direktorjev potrdil dosedanjega prisilne, ga upravitelja Ivana Goleta, ki se je edini javil na razpis za direktorja podjetja.
Z LETNE KONFERENCE KO SZDL V KOČEVJU
Klavrna udeležba in razprava
Ali SZDL v mestu izgublja zaupanje občanov? Kaj bi dejali padli? Prvo-borec v neprimernem stanovanju — Problemi posameznikov so največkrat tudi družbeni problemi
Konference krajevne organizacije SZDL Kočevje-me-sto, ki je bila pretekli petek, se je udeležilo le okoli 70 članov  od  skupnih 2500.
Poročilo je namesto obolelega predsednika podal Janez žužek. V njem je obravnaval vsa področja, na katerih je delala oziroma bi morala delati SZDL. — Med drugim je ugotovil, da SZDL vse bolj izgublja vodilno vlogo med občani v mestu (na podeželju je prav obratno), kar je dokazala tudi pičla udeležba na konferenci.
Tudi razprava je bila zelo skromna, član SZDL tovariš Brežec, upokojenec in bivši partizan, je dejal, da bi morali biti vsi bolj delavni in enotni ter delati za cilje, za katere je med vojno tekla kri. Morali bi biti tudi bolj složni in človeški. Dejal je, da ne ve, kaj bi bilo, ko bi vstali od mrtvih vsi padli,
ZANIMIV PRIMER IZ KRŠKE OBČINE:
Višinska pomota v krškem mostu
Novi most čez Savo je na desnem bregu za četrt metra višji kot na levi strani reke — Odborniki so sprožili to vprašanje na seji občinske skupščine, zahtevajo pa še dodatna, podrobnejša pojasnila.
Odbornik Edo Komočar je poslal občinski skupščini Krško pismeno vprašanje v zvezi z govoricami, da je novi savski most za 20 oziroma 50 cm previsok, želel je zvedeti, če so govorice utemeljene, čigava je krivda za morebitno napako in kdo bo zagotovil dodatna finančna sredstva za tako delo.
Odgovor je dobil tov. Komočar na seji občinske skupščine v ponedeljek, 19. decembra. Po izjavi šefa gradbišča je predstavnik občine pojasnil, da je most na desnem bregu res za 24,7 cm višji kot na videmski strani, in dejal, da bodo dodatni stroški bremenili izvajalca gradbenih del.
Pri meritvah se je zmotil Pionirjev geometer. Napako so ugotovili šele potem, ko so že zabetonirali oporni zid. Izvajalec je proti takim pomotam zavarovan pri zavarovalnici.
Odborniki se z odgovorom niso zadovoljili. Zahtevali so, naj jim na prihodnji seji to natančneje raztolmačijo direktor gradbenega podjetja, projektant in nadzorni organ pri občinski skupščini. Zah-
tevali so tudi, naj se napaka obračuna že sedaj, ne pa šele potem, ko bo most že dokončan.
Kolikor bi spremenjena višina motila dohod do bližnjih hiš  na  desnem bregu,
naj bi PIONIR upošteval tudi to in zagotovil dodaten denar za ureditev tega vprašanja. Nova višina mostu pa bo dobrodošla za bodočo zasavsko cesto, ki jo bodo gradili ob desnem bregu Save.
ker je vprašanje, kako bi bili z nami in našim delom zadovoljni. Nadalje je dejal, da so upokojenci dobili pred dvema letoma za novo leto eno pokojnino več, lani le pol pokojnine več, letos pa se sprašujejo, če bodo sploh dobili redno pokojnino.
Odgovoril mu je Rudi IWo-har, upravnik podružnice socialnega zavarovanja, ki je dejal, da za pokojnine bo in tudi mora vedno biti denar.
Ivan Zanoškar, tudi upokojenec in prvoborec, je povedal, da je njegovo stanovanje nujno potrebno popravila, a ga kljub njegovim proš njam doslej ni nihče popravil. Razen tega je, menda kot hišnik, imel včasih stanovanje zastonj, zdaj pa ga mora plačevati. Hkrati pospravlja dvorišče in pokriti prostor pri svojem stanovanju, ki ga nekateri uporabljajo za avtomobilsko shrambo, vendar doslej ni dobil za to niti toliko denarja, da bi kupil metlo. Dejal je, da ni prav, če gnije v tem neprimernem prostoru, kjer ga duši j o tudi izpušni plini avtomobilov, saj imata oba z ženo priznano udeležbo v NOB od leta 1941.
V razpravi sta sodelovala le še direktor stanovanjskega podjetja tovariš Knafeljc in predsednik občinskega odbora SZDL Stane Lavrič.
Marsikdo bo dejal, da je bila konferenca žalostna in da vse, kar je bilo povedano na njej, niti ne sodi k delu SZDL. Res sta ubili udeležba in razprava klavrni,   vendar  bo    v  bodoče Se
slabSe, če si SZDL ne bo prizadevala reševati tudi tiste na videz majhne in nepomembne zadeve, ki tarejo njene člane in jih sami ne morejo rešiti. Ti mali problemi so za prizadetega veliki. Ce mu jih nihče ne pomaga rešiti, čeprav jih včasih leta in leta pripoveduje, potem bo občan izgubil zaupanje v organizacijo. Prav to se je verjetno že zgodilo, saj je prav v mestu na vseh sestankih zelo slaba in celo iz leta v leto slabša udeležba.
Na vseh sestankih in zborih občanov bi morali bolj upoštevati mnenja, predloge in želje posameznikov ter ne propagirati le »visoko politiko«, ki je od občanov zelo daleč. Sicer p:i bi bilo prav, da bi bili tista visoka družln-na politika, veliki načrti in vse drugo visoko sestavljeni iz želja in potreb posameznih občanov, saj je iz posameznikov sestavljena tudi družba. Tore i je problem pottmnatHDj dostikrat hkrati tudi problem skupnosti.
J. PRIMC
Priznanje krvodajalcem v Semiču
V nedeljo, 18. decembra, je bil v semiški kino dvorani občni zbor krajevne organizacije RK, ki se ga je udeležilo okoli 80 ljudi. Po poročilu o dosedanjem delu organizacije, ki ga je podal dr. Anton Kvasič, so učenci semiške osemletke izvedb kulturni program. Ob tej priložnosti je dobil diplomo Janez Konda iz Osojnika, ki je že 15-krat daroval kri, za organizacijo krvodajalske akcije pa so bili pohvaljeni: Antonija Sprajcer iz Vavpše vasi, Rozalija Plut iz Semiča in Francka Jakša in Sela pri Semiču.       D. F.
PREDNOVOLETNI OBISK V PODJETJU »OPREMALES«
Storilnost - vstopnica na tuja tržišča
OPREMALES je lahko odvrnil nevarnost nerentabilnosti samo s pravočasno rekonstrukcijo — Ujeli so zadnji vlak — Storilnost se bo povečala za 40 odst. — Po načrtih bi morali izvažati 30 odst. proizvodnje, izvažali pa bodo 50 odst. — Delitev dela, specializacija in sodelovanje z NOVOLESOM
Lesna industrija ni v najboljšem jpo-ložaju zavoljo znatnih podražitev surovin. Po reformi so se cene osnovnih surovin povečale za povprečno 26 odst., istočasno pa je lahko lesna industrija na domačem tržišču povečala cene gotovih izdelkov le za 10 odst. Cene na tujih tržiščih so ostale nespremenjene, to pa je še bolj prizadelo prav lesno industrijo, ki dobršen del svoje proizvodnje izvaža.
Jok in tarnanje ob takšnih težavah
dobro mehanizacijo, pa za '35 odst. oz. za 12 do 15 odst. V zadnjih dveh oddelkih je uspeh pripisati predvsem boljši razvrstitvi strojev in izboljšanemu notranjemu transportu ker jim je Dilo to dvoje omogočeno v novih večjih prostorih. Urediti bodo morali še montažni oddelek, v katerem bodo uvedli veliko drobne sodobne mehanizacije, s čimer bodo skrajšali izdelovalna čas za 15 do 20 odst.
Proizvodni stroški manjši, storilnost pa večja
V OPREMALESU bodo po rekonstrukciji z boljšo organizacijo dela, z izboljšavami v notranjem transportu in s sodobno mehanizacijo skrajšali izde-
EN MESEC PREZGODAJ se je letos začela zima. Marsikoga je vreme prehitelo, posebno pa kmete, ki so ostali brez listja za nastilj. Gospodinja iz Ledeče vasi pri Šentjerneju ga je nagrabila in raztresla po travniku pred gozdom, kjer je sneg že pobralo. Vsaj za nekaj vozičkov ga bo ... (Tretja nagrada za FOTOGRAFIJO TEDNA — foto: Polde Miktič, Šentjernej, EFKE 20 4/60)
Minljiv spomin na decembrski dan, ko je Mirna po iznenadni povodnji postala spet mirna. Na sliki je opuščen most pri Jelovcu. (Posnetek: M. L.)
ne pomagajo veliko. Rešitev je treba vsekakor iskati v boljši, sodobnejši in bolj ceneni proiOTodnji. V OPREMALESU so pravočasno ugotovili, da potrebujejo več strojnih naprav, s katerimi bi zmanjšali delež ročnega dela. Z rekonstrukcijo so začeli 1964. leta in pri tem ujeli zadnji vlak. V oddelku za fino površinsko obdelavo so z novimi stroji že zmanjšali porabo časa za 80 odst., v furnirnici in v oddelku grobe stronje obdelave, kjer so imeli že prej
NEREŠEN PROBLEM V OBČINI TREBNJE:
Kaj je z gradnjo šoSe na Mirni?
Samoprispevek še zdaleč ne bi zadostoval za novo šolo, republiška sredstva pa so pičla in ni mogoče v večji meri računati nanje — Novi šoli se je res težko odpovedati, toda kot kaže, ni boljšega izhoda — Staro šolo bi v tem primeru modernizirali in povečali
Poleti so se prebivalci trebanjske občine odločili, da bodo s samoprispevkom v dveh letih m pol zbrali 136 milijonov S din, od česar naj bi 106 milijonov porabili kot udeležbo pri najetju kredita za gradnjo nove šole na Mirni.
Denar je začel prihajati, toda kot kaže, nove šole ne bo kljub velikemu prizadevanju občinske uprave in skupščine, ki se zavedata, da je težko sporočiti tako novico ljudem,
83.000 Sdin za novo šolo
Delovna skupnost Medobčinskega zavoda za zaposlovanje v Novem mestu je na seji 27. decembra sprejela sklep, da pri p~va obveznice svojega zavoda za skopsko posojilo v skupnem znesku 83.000 Sdin za gradnjo nove šole v Novem mestu.
Sledite lepemu zgledu.
M so bili pripravljeni prispevati.
Kje se je zataknilo? Denar, ki naj bi ga zbrali s samoprispevkom, naj bi bil le udeležen pri najetju kredita iz republiških sredstev. Toda le-ta bodo v prihodnjem letu po zagotovilu sekretariata za šolstvo po plačilu lanskih obveznosti za vso republiko znašala le nekaj 100 milijonov S din in ne poldrugo milijardo, kot so pred letom dni računali. Tako je nastalo vprašanje, ali z gradnjo šole za nekaj let počakati ali pa k stari šoli dozidati še del prostorov, sedanje pa temeljito preurediti in modernizirati. Ker so nekatere podobne preureditve v Sloveniji že dale dobre uspehe, so se začeli nagibati k tej drugi rešitvi, ki je v danih razmerah verjetno najbolj smotrna. Ko se je pred nekaj dnevi tajnik občinske skupščine Ciril Pevec zaradi tega mudil pri republiškem sekretarju za šolstvo Tomu Marte-lancu, je zvedel, da bd se v tem primeru dalo dobiti ne-
0 ČEM GOVORE V SEVNIŠKI OBČINI
Bo šlo prihodnje leto?
Po letošnjih podatkih sodeč, bo sevniško Kovinsko podjetje komaj zlezlo brez izgube — Primanjkuje naročil, pri katerih se kaj več zasluži — Sodelovanje pri izdelavi plastičnih rolet še ni zaživelo.
Kadarkoli se v sevniški občini govori o podjetjih, ki zaostajajo, je med njimi omenjeno tudi Kovinsko podjetje. Ne bi želeli ponavljati že znanih težav celotne kovinske industrije po reformi, vendar bi radi opozorili na nekaj značilnosti tega podjetja.
Pred gospodarsko reformo so bili sevniški kovinarji, ki jih je zdaj še okoli 50, kot večina drugih v razmeroma dobrem položaju, čez polovico vse proizvodnje je prevzel stalni kupec Mizarska zadruga, za katero so izdelovali kovinske dele pri opremljanju hotelov in drugih stavb. Do sredine lanskega leta so precej delali tudi za trboveljsko strojno tovarno, ki pa je sčasoma prenehala z naročili. Tako se je zmanjšal odvzem stalnih kupcev in začeti so se morali boriti za naročila. Pri tem pa seveda uspe tisti, ki dela kvalitetno, hitro in poceni.
Kot je povedal vršilec dolžnosti tehničnega vodje Jože Peternel, so si precej obetali od nameravane izdelave in montaže plastičnih rolet skupno  z  Mizarsko zadrugo
in Kopitarno. Vendar kaj dlje od zamisli doslej niso prišli. Mizarska zadruga, ki naj bi prevzela montažo in s tem prodajo na tržišču, zahteva prej spričevalo ustreznega inštituta, ki bo jamčil kakovost rolet, šele v tem primeru bi bila pripravljena prevzeti tveganje.
Po predvidevanjih na osnovi tričetrtletnega obračuna bodo v Kovinskem podjetju poslovno leto zaključili dokaj skromno. Porabljena sredstva so zaradi višjih cen surovin hitreje naraščala kot celoten dohodek. V prvih devetih mesecih je za sklade ostalo vsega sto tisočakov starih dinarjev, kar je sila malo v primerjavi s potrebami, saj imajo razmeroma slabe prostore in precej zastarelo opremo. V tem času so imeli povprečne osebne dohodke 71 tisočakov na mesec, kar je za 67 odstotkov več kot leto dni prej in več kot na primer v krmeljski Metalni, čeprav v tem razdobju dohodek ni narastel. Res je ta odločitev stvar podjetja, vendar so za obstoj in modernizacijo v teh časih skladi nujno potrebni. M. LEGAN
kaj denarja. V kratkem času bo treba narediti načrt preureditve in pregled stroškov dozidave ter ga v januarju predložiti sekretariatu oziroma izvršnemu svetu. Če bd s to prošnjo uspeli, bd spomladi že lahko začeli z delom, šolo pa naj bi preurejali dve leti, da bi bila dozidava in preurejanje temeljita.
Samoprispevek priteka nekako po previdevanjih. Do srede decembra se je nabralo dobrih 15 milijnov S din. Tre ba pa je opozoriti taste delavce, od katerih podjetja njihovih prispevkov sproti ne pošiljajo, da bo oddelek za finance primoran izterjati vso vsoto za nazaj, kar bo zanje težje. Pri plačevanju namreč ne more biti izjem.
S SUHORJA PRI METLIKI:
Ponovno: „Bile so le obljube.

Na članek, objavljen v 49. številki Dolenjskega lista pod istim naslovom, smo prejeli že odgovor upraviteljice suhorske šole Vladke škof, pred dnevi pa nam je poslal svoj prispevek k problemu ukinjene šole na Jugorju tudi Ivan Zele, referent za šolstvo pri občinski skupščini Metlika.
Predsednik krajevne organizacije SZDL na Jugorju je objavil članek, v katerem obravnava ukinitev podružnične šole Sela pri Jugorju. V članku pa je cela vrsta neresničnih izjav, zato želim zadevo še enkrat osvetliti z druge strani.
Smatram, da je omenjeni članek nadaljevanje kampanj in pritiska, ki so ga izvajali nekateri ljudje na Jugorju, taki, ki večinoma sploh nimajo otrok v tej šoli. Med temi sta na žalost tudi odbornik občinske skupščine in predsednik SZDL. Onadva bi morala prva razumeti potrebo po uredit-vi šolanja otrok, vendar nobeden od njiju nima svojih šoloobveznih otrok, zato mislim, da so v ozadju dmgi osebni razlogi.
Po prešolanju otrok 2. do 4. razreda, katerih starši so sami želeli pošiljati svoje otroke na šolo Suhor ali v Metliko, kjer je pouk kvalitetnejši, bi ostalo na Jugorju le 8 otrok od 2. do 4. razreda. Vsakemu je lahko razumljivo, da
za 8 otrok ne bi bilo mogoče poučevati v dveh oddelkih in plačevati dveh učiteljic ali ene učiteljice, ki bi učila ves dan. To je v bistvu isto. To pomeni, da bi morali imeti ti otroci pouk v treh kombinacijah. Tako bi bili deležni komaj tretjino tistega pouka, kot ga imajo otroci na drugih šolah. S tem bi bili jugorski otroci silno prizadeti ob prestopu v svoje oddelke m pozneje na šole II. stopnje. Gotovo bi morali eno ali dve leti ponavljati višje razrede, pa še ne bi dohajali drugih otrok. Tako bi jim bila zaprta vsaka pot do primernega poklica. Predel okrog Jugorja pa je tako pasiven, da mora najmanj tri četrtine vseh otrok za kruhom drugam. Menim, da bi moral to vedeti vsaj odbornik s tega področja, ker je imel sam s svojimi otroki že dosti težav.
S starši otrok prešolanih smo imeli dva sestanka, na katerih smo jim vse to povedali. Na žalost pa se drugega sestanka, sep-
GRE KULTURA V ČRNOMLJU V ZATON?
„Jaz ne bom več sklical skupščine!"
Poročali smo, da je bila prvič skupščina občinskega sveta Zveze kulturno-prosvet-ndh organizacij Črnomlja sklicana brezuspešno, ker je bilo premalo udeležencev, in da so ponovno razposlali 50 vabil za 22. december, šest vabljenih se je po telefonu opravičilo, prišli pa so le tisti, ki tudi sicer na področju celotne občine delajo: Anka Tome, učiteljica iz Črnomlja, Marica Starešinič s Pre-loke, Martina Jakša iz Semi-ča, Pavel Gorše iz Dragatu-ša, Ivanka Moljk iz Črnomlja, Franc Pavlakovič z Vinice, Ivan Mohar, učitelj z Vinice, ter člani ožjega predsedstva: sodnik Janez Kra-marič, Viktor Zupančič, ravnatelj Andrej Petek in Janez Dragoš.
Skupščina spet ni bila skljepčna, zato nič čudnega, če je ob tako pičli podpori
poklicanih za delo na kultur-no-prosvetnem področju predsednik občinskega sveta ZKPO izjavil:
V INISU
boljše steklo?
Zadnje dni se je v novomeškem INISU (o težavah v tej tovarni smo poročali pred nedavnim), odkar so zamenjali šobe, kvaliteta proizvedenega stekla izboljšala. Steklo sedanje proizvodnje dosega določi1" jugoslovanskih stran-dardov. Kljub temu pa je težko reči karkoli o tem, kako bo v bodoče. O tem, kako teče proizvodnja v INISU, bomo sproti poročali.
»Ne bom več sklical skupščine! Nima smisla, da se sestajamo, če med ljudmi ni interesa za to dejavnost. Prosim pa vas, kar vas je še ostalo entuziastov, ne obupaj-mo!«
Najbrž pa bodo navzlic dobrim željam in spodbudnim besedam predsednika Janeza Kramariča še optimisti obupali. Potem kulturno — prosvetne dejavnosti sploh ne bo več. Je ne bo — pa konec! Samo da ne bo potem pripomb: »Ni nobenih prireditev!«
tembra, nista udeležila ne odbornik ne predsednik SZDL. Ta sestanek je sklicala šola Suhor, in ne odbornik Peter Badovinac, kot je bilo navedeno v članku. Omenjeni odbornik in predsednik SZDL pa sta storila nekaj drugega: po sestanku sta sklicala zbor volivcev, kjer so obravnavali ukinitev šole na Jugorju. O tem pa nista obvestila ne občinske skupščine ne šole na Suhorju. Najbrž zato, da od tam nihče ne bi prišel in ljudem ponovno razložil stališča občinskega sveta za šolstvo, medobčinskega zavoda za prosvetno-pedagoško službo in suhorske šole. Verjetno pa so to storili tudi zato, da bi laže izvajali pritisk na večino ljudi, ki so že sami spoznali, da šola v treh kombinacijah otrokom veliko bolj škodi kot koristi. Na tem sestanku in ob obiskovanju staršev po hišah so namreč več ljudi skoro prisilili k podpisu peticije občinski skupščini. Velika večina podpisnikov te lisU-ne sploh ni imela otrok v šoli. Nekaj staršev nam je tudi izjavilo, da so podpisali zato, ker so jih močno nagovarjali in »delali silo in pritisk«. Med drugimi je peticijo podpisal celo 15-letni fant, ki je obiskoval še sam šolo v Metliki. Kljub temu da mu je oče prepovedal karkoli podpisovati, je podpisal, ker so ga na sestanku k temu močno silili.
In obljube? Otroci se zelo dostojno vozijo na Suhor v šolo. Sprevodniki avtobusnega podjetja GORJANCI in kranjskih zelo lepo ravnajo z otroki, ter jih včasih celo dvigajo na avtobus, šola Suhor jim daje zato občasno nagrado. Prevoz je brezplačen. V šoli dobivajo brezplačno malico. Učiteljica jih je v začetku 10 dni (več kot je bilo obljubljeno) spremljala do Jugorja in nazaj. Podpisani sem se osebno pomenil s tov. Ba-dovincem, da bo vsaj v slabem vremenu pustil otroke čakati v veži, za kar bi mu šola dala odškodnino. Peter Badovinac je obljubil, da bodo otroci lahko tam čakali celo brez odškodnine, a besede ne drži. Edina napaka je morda v tem. da šola doslej ni sklenila pismenega sporazuma. Upoštevati je treba tudi to, da imajo jugorski otroci do avtobusa manj kot 3 km, medtem ko morajo mnogi, ki hodijo v metliško šolo, pešačiti tudi 4,5 km daleč.
Smatram, da bi morali prešola-nJe jugorskih otrok obravnavati z več odgovornosti do njihove bodočnosti in da bi morali trenutne težave in osebne razloge pustiti ob strani.
IVAN ŽELE
RIBNICA: FINANČNE SKRBI ZA 1967
Prošenj je vedno več
Republiškiodlok spodkopuje banko
(Nadaljevanje s 1. strani)
nujno potrebna. Po mnenju odbornikov, ki delajo v gospodarstvu, bi zmanjševanje sredstev banke občutno prizadelo podjetja in Dolenjsko v celoti. Dvomili so, da bi namreč Splošna gospodarska banka v Ljubljani pokazala dovolj razumevanja za potrebe dolenjskih podjetij, in so hkrati pohvalili dosedanje delo Dolenjske banke.
Na nedavnem sestanku predstavnikov prizadetih občinskih skupščin so se sporazumeli, da se naj izkoristijo vse zakonite možnosti, da bi preprečili uresničitev republiškega  odloka. Usmerja-
nje sredstev, kar zakon dovoljuje, je namreč čisto neitaj drugega, kot je prilastite* (pa čeprav zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev v republiškem merilu), ker le to denar že tako i a tako manj razvitih občin.
Že ob sprejetju spornega odloka so bila v republiški skupščini mnenja različna. Eni so trdili, da je odlok v skladu z zakonom, drugi pa, da ni. Ustavno sodišče doslej o tem ni razpravljalo, ker pač ni bilo zahtevka, ki pa ga bo v kratkem vložila trebanjska ob »inska skupščina.
M. LEGAN
lovalni čas za okoli 25 odst., razen tega pa bo popolno dvoizmensko delo in tri-izmensko delo v ozkih grlih zmanjšalo proizvodne stroške za novih 20 odst. Storilnost se bo torej povečala za povprečno 45 odst. Bruto proizvod v tovarni bo po rekonstrukciji, ki bo končana prihodnje leto, večji za 100 odst. in vsak delavec bo namesto dosedanjih 3 milijonov Sdin ustvarjal na leto za 6 milijonov Sdin vrednosti.
Celotna rekonstrukcija bo veljala kolektiv 190 milijonov Sdin, že zdaj pa ugotavljajo, da bo 5-letni rok za odplačilo najetega posojila prekratek. Po programu bi morali po opravljeni rekonstrukciji izvažati 30. odst. svojih izdelkov, v kolektivu pa že zdaj resno razmišljajo o tem, da bodo izvažali polovico svoje proizvodnje. Rekonstrukcija jim je namreč omogočila konkurenčnost na svetovnem tržišču, razen tega pa prodaja na domačem trgu zanje ni najbolj vabljiva. Menijo, da je tovarna prema;hna da bi lahko dovolj podrob-
no raziskala domače tržišče in si organizirala dobro prodajno službo, prodaja s posredniki pa ni donosna. Po rekonstrukciji bodo ustvarjali za 600 milijonov Sdin vrednosti na leto, v tovarni pa bo zaposlenih nekaj več kot 100 delavcev.
Polovico vsega v izvoz in delitev dela v panogi
Še preden so se lotili rekonstrukcije, so se temeljito pogovorili z NOVO-LESOM glede specializacije proizvodnje. Razpravljali so celo o tem, da bi s z NOVOLESOM združili. Rezultat teh razgovorov je bil, da je NOVOLES odstopil od proge za ploskovno obdelavo, ki jo je imel v načrtu svoje rekonstrukcije ter prepustil to progo OPREMALE-SU in mu celo odstopil že nabavljeno novo hidravlično stiskalnico za furniranje. Po dogovoru z NOVOLESOM izdeluje OPREMALES vse ploskovne kose za njihove garniture, čeprav zaenkrat samo manjše količine masivnega
stilnega pohištva, ki jih OPREMALES še dela. Na ta način sta oba proizvodna obrata s pametno delitvijo del zmanjšala stroške rekonstrukcije, obstoječa strojna oprema v obeh pa je izkoriščena. OPREMALES dela za potrebe NO-VOLESA tudi vsa tapetniška dela.
Največji uspeh rekonstrukcije OP-REMALESA je v tem, da je kolektivu uspelo povečati storilnost do takšne meje da je na mednarodnem tržišču konkurenčen. Kljub temu pa je čisti dohodek še vedno zelo majhen in so osebni dohodki nižjj kot v drugih panogah. Temu so krive največ zaščitne carine S (30 do 50 odst.), ki jih morajo sami ' plačevati pri izvozu, saj jim daje država samo 12-odst. izvozno premijo.
Primer OPREMALESA kaže, da izgovarjanje na sistem in na objektivne težave ne vodi nikamor. OPREMALES je iskal rešitev v sodobnejši proizvodnji in v večji storilnosti. Prav zato pa je na najboljši poti in kolektivu se ni treba bati prihodnosti. M. J.
Pokojninska črna borza razkrita
(Nadaljevanje s 1. strani)
so rednim osebnim dohodkom (po pravilniku) prištele še sejnine, potne stroške in terenske dodatke, odškodni ne za osebne avtomobile, ho norarje za nadurno delo m nagrado za slovo oziroma odpravnine. Ko so pri reviziji primerjali podatke, so večkrat našli povsem izmišljene številke, ki naj bi bile prikazovale osebni dohodek tega ali onega upokojene i!
Zanimivo je, da so pregledane pokojnine delavcev domala vse v redu in da so pri reviziji predvsem spreminjali, skoraj v vseh prime-
rih znižali (tudi za 51.000 Sdin — v črnomaljski občini), pokojnine direktorjev, šefov oddelkov in drugih oseb na položajih.
Pri reviziji je bilo treba pregledati kupe samoupravnih aktov in pravilnikov za izplačevanje dohodkov zaposlenim. Marsikje so neradi videli zunanje ljudi, ki so jim prišli »brskat« po papirjih, in so postopek revizije na vso moč celo ovirali. Drugi so takoj privolili v pre gled.
O nekaterih primerih, kjer je »rihtanje« pokojnin povsem obšlo samoupravljanje, bomo posebej pisali.
21. decembra so v Ribnici na seji sveta za družbeni plan in finance razpravljali o predlogu odloka o začasnem financiranju proračunskih potreb občine za prvo trome-sečje v letu 1967 in o spremembah odloka o občinskem prometnem davku, člani sveta so predlagali, da bi v Ribnici ustanovili katastrski urad, saj zdaj vodijo kataster za ribniško občino v Kočevju. Po izračunih bi bil kataster v Ribnici cenejši, kot so pri-
spevki ribniške občine za ko čevskega. Svet je sprejel predlog, da je treba zadevo s katastrom temeljito pro učiti.
Na seji so reševali prošnje in pritožbe za prodajo zemljišč in prošnje davčnih zavezancev za oprostitev prometnega davka pri razrezu lesa ter za znižanje prispev kov in davkov. Svet je imel veliko dela, da je znižal dav ke res samo tistim, ki so dc tega upravičeni.
NI OPRAVIČILA ZA TOLIKŠNO ODSOTNOST POVABLJENIH!
V brežiški gimnaziji so čakali zaman
gimnaziji so
Na ogled šole so povabili predstavnike 35 delovnih organizacij, zastopanih pa je bilo le 7 — Šola ni dokončana, v naslednjih letih se ji bo morala pridružiti še telovadnica — Ali lahko ponovno računajo na pomoč delovnih
kolektivov?
Ko so se pred praznikom brežiške občine odprla vrata nove gimnazije, se je njen ravnatelj profesor GregoriČ v imenu vsega kolektiva javno zahvalilil za pomoč delovnim organizacijam. Te so prevzele nase precejšen del finančnega bremena. Dosledno so se odzvale vabilu občinske skupščine in sklada za drugostopenjsko šolstvo ter prispevale v ta namen 1,5 do 2 odstotka od bruto osebnih dohodkov.
Tako je torej dobilo Posav-je novo šolo s pomočjo skupnih prizadevanj. Gimnazija je končno le izpolnila vse pogoje za verifikacijo. Novi oz. preurejeni prostori omogočajo kvalitetnejše učnovzgojno delo, to pa uoravičuje naložbo za njeno izgradnjo. Toda zidava gimnazije ni končana, šola še vedno nima telovadnice, v Brežicah pa je nova telovadna dvorana nujno potrebna in dijaki jo zelo pogrevajo V osnovni šoli se pri pouku telesne vzgoje ne morejo vsi zvrstiti.
Prizadevanj za dokončno izgradnjo gimnazije torej ne kaže opustiti. Na telovadnico pa mladina lahko računa le v primeru, če se bodo za to zavzeli kolektivi. Nova telovadnica v gimnaziji bi lahko nudila gostoljubje vsem ljubiteljem telesne kulture v Brežicah.
Do uresničitve teh načrtov bo seveda prišlo le ob vsesplošnem razumevanju delovnih kolektivov. Gimnazija, občinska skupščina in obč. sindikalni svet so s tem namenom dali pobudo za srečanje s predstavniki delovnih organizacij. Direktorji, predsedniki delavskih svetov in predsedniki delovnih skupnosti so prejeli vabila za skupen ogled šole in razgovor o nadaljnjem sodelovanju. Ogled je bil napovedan 22. decembra.
Odziv je bil zelo klavrn. Povabljenih je bilo 35 delovnih organizacij, v gimnazijski zbornici pa so se zbrali le predstavniki LJUDSKE POTROŠNJE,    REGIONA, DE-
KORLESA, Zavoda za p ros veto in kulturo, Splošne bolnice, PREVOZA in SLOVENI-JA-VINA.
Razgovor se ob majhni udeležbi ni mogel razviti tako, kot je bilo zamišljeno, šola bo ponovno skušala sklicati predstavnike delovnih organizacij v januarju, morda z več sreče.
Težko je razumeti tolikšno odsotnost in nezainteresiranost. Saj bi tudi delovne organizacije lahko izkoristile za izobraževanje svojih ljudi prostor v šoli. Gimnazija je pripravljena odstopiti ga za tečaje delavske univerze, če bo to potrebno. Velike možnosti ima predvsem za sodoben pouk tujih jezikov, saj so učilnice za to posebej opremljene.
O vsem tem bi se predstavniki kolektivov lahko pogovorili, pa jih ni bilo. Opravičila za odsotnost skoraj ni, saj sta bila iz vsake delovne organizacije vabljena po dva zastopnika. Vsaj po eden bi lahko prišel.       J. T.

Družbeni plan SRS obravnava kulturno področje dokaj pomanjkljivo. V zadnjih dneh so se najrazličnejši forumi lotili tega vprašanja. Glavni odb r SZDL je poslal pismo, naj bi v občinskem merilu začeli z razpravami. Osnovane so bile tri skupine. Ena izmed njih je pred nedavnim sodelovala na posvetu v Brežicah. Udeležil se ga je član republiškega odbora Tone Sluga, ki se je pogovarjal s predstavniki Zavoda za kulturo, občinskega sveta ZKPOS, Posavskega muzeja, mladine  in družbeno-politič-
nih organizacij iz Brežic. Posvet pri ObO SZDL je pokazal, da brežiška občina še vedno nima družbenega plana razvoja, nihče pa še ni začel izdelovati srednjeročnega plana razvoja do leta 1970. Pogovor je nanesel tudi na odnose med organizacijami, ki se ukvarjajo s kulturno-pro-svetno dejavnostjo, in druž-beno-političnimi organizacijami brežiške občine. Posebno pozornost so posvetili financiranju kulturno-prosvet-nih organizacij. Ugotovili so. da občina precej sredstev namenja za te dejavnosti — le-
tos brez negospodarskih investicij 28 milijonov starih din — vendar ne pride do realizacije. Vsi so prav tako podprli ponovno uvedbo skladov, v t katere so se stekala sredstva mimo občinskih proračunov, medtem ko je zdaj nakazovanje zelo neredno.
Udeleženci posvetovanja so izrekli upanje, da bodo kul-turno-prosvetne organizacije v prihodnje tudi v republiškem merilu naletele na večje razumevanje.
P.
V Brežicah proslavili dan JLA
Za dan Jugoslovanske armade so predsedniki občinskih skupščin Brežice, Krško in Sevnica priredili v dvorani doma JLA svečan sprejem za pripadnike gamizije iz Cer-kelj. Sprejema so se udeležili budi predstavniki kulturnega in političnega življenja ter upokojeni oficirji in podoficir j i JLA. Po sprejemu je bila v prosvetnem domu svečana akademija, v kateri so sodelovali tudi umetniki iz zagrebškega mestnega gledališča »Komedija«, ki so igrali »Osmo ofenzivo« Branka čopiča.
Vojaški klub gamizije iz Cerkelj in doma JLA je v okoliških mestih za letošnji praznik pripravil 13 koncertov in prireditev, vojaki-športniki pa so se v tem času udeleževali tudi različnih športnih tekmovanj. Poudar-
jamo, da to niso edini primeri, ki kažejo na povezanost naše armade z ljudstvom, saj vemo, s kakšno ■vnemo so na
primer vojaki pomagali civilnemu prebivalstvu tudi ob nedavnih poplavah v okolici Brežic. JARANOVIĆ
Posnetek z enega izmed koncertov
NOVO V BREŽICAH
■ VSE MESTO UTRIPA V NOVOLETNEM PRIČAKOVANJU. V ponedeljek so se začeli obhodi dedka Mraza po okoliških šolali. Včeraj je dobri dedek obdaril vse predšolske otroke iz Brežic. Obdaritev najmlajših pripravljajo tudi t nekaterih kolektivih.
■ TRGOVINE SO ZA KONEC LETA spremenile vsakdanjo podobo in si nadele prikupnejši videz. Izložbe vabijo k nakupom, notranjost lokalov pa ni povsod pričarala novoletnega razpoloženja. Kljub vsemu je obisk velik, saj sodi december med mesece z najboljšim prometom.
■ UČENCI OSNOVNE SOLE BRATOV RI BARJE V so danes teden priredili lepo proslavo v počastitev dneva Jugoslovanske ljudske armade. Obisk je bil tokrat
BREŽIŠKE VESTI
izredno dober in dvorana v prosvetnem domu je bila do kraja zasedena.
H ČATE&KE TOPLICE in vsa gostišča vabijo na silvestrovanje. Gostom obetajo prijetno zabavo ob glasbi in dobri postrežbi. Tudi v Mokricah pripravljajo vesel sil-vestrovski program.
H OD 27. DO 30. DECEMBRA organizira turistična poslovalnica SAP v Brežicah več voženj v Zagreb in Ljubljano. Ti obiski so namenjeni ogledu pravljičnih sprevodov dedka Mraza in drugim prireditvam za otroke. Zanimanje za ta potovanja je izredno veliko in prijavljajo se celo interesenti iz samoborske občine in drugih krajev na Hrvaškem.
V torek na seji skupščine
V torek, 27. novembra, je bila v Brežicah seja občinske skupščine, zadnja v tem letu. Sprejeli so rebalans proračuna, odlok o spremembi prispevkov in davkov ob-
čanov, obravnavali so predloge za spremembo zazidalnega načrta v Hrastinci in sprejeli več drugih odlokov. Na dnevnem redu je bila tudi obravnava osnovne in dodatne stopnje prispevka za socialno zavarovanje, o svojem delu pa sta poročala kmetijski in veterinarski inšpektor. Odborniki so zvedeli tudi za škodo ob zadnji poplavi.
Gostilna
MARIJA ČERNE Brežice, Zakot 35
želi cenjenim gostom in prijateljem srečno novo leto  ter nudi  za dom
dobro vino
(belo in rdeče) po 500 S-din.
OBRAČUN S KMETIJSKO LETINO V KRŠKI OBČINI
Radodarno polje — skopi sadovnjaki
Na njivah in travnikih je zraslo vsega dovolj, v vinogradih in sadovnjakih pa je bil pridelek veliko pod povprečjem — V hlevih AGROKOMBINATA so do konca oktobra vzredili 327 ton klavnih goved, v kooperaciji z zasebniki pa še 196 ton — V podjetju ža snujejo načrte za lastno mešalnico močnih krmil, ker bi to živinorejo pocenilo
Z letino se letos v krški občini pohvalijo zasebniki in družbena posestva. Le sadovnjaki in vinogradi niso obrodili toliko, kolikor so pričakovali.
Pridelki poljskih kultur in travnikov so bili izredno bogati in so povsod prebili mejo povprečja. Izjema so takrat le 'krmne okopavine.
Na zasebnih posestvih so letos dosegli tole povprečje pridelkov: koruze so pridelali 34.4 metrskih centov na hektar ali 7,5 odstotka več kot so planirali. Krompirja je zraslo povprečno 139 centov na enem hektaru ali 11.2 odstotka nad splošnimi predvidevanji. Dobro leto je bilo tudi za seno, saj sta dali obe košnji povprečno po 41 metrskih centov na hektar, to pa je kar za 20 odstotkov več, kot so pričakovali.
Kmetovalci pa so bili prikrajšani in razočarani pri sadni in vinski letini. Pridelek grozdja je bil skoraj za 60 odstotkov manjši od letnih predvidevanj, pridelek sadja pa pod dolgoletnim povprečjem. Na eni jablani je obrodilo povprečno komaj 6 kilogramov jabolk, na hruški povprečno 11 kg sadežev ter na slivah in češpljah prav tako 11 kg. Najbolj so se izkazale breskve: drevo je dalo po 25 kg breskev.
Na posetvih »Agrokombina-ta« so bili z letino prav tako zadovoljni. Pridelali so povprečno 35 metrskih centov pšenice na hektar površine, koruze pa 39 metrskih centov. To povprečje je seveda višje kot pri zasebnih kmetovalcih. V nasadih hrušk in breskev so se še pokazale po-
sledice hude pozebe pred leti; pridelek bi bil sicer lahko mnogo večji. S posestva v Leskove u pa so prodali kljub vsemu še 17 vagonov hrušk in 16 vagonov breskev.
V hlevih »Agrokombinata« so do konca oktobra zredili za 67.5 odstotka več klavne govedi, kot so predvidevali v začetku leta. Skupna prireja mesa znaša 327 ton, v kooperaciji pa so spitali še 196 ton. Tudi tu so močno presegli postavljeni plan. Kmetijsko podjetje je razen tega oddalo kmetom v pitanje 223 prašičev.
P:arije goveda za sedaj še
ni rentabilno, ker so močna krmila zelo draga. Zaradi tega pripravlja »Agrokombinat« načrte za lastno mešalnico krmil. Le tako lahko kolektiv pričakuje od živinoreje več dohodka.
Skupen promet podjetja v prvih devetih mesecih je znašal 24,80-1.000 Ndin. To je kar za 75 odstotkov več kot lani ob tem času. Celoletni plan je bil s tem za pet odstotkov presežen. Nekoliko je k temu pripomogla dobra letina, še več pa skrbnejše gospodarjenje.
J. T.
Prvemu  kupcu v novi trgovini  KLEKTROTEHNF v Krškem Francu Pireu iz Velike vasi 13 se je nasmehnila sreča: zavitek, ki ga je nameraval plačati, so mu podarili. (Foto: Miloš Jakopec)
KRŠKE NOVICE
■ INVESTICIJSKI      PLAN in
načrt za redno vzdrževanje stanovanjskih hiš v letu 1967 je sprejel nedlavno svet stanovanjske enote pri tovarni papirja. Svet, ki upravlja 270 stanovanj, je za investicijsko vzdrževanje namenil 15 milijonov Sdin, za redno vzdrževanje pa več kot 3 milijone Sdin.
■ SREČANJE   KEGLJACEV iz
treh občin je bilo 25. decembra na krškem kegljišču. V počastitev dneva JLA so se v borbenih partijah pomerile ekipe Sevnice, Brežic, JLA iz Brežic in Krškega. Pokal občinske zveze za telesno kulturo je dobila ekipa Krškega, ki je zasedla prvo mesto, druga je bila JLA, tretja Sevnica in četrte Brežice. Dogovorili so se, da bodo talca srečanja vsako 'eto.
■ 660 CICIBANOV, otrok članov kolektiva, bo nagradila sindikalna podružnica krške tovarne papirja. Darila bo dostavilo trgovsko podjetje MERX.
■ ZA   111      MILIJONOV Sdin
škode je nastalo v krški tovarni papirja zaradi narasle Save. Komisija je ugotovila, da tovarna 66 ur ni delala. Dognala Je tudi, da sc okvare na dovodnih ceveh v tovarni nastale zavoljo tega, ker oporniki novega mostu ne držijo v smeri vodnega toka, to pa povzroča, da voda buta ob levi breg in ga odplavlja. Tovarna se je odločila za ukrepe. Levi breg bodo zaščitili s škarpo in se tako za vselej otepli nesreč, ki jih povzroča narasla Sava.
B 595 MILIJONOV S-DIN so do zdaj porabili za novi most v Krškem. Potrebujejo še 320 milijonov Sdin. Zagotoviti bi jih morala občinska skupščina v sodelovanju z delovnimi organizacijami, saj nič ne kaže, da bi nrihodnje leto republika še sodelovala pri plačevanju. Denar, potr*;i>en za leto 1967, bodo porabili za ureditev priključkov na bregovin, asfaltiranje, mostno ograjo in za orlkup zemljišča na levom l:egu.
PAVK
Drobne s
Senovega
S SZDL SENOVO PRIPRAVLJA rodno letno konferenco, ki bo ^redi prihodnjega leta.
fa PREBIVALCEM POREBRA IN DOLNJEGA I^ESKOVCA je zasvetila električna luč. Vaščani so dve leti čakali na popravilo električne napeljave, ker je bil stari vod prešibak, med- popravilom pa so bili mesec dni brez električnega toka. Zdaj so spet zadovoljni, saj jim žarnice normalno svetijo.
■ NA RUDNIŠKI PLOT pred gostilno Klanšek je še vedno naslonjen prometni znak, ki bi moral stati na 15 metrov oddaljeram križišču Bo kdo od pristojnih le poskrbel, da ga postavijo na mesto, na katerega sodi?
B LETOS SI RUDARJI NE MOREJO PRIVOŠČITI nakupa prašičev: cene žive teže pitancev se gibljejo med 7 in 8 Ndin za kilogram.
B V DOVŠKEM JE NEKDO obleko z denarnico vred pozabil ob cesti. Verjetno je moral biti zelo pijan, da se je slekel prej, preden je prišel domov.
B NA DAN JLA je krajevno združenje ROP imelo delovno konferenco, po njej pa proslavo s pestrim kulturnim programom. Stroške za proslavo, ki je v Senovem zaradi pomanjkanja sredstev niso nameravali organizirati, je krila gurnizija iz Cerkelj. Senovčani so 90-minutni program pripadnikov JLA nagradili z dolgim aplavrom.
Vsem Krčanom!
Sem stalni bralec domače ga lista, ki mi je tu v Stru-mici, daleč od domačih krajev, najboljši prijatelj. Za novo leto želim prebivalcem krške občine, podjetju KNJI-GOTISK iz Novega mesta in vsem domačim mnogo uspehov ter vso srečo! Franc Bračun.
VESTI IZ KRŠKE OBČINE
Zadnji pregled hidrofora pred montažo. Na sliki sta delavca zavoda za zaposlovanje invalidov v Brestanici Jože Vodopivec in Ivan Barbič. (Foto: J. Teppev)
Z ZADNJE SEJE OBS ČRNOMELJ
Še kup neizkoriščenih možnosti
Odborniki obeh zborov občinske skupščine Črnomelj so 26. decembra obširneje razpravljali o kmetijstvu in gozdar-stvu, razen tega pa sprejeli več odlokov ter odobrili okoli 145 enkratnih priznavalnin članom ZZB, ki ne prejemajo mesečnih dohodkov
Pred začetkom seje so z enommutnim molkom počastili spomin nedavno umrlega odbornika Franca Later-nerja, nato pa v 3-urni razpravi obravnavali kmetijstvo in gozdarstvo na področju celotne občine. Tokrat so živahno razpravljali zlasti od-
V spomin Francu Laternerju
Pred kratkim je Semičane raz-žalostila neprijetna novica, da je v 58. letu starosti umrl Franc La-terner iz Gorenje. Ljudje so ga poznali kot pooosebljenega poštenjaka, pridnega in vestnega človeka, ki je opravljal službo vodje obrata VODOVOD pri Komunalno obrtnem podjetju Črnomelj.
3 inštalatersko obrtjo se je ukvarjal že njegov oče, zato je tudi Franc kot najstarejši sin vzljubil ta poklic. V mladih letih je služboval v Banatu in v Avstriji, od koder se je vrnil šele po drugi svetovniv vojni. V nekaj letih je prevzel od očeta celotno skrb nad vodovodom Semič—Črnomelj, razen tega pa opravljal vsa in-št; 'n'er^ka dela
Ker je bil zelo sposoben, Je postal upravnik vodovodnega podjetja v Črnomlju, izvoljen je bil dbornika okrajne in nato občinske skupščine. Naporno delo ga je izčrpalo, tako da je pred neka i meseci zbolel in bolezni ponesel
zadnji poti so ga spremili š' :.\m prijatelji ter črnomaljska godba. F- D.
borniki-kmetovalci; Vidmar, strucelj, Juršak, Tkalčevič, Požek, škitnjar in drugi. Naštevali so vse težave, s katerimi so se v preteklih letih srečevali zasebni kmeto\ralci, ter zagovarjali stališče, da zasebni kmet ni kriv, če z nizko proizvodnjo ne dosega uspehov, kakršnega od njega pričakujemo.
Slišali pa smo tudi drugo plat zvona; predstavnike kmetijske zadruge. Naštevali so še kup neizkoriščenih možnosti na področju kmetijstva, za katere pa kmetovalci doslej niso kazali navdušenja.
Vsi odbonuki-kmetje so zapovrstjo kritizirali letošnji slabo .organizirani odkup krompirja, saj je mnogim kmetovalcem ta pridelek ostal v kleti, medtem ko se kmetijska zadruga za to ne čuti kriva, če bd namreč kmetje spomladi z zadrugo podpisali pogodbo o odkupu krompirja, bi ta lahko pravočasno našla kupce, ker pa tedaj nihče ni hotel podpisati, v jeseni niso mogli najti tržišča, ker so kmetje od drugod nudili mnogo cenejši krompir. Računajo pa, da bodo del zalog lahko odprodali še spomladi.
Veterinarska in osemenjevalna služba je bila spet deležna mnogih pripomb na račun neoplojenih krav, vendar se je na koncu izluščilo mnenje, da so mnogi očitki neupravičeni in izviti iz trte. Ker pa je res, da tu in tam umetno osemenjevanje le ne uspe, kmetovalci sumijo, da s cepivom ni nekaj v redu.
Ugotovili so tudi, da je bilo poročilo o kmetijstvu in gozdarstvu, ki so ga odborniki prejeli že pred sejo, polno tiskarskih napak, zato so želeli, naj bi se to več ne dogajalo.
Črnomaljski odborniki so odobrili še plan dela skupščine za leto 1967, potrdili predlog odloka o zrvišanih potnih in drugih stroških odbornikom, članom svetov in drugih kolegijskih organov občinske skupščine ter še nekaj drugih odlokov. Dali so soglasje za osnovni in dodatni prispevek za zdravstveno zavarovanje delavcev v višini 6 odst. ter na predlog komisije pri občinskem odboru ZZB odobrili 145 enkratnih priznavalnin članom ZZB, ki nimajo rednih mesečnih dohodkov. Poudarili so, da jim bodo odločbe vrooiili takoj, medtem ko lahko denarno nakazilo pričakujejo šale konec januarja, ker prej v občinskem proračunu ne bo razpoložljivih sredstev.
Stražnji vrh: odbor ni bil razrešen
Konec decembra je bila na Stražnjem vrhu konferenca SZDL, toda bila je zelo slabo obiskana. Nezainteresiranost občanov za skupno delo je tudi tokrat prišla do izraza, zato so na konferenci podrobneje obravnavali, zakaj mladinska organizacija in odbor Socialistične zveze nista bolj delavna.
Odbor do konference ni uredil nitn osnovnih nalog, zato ga niso razrešili. V razpravi so občani povedali, da si želijo boljši električni tok in da naj občinski organi bolj upoštevajo predloge vaščanov.
Tečaj prve pomoči v Semiču
Pred kratkim se je začel na semiški osnovni šoli tečaj za prvo pomoč. Organizirala ga je krajevna organizacija RK, udeležuje pa se ga 30 pod-mladkarjev iz osnovne šole. V nekaj tedenskem tečaju si bodo podmladkarji pridobili osnove o dajanju prve pomoči, v dokaz za to pa bodo dobili spričevala. D. F.
26. DECEMBRA JE BILA V METLIKI OBČINSKA SEJA
Tokrat so sprejemali le odloke
Na ponedeljkovi  seji  so  odborniki  občinske skupščine Metlika sprejeli rebalans občinskega proračuna ter še vrsto drugih odlokov — Odbornikom so predložili tudi poročilo o delu skupščine v minuli mandatni dobi
Na zadnji seji občinske skupščine Metlika niso imeli na programu drugih razprav kot obravnavo in sprejemanje odlokov. Odločili so se za rebalans občinskega proračuna, v katerem pa ne gre za večje spremembe, temveč so le nekaj preostalih sredstev, predvidenih za zdravlje nje siromašnih oseb, namenili tistim proračunskim postavkam, kjer denarja primanjkuje. Ta možnost je nastala zato, ker si je letos večina ob-
čanov pridobila pravice do rednega zdravstvenega varstva.
Mimo tega so sprejeli nekaj odlokov s področja komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, dali so soglasje k osnovnemu in dodatnemu prispevku za zdravstveno zavarovanje delavcev, potrdili zaključni račun dohodkov za leto 1966 ter obravnavali nekaj tekočih zadev, kot so volitve in imenovanja.
Hkrati z gradivom za sejo
so sprejeli odborniki še poročilo o delu skupščine v pretekli dvoletni mandatna doba. Iz njega je razvidno, da je imela skupščuia v tem času 15 delovnih in 3 slavnostne seje, na katerih je bilo prisotnih povprečno 37 do 50 odbornikov. Menijo, daje število odsotnih le preveliko, četudi gre v večini primerov za že vnaprej javljen izostanek. Iz poročala sledi tudi, da je na razpravah sodeloval le manjši del odbornikov. Verjetno niso proučili dostavljenega gradiva in se zato niso oglašali. Obširnejše razprave o poročilu pa na seji ni bilo.
Besed® imajo §ferf Metlike
V letošnjem letu je Metlika toliko pridobila, kot že vrsto let ne: poročali smo že o novi šoli, o novi klavnici, o več novih trgovinah. Kako občani ocenjujejo napredek, smo jih vprašali zadnje dni pred novoletnimi prazniki.
da dimnikar prinaša srečo, je želim vsem občanom zvrhan koš!
MARIJA JAKLIČ, poslovod-kinja v novi Mercatorjevi blagovnici:
— Ves kolektiv naše poslovne enote je zelo zadovoljen s tem, kar smo naredili letos. Želimo le, da bi bili tudi kupci zadovoljni. Blago
MLADENA BRANCELJ, —
predmetna učiteljica likovnega pouka:
— Odkar smo v nori šoli, smo prosvetni delavci z učenci vred neprimerno na boljšem. Hvaležni smo vsem, ki so omogočili gradnjo šole, vendar si želimo še, da bi družba naše delo cenila po vloženem delu. V naši občini sicer kažejo za šolstvo veliko razume vanje, toda vse to je še mnogo premalo v primeri s potrebami. Prosvetni delavci smo zadnje čase izgubili voljo do dela. zlasti izven-
Kmiižnica fes odprla pionirski oddelek
črnomaljska ljudska knjižnica je pred kratkim dobila od republiškega fonda za pospeševanje kulturnih dejavnosti 200.000 dinarjev, s katerimi bo povečala izbiro knjig za svoje bralce. Za ta denar so pri Mladinski knjigi in Cankarjevi založbi kupili 150 knjig, primernih za mladino. V začetku januarja bo nam-
reč tudi črnomaljska knjižnica odprla pionirski oddelek. S prostorom so sicer na tesnem, vseeno pa bodo za mlade bralce namestili še potrebne -knjižne police, kjer bodo razporedili knjige po starostni stopnji učencev in po razredih.
črnomaljska knjižnica ima tako že okoli 5500 knjig. Le-
tos je bilo bralcev nekaj manj kot lani, vendar je med občani še zmeraj precej ljudi, ki jim knjiga pomeni najljubše razvedrilo. Evidenca izposojevalcev knjig kaže, da je med bralci bolj malo odraslih, več pa mladincev in pionirjev, toda ti jemljejo knjige na posodo tudi za svoje starše.
ti slovesu 1966 bo veselo!
Gostinsko podjetje v Črnomlju pripravlja silve stro van je v hotelu Lahi. nja, v gostišču Grad, v kolodvorskem gostišču in pri Kolbeznu. V hotelu bo veljal  Silvestrov večer z
menujem vred 3500 din, v Gradu sprejemajo samo rezervacije po 600 din, drugje vstopnine ne bo. Večina miz v hotelu in Gradu je že oddana.
V vseh lokalih bo za primerno   dekoracijo po-
skrbel kolektiv podjetja, za veselo razpoloženje pa bo v hotelu igral jazz ansambel iz Karlovca, »Fantje iz treh krajev« bodo z domačimi melodijami zabavali goste v Gradu.
Dobliče: kritika nedeiavnih
Nekatere člane Zveze borcev in zaposlene, ki vedno odklanjajo delo in članstvo v SZDL, so na zadnji krajevni konferenci SZDL v Dobličah ostro kritizirah. Razen tega so se dogovorih, da bodo pozimi organizirali več predavanj o zdravstvu in živinoreji, da bodo polepšali zunanji videz vasi ter poskrbeli za boljše obveščanje občanov z razširitvijo Dolenjskega lista. Razpravljali so Še o prodaji lesa in pogozdovanju nerodovitnih površin.
Pošta naj bi bila dalj časa odprta!
Na konferenci SZDL v Starem trgu so obširno obravnavali odkup živine, krompirja in drugih kmetijskih pridelkov ter kritizirali slabo urejeno tržišče. Enake pripombe so padle na račun prometa z lesom. Občani so zahtevali odgovor, zakaj so cene lesa na sosednjem Hrvaškem višje. Želijo tudi, da bi bil poštni urad dalj časa odprt, da bi imeli boljše prometne zveze s Črnomljem, bolj urejen prevoz otrok v šolo in da bi bili v trgovinah s strankama prijaznejši.
Med drugim so razpravljali še o delu občinske skupščine in o pripravah na spomladanske volitve. Za predsednika krajevne organizacije so izvolili kmetijskega tehnika Marka Rezka.
GRIBLJE bi morali urediti
Razen obširnih razprav o slabo organiziranem odkupu kmetijskih pridelkov v letošnji jeseni, o nabavi drobne kmetijske mehanizacije in nadomestnih delov so kmetovalci in drugi občani na krajevni konferenci SZDL v Grib-ljah postavili več koristnih predlogov. Menili so, da bd morali tudi zasebnim kmetijskim proizvajalcem dajati kredite, s pomočjo katerih bi lahko vas precej polepšali, ker prihaja poleti v vas vedno več turistov.
Udeleženci konference so pohvalih dosedanje delo odbora Socialistične zveze ter za predsednika ponovno izvolili Petra Požeka.
nabavljamo po njihovih željah, in kot kaže promet, se bo modernizacija trgovine izplačala. Največ prodamo pohištva, konfekcije in perila. Potrošnikom je všeč tudi to, da dajemo v trgovini posojila za nakup pohištva.
FRANC KAUČIČ, dimnikar: — Vse napreduje, le obrt nazaduje. Za naš poklic ni nobenega zanimanja. Komaj še dobimo vajence. Navadno pa se tudi tisti, ki se izučijo za dimnikarja in postanejo pomočniki, raje zaposlijo drugje. Za celotno področje metliške občine sva samo dva dimnikarja. Delava od jutra do večera, zraven tega pa nam še občani delajo težave; ne dajo si dopovedati, kako zelo je požarna varnost pomembna. 2elimo si, da bi ljudje spremenili odnos do našega dela. Ker pa pravijo,
šolskega, ker vidimo, kako so cenijeni ljudje z enako ali mnogo nižjo izobrazbo v gospodarstvu. Danes vse bolj vrednotijo človeka po tem, koliko zasluži. Ne pretiravam, če rečem, da nam majhni osebni dohodki jemljejo ugled pred starši in učenci. Zal si tudi v letu 1967 cd toliko obetajočega novega zakona o šolstvu ne obetamo bistvenega izboljšanja.
Na ostrem ovinku pri Trnovcu se je zaradi prehitre vožnje v sredo, 21. decembra ponoči, spet zgodila nesreča. Fičko, ki ga vidite na fotografiji, je z gorjanske strani pridrvel čez mostiček, na ovinku pa ga je zaneslo najprej v levo, od tam pa preko ceste v nekaj metrov globok jarek, kjer je obstal na boku. Naslednji dan so ga potegnili na cesto, kjer sta voznik in njegov sopotnik ugotavljala škodo. Na srečo se nobenemu ni nič hudega zgodilo. (Foto: Ria Bačer)
FRANC GOSENCA, komandir postaje milice:
—Prav vsi občani se veselimo letošnjega napredka, ob tem pa moram poudariti, da
je bilo minulo leto za nas miličnike zelo naporno. Naraščajoči promet z motornimi vozili prinaša vedno več prometnih nesreč. Ugotovili smo, da je bilo letos na področju metliške občine še enkrat več nesreč kot lani. Premalo nas je za toliko dela v javnem prometu, skrbimo pa še za javni red in mir ter preganjamo kazniva dejanja. Naše želje? Di bi bili vozniki motornih vozil in občani sploh bolj disciplinirani, da bi dobili malo boljše poslovne prostore ter vsaj dve stanovanji za naše miličnike.
BOŽIDAR FLAJSMAN, zaposlen v trgovini, sicer pa predsednik vrhovne Gadje Zalege:
— V imenu glavnega štaba Gadje zalege čestitam vsem gadom in belouškam ter vsem Metličanom m Belo-kranjcem. Ni več daleč do našega kraznika — pusita, zato želim, da bi letos mlajši bolj popri jeli za delo. Pri lanski organizacij pustnega sprevoda je vse breme ležalo le na nekaj ljudeh. Mi starejši letos ne bomo več zmogli, če nam naraščaj ne bo dajal več pomoči. Tako kot smo s skupnimi močmi zgradili šolo in se lotili vseh drugih uspešnih akcij, bi morali s skupnimi močmi poskrbeti tudi za pustni karneval, ki se je v preteklih letih že lepo uveljavil in bi lahko postal tradicionalna turistična prireditev
NOVICE
ČRNOMALJSKE
KOMUNE
METLIŠKI TEDNIK
VPRAŠALNIK O KULTURNI VZGOJI KOČEVSKE MLADINE
lladina brez kulturne vzgoje
Pehajo se po vzoru odraslih le za materialnimi dobrinami — Politične in delovne organizacije se ne zanimajo za mlade
Med mladimi v kočevski občini ni pravega zanimanja /31 kulturo. Po zgledu starejših mladi hlepe le za višjim materialnim standardom. Po litične in delovne organizacije se za mladino sploh premalo zanimajo. Nikjer ni čutiti načrtnosti za kulturno vzgojo mladine. Te ugotovitve je pokazala nedavna an keta sveta za kulturo pri občinski skupščini, ki pa se je je udeležilo od 40 vabljenih le IG delovnih in drugih organi-zacij, od tega 10 šol.
Mladino bi bilo treba nujno vključiti v kulturno življenje, predvsem tisto, ki po šoli ostaja brez zaposlitve. Vendar pa niti občinski odbor SZDL niti občinski sindikalni svet niti občinski komite ZK nimajo programov za de |0 z liladino, hkrati pa vodstvo Zveze mladine razpada.
Tudi v delovnih organizacijah se nihče ne ukvarja z mladino in njeno kulturno vzgojo. Le v redkit izjemah skrbi za njo mladinska organizacija,   morda  še sindikat,
Za Indijo zbrali 1,5 milijona din
Na občnem zboru krajevne organizacije Rdečega križa za mesto Kočevje so ugotovili, da so od zadnjega zbora, ki je bil 1964, organizirali 60-urni tečaj prve pomoči, razdelili socialno ogroženim preko 2000 Ndin pomoči, starim in bolnim pa preko (JO paketov mednarodne pomoči. Zelo delaven je bil tudi podmladek, ki je prejel predhodno zastavico občinskega odbora Rdečega križa V tem času je dalo kri 1337 krvodajalcev; med njimi jih je dobilo H2 srebrne, 32 pa zlate mačke. Za poplave v Prekmurju so zbrali UH :vxi Sdin in nekaj materiala, za indijo pa blizu 1,5 niiljona Sdin (prispevki delovnih organizacij,  ustanov   in občanov).
Za nadaljnje delo organizacija se ni sprejela dokončnega programa': Člani so dokončno sklenili le, da naj bi v prihodnjem letu Večkrat predvajali v kočevskem kinu kot predfilm film o prvi pomoči.
zelo malo pa samoupravni organi.
V delovnih organizacijah še najbolj skrbe za pridobivanje osnovnošolske izobrazbe vseli članov kolektiva in torej tudi mladih. Edino organizirano delo na kulturnem področju je gledališki abonma, za ka terega dajejo podjetja delavcem regres;
Zato mlad človek, ki gotovo čuti potrebo po vsaj eni obliki .kulturnega življenja, najpogosteje nasede vplivu kiča in šunda, s katerima se vedno srečuje. Čut za lepo si oblikuje s prebiranjem različnih revij, gledanjem filmov in televizije, pogosto pa tudi z duševno hrano, ki jo nudi vsaka trafika za 1 N dinar.
Slavje ob dnevu JLA
Tudi v zadnjih dneh je bilo v Kočevju več prireditev v počasti tev 25-letnice JLA.
SLAVNOSTNA AKADEMIJA je bila 21. decembra zvečer v Šeško-vem domu Na njej je najprej zapel pevski zbor »Jakob Gallus« tri pesmi. Nato je imel krajši govor o JLA Nace Karničnik. Pionirji osnovne Sole so nastopili z ljubkim prizorčkom, ki je bil združen z recitacijami in petjem. Za njimi je v prizoru iz NOB nastopila skupina vojakov. Za zaključek sta natopila Se dva mlada harmonikarja in mlade baletke ter večja sku pina harmonikarjev.
SPREJEM pionirjev, predstavnikov družbenih, političnih in delovnih organizacij so pripravili predstavniki JLA v četrtek, 22. decembra, dopoldne. Na sprejemu so pionirji obdarili vojake, vojaki pa pionirje. Bivši borci so pionirjem pripovedovali ludi spomine iz NOB.
Sprejem borcev ter sorodnikov >adlih je bil 22. dec. zvečer v hotelu Pugled. Pri sprejemu so pozdravili prisotne narodni heroj Jože Boldan-Silni, predstavnik vojske kapetan Vukoje Bradakovič in podpredsednik občinske skupščine Tone Sercer. Bivšim borcem je prišlo čestitat za praznik JLA tu di skupina pionirjev.
Na sprejemu so bila predana odlikovanja predsednika republike Josipa Uro/.a-Tita šestim bivšim borcem prekomorskih brigad: red zaslug za narod' s srebrno zvezdo in medaljo za hrabrost je ' prejel Edvard Kravanja iz Rudnika, red zaslug za narod s srebrno zvezdo je dobil Anton Štrukelj iz Trat«', medaljo HfetUg za narod Krune Li-pu.ščak iz Zajčjega polja in Jože Volk iz Morave, medaljo za hrabrost Pavel Krapei iz Kočevja in Aloj-z Vertelj iz Zajčjega polja.
Seveda je bilo v okviru praznovanj 25-letnice JLA še več prireditev. Vse so v glavnem zadovoljivo uspele, k čemur so nemalo pripomogli vsi kolektivi, ki so zanje prispevali prireditelju denar, in seveda tudi občani, ki so se vseh prireditev udeležili v nepričakovano velikem številu.
Boris Mikoš v Kočevju
Pred kratkim je bil v Kočevju sestanek občinskega političnega aktiva, ki se ga je udeležil član CK ZKS Boris Mikoš. Tovariš Mikoš je odgovarjal tudi na vprašanja komunistov o položaju v Jugoslaviji po reformi in zadnjih plenarnih sejah, o mednarodnem delavskem in komunističnem gibanju ter o mednarodnem položaju. Razprava je bila zelo živahna in je trajala tri ure in pol.
Odslej dovolj opeke
Ni Se dolgo tega, kar so si kupci podajali kljuko v pisarni ribniške opekarne, saj je bilo opeke vedno premalo. Zdaj je opeke dovolj: zaloge cenijo na 400 tisoč kosov. Pri podjetju Gradbenik, v čigar sklopu je opekarna, n eni.jo. da je do zalo*; prišlo zaradi visokega prometnega davka. Veliko zasebnikov, ki grade hše. se zato raje odloči za betonsko opeko, ki jo lahko sami delajo. —r
Anton Knavs s Hriba pri Loškem potoku je star 78 let. vendar še vedno pravi korenjak. V rokah vihti plenkačo. težko 5,40 kg, kar ni šala tudi za mnogo mlajšega tesarja. Knavsov oče bodo stesali ostrešje za hišo hčerke Milke na Reki (Foto: Filip Pajnič, Hrib)
Grčarice: slaba elektrika
Na letni konferenci Socialistične zveze v Grčaricah — v soboto, 17. decembra — so povedali, da imajo v vasi zlasti zvečer čedalje slabšo elektriko. Kot so zvedeli, je tako od tedaj, ko so močnejša transformator poslali drugam, v Grčaricah pa namestiti šibkejšega, ki daje slabši tok. Občani so menili, da je ;reba to vprašanje kar najhitreje rešiti.
V letnem poročilu je predsednik KO SZDL Franc Sega opisal delo Socialistične zveze v preteklem obdobju in pohvalil mladinski aktiv, zlasti ker je pripravćll pisane programe za proslave in druge prireditve. Čeprav so v Grčaricah skoraj vsi odrasli člani SZDL, jih je na konferenco prišlo le malo. Razpravi je prisostvoval tudi predsednik ObO SZDL iz Ribnice Dušan Lavrič.
NORBERT CERNE
Odborniki ne zaslužijo vedno pohvale!
Četrti red v denarni zagati
Ceste 4. reda brez denarja — Tudi te ceste naj bi bile udeležene pri cestni
taksi
V ribniški občini vzdržuje ceste A. reda stanovanjsko komunalno podjetje, ki je dobilo letos v ta namen 140.000 Ndin. Za vzdrževanje teh cest (le za materialne stroške), ki jih je preko 100 kilometrov, pa je podjetje porabilo letos že nad 184.000 Ndin. Primanjkljaj so pokrivali predvsem z dohodki kamnoloma, peskoko-pa in od uslug avtoparka.
Tudi za pluženje in odvoz snega ter za posipavanje poledenelih cest podjetje nima denarja. Za vso zimsko službo bi po dosedanjih računih potrebovali 60 do 70.000 Ndin.
Letos so ceste precej uničile tudi poplave. Razen tega so bile zaradi zgodnjega in visokega snega splužene že pred začetkom zime tolikokrat kot lani vso zimo.
Zaradi vsega tega se je Stanovanjsko komunalno podjetje znašlo v precejšnjih težavah in hkrati pred dejstvom: ali najti pri-memo rešitev za vzdrževanje cest 4 reda ali pa izločiti iz svojega delovnega programa vsaj zimsko službo za te ceste.
Na posebnem sestanku predstav nkov krajevnih skupnosti, nekaterih delovnih organizacij. Stanovanjskega komunalnega podjetja in občinske skuščine so sklenili, da mora zimska služba v redu delovati. O njenih težavah je treba obvestiti občinsko skupščino, ki naj o službi čimprej razpravlja. 2e na sestanku je bilo nakazano, kako bi se dala rešiti tudi denarno plat zimske službe. Pri pluženju in .vzdrževanju cest naj bi  pomagale tudi  krajevne skup-
DROBNE IZ KOČEVJA
■ V ULICI NOVIH STOLPNIC
ob Rinži že razbijajo asfaltni pločnik, ko kopljejo jarke za cevi in kable. Ali res ni mogoče, da bi v Kočevju minilo vsaj eno leto brez razkopavanja komaj narejenih pločnikov in ulic? Toliko gre denarja za različne urejevalne načrte, delamo pa še kar po starem, tako kot da načrtov sploh ne bi bilo. Vsak koplje po svoje, kot  mu je bolj prikladno.
■ KO SMO V KOČEVJU dobili sodobno knjigarno Državne založbe Slovenije, smo menili, da bomo s tem prihranili marsikatero nepotrebno pot v Ljubljano, kamor so do takrat morali hoditi nakupovat knjige in pisarniški material. Naše upanje se je le delno uresničilo, ker,J vseh pisarniških potrebščin, ki jih imajo trgovine Državne založbe v Ljubljani, v Kočevju ne moremo ku-
piti. Podobno je tudi s knjigami in menimo, da kočevska trgovina ni dovolj založena in premalo upošteva želje in potrebe kupcev, posebno večjih podjetij. Če hoče trgovina zadovoljiti potrebe, bi morala biti bolje vodena, zato pa bi bilo potrebno le malo dobre volje in stvari bi lahko uredili v splošno zadovoljstvo.
■ POLEG VSAKOVRSTNEGA
novoletnega kiča so se na stojnicah odprte tržnice pred kratkim prvič pojavili tudi odojki. ki so jih bile gospodinje zelo vesele. Kmet, ki jih je pripeljal iz Bele krajine, je ustregel vsakemu kupcu in prodajal odojke tudi po kosih. Težki so bili od osem kilogramov naprej, cena pa je bila 1500 starih dinarjev za kilogram. Obljubil je, da jih bo za konec leta spet pripeljal.
■ VSE IZLOŽBE TRGOVIN so za praznične dni lepo urejene in okrašene, tako da je v mestu praznično vzdušje. Podjetje Trgo-promet ima posebno uslužbenko, ki dobro in z okusom skrbi za izložbe. Ljudje pa želijo, da bi bile izložbe razsvetljene tudi zvečer.
nosti, kot so ponekod že, in delovne organizacije, ki te ceste uporabljajo, predvsem KGP. Proučiti bi bilo treba tudi možnosti, da se v ta namen uvede krajevni samoprispevek; predvsem pa bi morale biti te ceste udeležene pri cestni taksi, saj tudi po njih vozijo vozila, ki uporabljajo bencin ter druga tekoča goriva, in to takso tudi plačajo.
Mopedist podrl pešca
24. decembra ob 18.15 se je peljal mladoletni J. N. iz Koblar-jev z mopedom po cesti od Stare cerkve proti Ložinam. Ko je prehiteval vinjenega pešca Janeza Zorana, ki je ob sebi peljal kolo, ga je zadel. Oba sta padla. Mopedist je bil huje poškodovan in so nezavestnega prepeljali na ljub-ljanko polikliniko. Pešec, ki je menda pred nesrečo šel pravilno po cesti, je bil le lažje poškodovan. Tudi na vozilih ni večje škode. Mopedist ni imel izpita iz cestnoprometnih predpisov.
Tečaji o higieni živil
106 delavcev v živilski stroki (pekov, gostincev, trgovcev, mlekarjev in mesarjev) je pred kratkim dokončalo tečaje iz osnovnega znanja o higieni živil. Organiziral ga je Zavod za zdravstveno varstvo iz Ljubljane v sodelovanju s kočevsko sanitarno inšpekcijo. Vsi tečajniki so uspešno opravili tudi izpit.
Matični urad Predgrad
Decembra je rodila Marija Hro-vatin, gospodinja iz Cepolj 7 —-Alojza.
Avto je zgorel
19. decembra okoli 18.30 je pri Starem logu nenadoma zagorel fičo, ki ga je vozil Boris Lindič iz Kočevja. Pri požaru ni bil nihče poškodovan, na vozilu pa Je škode za preko 600.000 Sdin.
Krajevna organizacija SZDL v Sušju, ki obsega šest vasi, je imela pred kratkim svojo konferenco. Po poročilih se je razvila živahna razprava, predvsem o komunalnih problemih, ki so najbolj pereči. Krajevna skupnost Suš-je je bila letos dokaj aktivna, zato tudi uspehi niso iz-
Nad 50 milijonov za šolo
Na seji sveta ribniške krajevne skupnosti so odborniki pregledali letošnje delo. Krajevna skupnost je veliko prispevala za gradnjo novega pokopališča v Hrovači, kjer so letos končali s prvo fazo del.
Poravnalni svet krajevne skupnosti je imel letos 25 razprav, od katerih se jih je 80 odstotkov uspešno končalo. Krajevna skupnost ima na programu tudi gradnjo poko. pališča, vendar pa ne more zagotoviti sredstev.
Za gradnjo nove šole v Ribnici so doslej zbrali za 50 milijonov S din samoprispevka. 27 odstotkov so prispevali zaposleni Ribničani, ostala sredstva pa podjetja ter delavci in uslužbenci iz drugih krajev občine. —r
Nov lokal v Loškem potoku
Novo trgovsko stavbo na Hribu v Loškem potoku bodo v kratkem odprli, saj je bil tehnični prevzem že izvršen. Loški potok bo s trgovsko hišo veliko pridobil, potrošniki pa bodo imeli dovolj bogato izbiro najrazličnejšega blaga.
RESETO
ostali. Uredili so pota v Za-potoku, Vinicah in Žlebiču, v načrtu pa imajo napeljavo javne razsvetljave. Na konferenci so sprejeli sklep o prodaji televizorja, ki je last SZDL, izkupiček pa bodo izročili krajevni skupnosti. Sprejeli so tudi sklep o ureditvi sejmišča v Zlebiču, kar je predlagala krajevna skupnost.
Posebno poglavje v razpravi so bili trije odborniki občinske skupščine, od katerih niti enega ni bilo na konfe-
renci. Udeleženci konference so ostro kritizirali tak odnos odbornikov, saj je prav konferenca SZDL forum, na katerem bi morali odborniki poročati o delu občinske skupnosti.
Na konferenci so izvolili nov odbor krajevne organizacije SZDL ter pet delegatov za občinsko konferenco SZDL. Za delegate so izbrali Slavka Kluna, Jožeta lica, Antona Glovžeta, Jožeta Ober-starja in Karla Oražma.
F A N T O M A S
Tudi v tem letu vas bo v dolgih zimskih večerih zabaval FANTOMAS!
Novi loman
TATVINA RDEČEGA DIAMANTA
bo izšel v petek, 6. januarja 1.967
Zagotovite si že danes pri prodajalcih časnikov 1. številko tega napetega romana
Fantomas navdušuje množice,
Fantomas bo navdušil tudi vas!
Prepričajte se!
Komodnost je lepa čednost
Pred nekako desetimi leti je občina prodala vse hiše, last SLP, v Grčaricah občanom. Namesto stanarine zdaj vsako leto plačujejo obrok na račun kupne cene.
Enkrat letno je treba plačati obrok, kar pa je neveščim administrativnih poslov včasih težak opravek. Posebno, če so to starejši ljudje, bolj vajeni trdega dela kot izpolnjevanja obrazcev in položnic.
Pa je prišla nedavno starejša ženica na občino v Ribnico, da bi plačala obrok; kakor vedno doslej naj bi ji tudi sedaj izpolnili ček, saj se na tovrstne opravke res mnogo ne spozna. Prejšnja leta tovarišem na občini to ni bi-
lo težko, letos pa se je uslužbenec, ki si ga je upala motiti pri delu, neprijazno namrgodil, češ saj to ni moja stvar. Obroka ne plačuje on, torej mu tudi čeka ni treba izpolnjevati. Sicer pa bi ženica ček laliko kupila na pošti ali banki, ga lepo izpolnila in plačala ...
Toda raimo tega ni znala. Prosila ga je, naj ga izpolni on, saj je bilo tako vsako leto.
Tovariš z občine je nekaj godrnjal, kar je bilo najbolj podobno besedam: »čez komod ga ni!« To globoko misel je izrekel s hudim naglasom in nasršenim pogledom in jo, ho-teč pokazati svojo vzvišenost,  še  enkrat ponovil.
pri tem pa občanko ponovno podučil, da to ni njegov posel...
Nato je želji vseeno ustregel.
»Užalil me je,« je potem pripovedovala ženica, »da sem komaj čakala, da sem lahko zapustila nevljudno občinsko hišo!«
Res je, mnogokrat smo nasajeni, slabe volje ... vendar pri tem ne smemo pozabljati na osnovna pravila medčloveških odnosov! Ne smemo pozabljati, da je mnogo ljudi, ki so potrebni pomoči. Naše pomoči. Ali pa mnogi večkrat pozabijo, da so občinski uslužbenci zaradi občanov in ne obratno!?
F. GRIVEC
KOČEVSKE NOVICE
20 LET KUD »IVAN CANKAR« NA VELIKI LOKI
Sprva smo igrali v Špančevem hlevu
Letošnjo zimo slavi kulturno-umetniško društvo »Ivan Cankar« z Loke pri Trebnjem 20-letnico obstoja — Z lučjo bi lahko iskali društva, ki so v tako skromnih okoliščinah toliko naredila na tem področju — Neprestano je delovala dramska skupina, saj je njen vodja Ludvik Bizjak, kmetovalec z Mrzle Luže, v dvajsetih letih pripravil 25 ljudskih iger, ki so jih gledali prebivalci iz vse Temeniške doline — Za letos je pripravil Finžgarjevega Divjega lovca, ki so ga uprizorili 25. decembra.
Na sveže odkritem gnojišču za Bizjakovo domačijo se je v mrzlem decembrskem dopoldnevu dvigala meglica. Kadilo se je tudi z ugretih konj, ki so čakali, da bo voz naložen. Ludvik Bizjak je prekinil delo, me povabd v hišo in pripovedoval:
»Sam ne vem, kaj me je tako vleklo k igranju še kot otroka pred 34 leti. Takrat smo v Trebnjem igrali kitajsko igrico, ki ji še sedaj vem kitajski naslov. Nekaj let zatem so me poslali za tri me sece v Ljubljano, kjer sem obiskoval telovadni, režiserski in maskerski tečaj. To je bila vsa moja teoretična pri prava.
Takoj po vojni smo spet začeli. Takrat niso bile takšne možnosti, kot so danes. V prostornem hlevu, last: Alojza Bukovca z Velike Loke, smo 17. novembra 1946 uprizorili prvo igro — Jurčičevega Domna. Skušnje smo imeli kar po kmečkih hišah Takrat je bil predsednik kulturno-umetniškega društva Darko Gore, za njim pa deset let Emil Kotar. Do le
Ludvik Bizjak
tošnjega .Divjega lovca' smo pripravili 25 ljudskih iger, ki sem jih sam režiral in pripravil, zraven pa igral še glavno vlogo. Največje naše zadovoljstvo je bilo, ko smo
morali predstave ponavljati, saj niso mogli vsi ljudje na enkrat v veliko dvorano na Veliki Loki, ki smo jo dobili 1948. leta. Na predstave so prihajali iz vse Temeniške doline.
Čez naš oder je šlo več ^to ljudi, ki se radi spominjajo, kako so se pripravljali in nastopali. Vedno sem pridobival nove in nove. Letos na primer sva med 32 igralci samo še jaz in eno dekle kmečka človeka. Vidite, tako se je spremenilo, vse gre v sIuždo.
Kot gospodarja na kmetiji me sosedje malo čudno gle dajo, ko toliko večerov hitim na Veliko Loko, pa tudi žena je včasih godrnjala. Ko pa je videla, da imam s tem tako veselje, je kar odnehala. Da se oddolžim, pa v gostilne no hodim.« M. L
Pomoć družbe kmetom-borcem
Posebna komisija, ki je imela nalogo proučiti stanovanjske razmere kmetov borcev v trebanjski občini, je ugotovila, da jih želi 24 po-
V zadnjem trenutku presenečenje: dedeS< Mraz bogatejši
Dobra beseda dobro mesto najde, pravi naš pregovor. Po osebnem dogovoru predstavnikov podjetij in sekretarja občinskega komiteja ZK ter pod moralnim pritiskom javnosti so se podjetja v trebanjski občini tako rekoč v zadnjem hipu zelo odrezala pri prispevkih za dedka Mraza. Ob koncu prejšnjega tedna je bilo zagotovljenih že čez milijon starih dinarjev ali dvakrat toliko kot lani.
Dedek Mraz bo trebanjske otroke obdaril jutri in sicer dopoldne šolske, popoldne pa predšolske v dvorani prosvetnega doma. Otroci bodo vrh tega gledali film in igrico, v kateri bo nastopil dedek Mraz. Prireditve in obdaritve pripravljajo tudi v drugih šolah trebanjske občine.
moč pri popravilu stanovanj. 22 izmed njih jih bo posojilo tudi dobilo v zneskih od 300.000 do milijon starih dinarjev, če bo občinska skup ščina (ali prosilci) zagotovila 50-odstotno udeležbo. ZZB NOV Slovenije je namreč pripravljeno prispevati 6 milijonov S din kot polovico denarja pri nameravanih popravilih. Po določilih pogodbe pa je ta denar treba izkoristiti v prvi polovici prihodnjega leta.
V trebanjski občini je Kmetom borcem pomagano tudi z zmanjšanjem davčnih ob vez. Skupno je bilo olajšav deležnih 85 kmetov, «u so plačali dva milijona družbenih obvez manj, kot bi jih sicer morali. Posameznikom je bilo odpisanih 21 do 00 tisočakov davkov in prispevkov.
Slabo izpolnjevanje pogodbenih obveznosti
Trenutno ima TSŠ na Mirni čez 200 milijonov Sdin več vezanih v obratnih sredstvih, kot je bilo planirano, razen tega pa ne more pravočasno izpolniti naročila kupcev — Pravijo, da ima pri tem precej krivde njihov kooperant OPREMALES  iz  Novega  mesta,  ki  premalo resno jemlje proizvodno
sodelovanje
Če hoče Tovarna šivalnih strojev na Mirni v prihodnjih letih vzdržati konkurenco tujih tvrdk šivalnih strojev, ki jim bo naša gospodarska politika v prihodnje vse bolj odpirala pot na naš trg, se mora na ta »spopad« dobro  pripraviti.  Eden izmed
ukrepov je proizvodno sodelovanje z nekaterimi drugimi podjetji, kar naj bi omogočilo pravo velikoseriosko proizvodnjo. V tovarni so si že poiskali kooperante predvsem v lesni stroki, ki izdelujejo lesene dele šivalnih strojev.
Toda nekateri kooperanti žal neresno jemljejo svoje obveze, kot je na zadnji seji občinske skupščine v Trebnjem povedal tehnični vodja tovarne Janez Kovačič. Medtem ko so v TŠS na Mirni
celo v prazničnih dneh delali, da bi izpolnili naročila, to njihovo prizadevanje ni imelo pravega učinka, saj pod-jefrje OPREMALES, ki dela za tovarno ohišja, ni izpolnilo svojih obveznosti. To je med drugim pripomoglo tudi k temu, da imajo v tovarni trenutno vezanih 230 milijonov Sdin obratnih sredstev več, kot je bilo načrtovano, kar je povzročilo, da tovarna komaj sproti zmore plačevati svoje obveznosti.


Medtem ko večino Dolenjske prekriva snežna prevleka, je okoli Sevnice pokrajina še vedno kopna. Pravijo, da je tako večkrat in da ima kraj milejšo mikroklinio. Boštanjski šolarji lahko še vedno nabijajo žogo in še nimajo pravih skrbi zavoljo sank in smuči. (Foto: M. L.)
Kmetovalci!
Sevniška delavska univerza je prejšnji mesec razposlala po vsej občini 120!) vabil za kmetijska predavanja v zimskih mesecih. Da ho ta koristen poduk za kmetovalce lahko brezplačen, je Zavod za zaposQovanje iz Celja namenil za to 700.000 S din. Zato bi bilo škoda, tla bi bili neizkoriščeni in da bi kmetovalci ostali brez strokovnih nasvetov agronomov in veterinarjev, ki bi radi pomagali. Predavanja bodo v tistih področjih, kjer bo dovolj prijav, in to enkrat na teden po 4 ure. Prijavite se, saj bodo koristna predavanja spremljali tudi filmi, praktične vaje in ogled boljših posestev.
Bolje bi bilo - nič obljubljati
Sevniški leseni most čez Savo je tako na koncu, da je čezenj dovoljen le še tri tonski promet. Neredko lahko vidimo težki kamion, ki čaka pred mostom, da ga bodo raztovorili, ker ne more čez. Sevnica je takorekoč odrezana od težjega cestnega tovornega prometa. Zadnjič ga je narasla Sava še poškovala, da je še bolj vijugast in ukrivljen in kar ječi pod tovornjakom, ki gre čezenj.
»Tudi mi trpimo zaradi tega,« so povedali v sevniškem Kovinskem podjetju. »Tovornjaki nam ne morejo pripeljati in odpeljati težjega materiala in izdelkov, kadar nam tega ne more narediti železnica.«
Vprašali smo na občinski upravi v Sevnici. Dejali so nam, da je novomeško cestno podjetje že aprila obljubilo, da bo utrdilo most na 12 ton nosilnosti. Iz tega ni bilo nič. Septembra je bil ponoven sestanek, na njem pa so za-
stopniki podjetja trdno zagotovili, da bodo to naredili do konca leta. Med tem časom pa se je podrl most na B lanci. Tudi zanj so obljubili, da bo v kratkem času popravljen, obljub pa niso izpolnili.
Lepo jesensko vreme, primerno za delo, so že zapra-
Včeraj skupščinska seja
Včeraj dopoldne so se zbrali sevniški odborniki v gasilskem domu na skupni seji obeh zborov, na kateri so razpravljali o bodoči ceni vode, o najetju posojila za preureditev sevniškega vodovoda, o dopolnilih odloka o določitvi količine in vrste lesa, ki pripada lastniku gozda, o soglasju k osnovi in dodatni stopnji prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev in o nekaterih drugih stvareh. Več s seje prihodnjič.
Šentjanž: vodovod, prosvetna dvorana, zavarovanje kmetov
V nedeljo, 18. decembra, se je zbralo 120 prebivalcev Šentjanža in okolice v prosvetni dvorani na zboru volivcev, ka so se ga udeležili ljudi predstavniki Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje iz Celja, Kmetijskega kombinata iz Sevnice in občinske skupščine. Tudi v Šentjanžu so razpravljali o dosedanjem delu KS in o njenem programu za 1967. Občani so predvsem veliko govorili o šentjanškem vodovodu, ki ga je nekdaj upravljala KZ Kretmelj in je zelo zanemarjen. V bodoče naj bi ga imela krajevna skupnost.
V bližnji prihodnosti bo nujno potrebno preurediti tudi prosvetno dvorano, ki sedaj razpada. Ljudje jo potrebujejo, ker nimajo drugje primernega prostora za kulturne prireditve in razne shode.
Predstavnik Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje je pojasnil, kaj določa zakon o zdravstvenem zavarovanju kmetov, in povedal, da bo za plačilo zdravstvenih storitev nujno potrebno zbrati denar, da pa se v prihodnje stopnja prispevka verjetno ne bo povečala.
Zadnja leta je v Šentjanžu povzročila precej hude krvi arondacija; o njej so tudi na zboru veliko govorili. Kmetom je bil znova pojasnjen postopek arondacije, predstavniki kmetijskega kombinata pa so dejali, da sd bodo zelo prizadevali in kmetom nudili v zamenjavo tista zemljišča, ki so izven arondacij -skega kompdeksti in nezanimiva za kombinat. Na zboru so se udeleženci zavzemali za to,
da bi tudi v bodoče imeli krajevni urad v Šenjanžu, znova pa so pozvali kmetijski kombinat, naj tudi v Šentjanžu organizira odkup živine.
A. FLAJS
Po novem letu -na novem stroju
Komunalno obrtno podjetje iz Sevnice je nedolgo tega od. prodalo nekaj zastarele opre. me, v zameno za to pa je že naročilo in plačalo nov avto. matski stroj za opeko, ki je stal 5 mihjonov S din. Stroj bodo dobili v začetku prihod, njega leta. Računajo, da jim bo omogočil znižanje cene za okoli 10 S din pri kosu, kar bi bilo spričo težav, ki jih ima pri prodaji večina pro. izvajalcev opeke, zelo po. membno.
Še drugi morajo skleniti dogovore
Pisali smo že o pripravah za gradnjo moderne trgovske hiše v Sevnici, ki naj bi stala nekako nasproti konfekcijo LISCE in v kateri naj bi ime. la posebne prodajalne tudi različna podjetja, v njej pa naj bi dobila prostor tudi knjižnica. Sevniško trgovsko podjetje je pred kratkim že sklenilo dogovor, po katerem bo imelo podjetje v bodoči trgovski hiši okoli 1000 kva. dratnih metrov čiste površi. ne, kar bo stalo nekako 160 milijonov S din. Da bodo spo. mladi lahko začeli graditi, so potrebni dogovori tudi z dru. gimi podjetji, ki se zanimajo za prostore, predvsem a Merksom, Jutranjko in Lisco.
vild in kot kaže, s popravi, lom še lep čas ne bo nič. Sevmčani niso zadovoljni s takim odnosom, posebej zaradi tega, ker so bile obljube izročene ver jetrno zaradi tega, da podjetje pridobiva na času. Zahtevali so tudi, naj podjetje javno vprašamo, na vprašanje pa naj tudi odgovori.
l
V Krmelju znova:
»S trgovinami nismo zadovoljni«
Na nedavni konferenci kra. jevnega odbora SZDL v Kr. melju so številni udeleženci znova opozorili na neurejene in zastarele trgovine v Krme. lju, ki so take, kot so bile pred 20 leti. Veliko Krmeljča. nov hodi nakupovat v druge kraje, kar občuti tudi Trgov, sko podjetje iz Sevnice, kate. rega predstavniki so na kon. ferenci zatrjevali, da podjetje nima denarja za moderniza. cijo. Ljudje so menili, naj bi MERCATOR postavil samo. postrežno trgovino, če doma. če trgovsko podjetje tega ni zmožno.
Na konferenci so razprav, ljali tudi o drugih, že opisa, nih težavah Krmeljčanov, na koncu pa so izvolili nov od. bor, ki mu ponovno predse, duje Ivo Kolovrat.
D. B.
Občinski komite ZK je prispeval za telovadnico
Ker se je z rastjo osebnih dohodkov povečal tudi dohodek organizacije Zveze komunistov, se je občinski komite v Sevnici odpovedal dvema tretjinama občinske dotacije, ki je po predračunu znašala 3,5 milijona starih dinarjev. Temu denarju se je komite odpovedal z željo, da se porabita 2 milijona za opremo nove šolske telovadnice v Sevnici, 200.000 S din pa za ureditev varstvene ustanove v Krmelju.
Delovna mladina v Loki
Na seji krajevne organizacije SZDL v Loki so obravnavali razdelitev podpore občinskega odbora RK v Sevnici med otroke socia'no šibkih družin, člani so sklenili, da je "reba kar najhitreje pobrati članarino za letošnje leto. Razveseljiva je vest, da bodo mladi sami pripravili program v počastitev dneva republike, ki je letos toliko pomembnejši, ker proslavljamo obenem tudi 25. obletnico začetka narodnoosvobodilne borbe. Proslava bo v nedeljo, 27. novembra, popo1dne v prosvetni dvorani, sodelovali pa bodo tudi pionirji osnovne šole.
TREBANJSKE NOVICE
SEVNIŠKI VESTNI K
Tovornjak zvrha naložen novoletnih jelk pred gostilno, šofer pa v njej. Časi so se spremenili, navade pa ne. Posnetek je bil narejen nekaj dni pred novim letom v Mokronogu pred gostilno Žlajpah. (Foto: M. L.)
Morda želite
da bi vaši prijatelji, znanci, sorodniki doma in na tujem ali pa vaši sosedje prejemali odslej
DOLENJSKI LIST
na svoj naslov?
Naročilnico zanje ima vsak pismonoša!
y&di Rudi Ameršek z 245 novimi naročniki
Še 309 novih naročnikov smo do torka dopoldne pripisali dosedanjemu uspehu: 17 se jih je ta teden prijavilo iz brežiške občine, 7 iz črnomaljske, 15 iz kočevske, 34 iz krške, 5 iz metliške, 94 iz novomeške, 4 iz ribniške, 38 rz sevniške in 61 iz trebanjske občine, še 22 novih naročnikov se je prijavilo iz raznih pošt, 12 pa iz tujine. Od 20. novembra do 27. decembra 1966 smo torej pridobili 1885 novih naročnikov.
Javno moramo spet pohvaliti nekatere naj vnetejše sodelavce v zadnjem tednu; med njimi so Justin Kranjčtč iz »Novoteksa« v Novem mestu, ki je pridobil še 7 naročnikov; Jože Auersperger iz IMV nam je prinesel še 21 naročilnic, Rudi Ameršek iz Kopitarne je poslal 61 naročilnic iz sevniške in trebanjske občine. Marica Pavlovič iz sevniške »Jutranjke« je pridobila 12 naročnikov, Franc Mesojedec iz novomeške »Industrije obutve« 10 naročnikov, Stan ko Padarčič iz novomeške bolnišnice 6 naročnikov itd.
Izmed pošt in pismonoš moramo tokrat javno pohvaliti: Angelo Haler iz Koprivnika pri Kočevju za 5 novih naročnikov, Boža Butalo iz Krške vasi za 5 naročnikov, Petra Gabriča s Senovega za 5 naročnikov (ali pripravlja spet kakšno presenečenje?), Jožeta Reparja iz Dol. Toplic (5), Antona Hrena iz Trebnjega (5), Cveta Pelka z Otočca (5,), Romana Gorenca iz Šentruperta (5); pošta Krško nam je poslala še 5 naročnic, pošta Novo mesto 11, Otočec ob Krki 7, Šentjernej 6, Mokronog 5, "šentruperl 7, Kočevje 2, Draga 1, Ribnica 1 itd.
Na listi »rekorderjev« je pred koncem decembra na prvem mestu Rudi Ameršek iz Sevniške »Kopitarne«, ki je do torka pridobil že 245 novih naročnikov. Sledijo mu: Peter Jančan s sodelavci s črnomaljske gimnazije — 53 naročnikov, Justin Kranjčič iz Novega mesta 52, Jože AiuTsperger (IMV Novo mesto) — 43, Nada Žabčič iz podjetja »Beti« v Metliki — 40. Ivan Merhar, LIK Kočevje — 31, Štefka Brez-nikar, »Belt«, Črnomelj — 30, Ivan Rober, dim nikar v Ribnici — 24 itd.
Smo približno na polovici naše tokratne zimske akcije za pridobivanje novih naročnikov. Uspeh prvega meseca je nedvomno izredno lep, v drugi polovici akcije, ki bo zaključena 31. januarja 1967, pa pričakujemo nadaljnjo pomoč in sodelovanje vseh dosedanjih in še po-vih prijateljev našega domačega lista. Iz nekaterih pošt je bilo doslej prav malo uspeha — morda pa nam pripravljajo kakšno prijetno presenečenje, kot smo jih bili vajeni v prejšnjih letih?
Včeraj smo obračunali in poslali nagrade za doslej pridobljene nove naročnike, konec januarja pa bo sledil drugi obračun. Sodelavce, ki so v decembru dosegli morda malo manjši uspeh, vljudno prosimo, da zastavijo dobro besedo za razširitev lista te dni in do konca januarja 1967.
Vsern sodelavcem in aktivistom domačega lista želimo srečno in razveseljivih uspehov polno novo leto 1967!

Še devet izžrebancev!
V torek opoldne smo iz 309 naročilnic novih naročnikov v zadnjem tednu izžrebali za knjižne nagrade spodnje naročnike, katerim smo danes tudi že odposlali knjižna darila. Dobili jih bodo:
Jože Košmrlj, Gorica vas, Ribnica na Dol.; Jože Grame, Stankovo pri Krški vasi; Ludvik Zadnik, Ljubljanska 1, Kočevje; Amalija Oblak iz »Jutranjke« v Sevnici; Milka Slak iz »Dane«, Mirna na Dol.; Rudi Božičnik, Veliki Dol 43, p. Koprivnica pri Brestanici; Jože Kremesec, Ro-salnice 42, p. Metlika; Milivoj Kvas, Na utrdbah 22, p. Črnomelj, in Jožica Meglic, menza »Novo-teks«, Novo mesto.
AKCIJA NOVOMEŠKIH TABORNIKOV OB JUBILEJU JLA
Patrulje proti kurirjem: neodločeno!
Ocena vodstva Odreda gorjanskih tabornikov po nedeljski akciji: iznajdljivost, pogum, vzdržljivost, prisebnost in disciplina tabornikov-kurirjev se lahko kosajo 2 najlepšimi zgledi partizanskih kurirjev! Tudi obramba ni bila kar tako: pokazala je veliko mero domiselnosti in praktičnega smisla za učinkovito taktično delo v naravi — Nova oz. potrjena izkušnja: tabornik uživa v naravi, pa čeprav na snegu ali v mrzlem dežju! Tu se krepi tovarištvo in raste zdrav rod, ki ne bo poznal mehkužnosti in lenobe — Zgledno sodelovanje z novomeško garnizijo JLA, ki s kadrom in z opremo rada pomaga pri praktični
vzgoji mladino
TEŽKA TORBA. Ali veste, kako težka je njegova torba in koliko korakov naredi te dni, da raznese čestitke za srečno novo leto? Še posebno težka je bila ta torba pretekli četrtek, ko se je čestitkam pridružil še Dolenjski list. (Druga nagrada za fotografijo tedna — foto: Darko Pavlin — ORWO NP 27 11/250)
Novoletni koledar
smo priložili  danes vsem
novim in starim naročnikom z željo, da bi jim vse leto kazal prijetne in ugodne dni!
POLOŽNICE
bodo naročniki izven Slo^ veruje prejeli v prvi pono-voletni številki našega tednika. 2e zdaj jih prosimo, da nam takoj nakažejo celoletno naročnino, če želijo list nemoteno dobivati.
Pri vseh naročnikih, ki živijo v Sloveniji, bodo pismor->še pobrali polletno naročnino prve dni februarja 1967. — Naročnike iz tujine prosimo, da nam naročnino pošljejo čimprej sami ali pa da jo zanje plačajo sorodniki v stari domovini.
Vsem naročnikom doma in po svetu: lep novoletni pozdrav in najboljše želje za vse dobro v novem letu 1967!
Vaš DOLENJSKI LIST
Vojak čestita
»Sem daleč od domačega kraja, ker služim vojaški rok v Derventi. Mama mi vsak teden od doma pošilja Dolenjski list in ga prav rad prebiram. Za novo leto bi rad poslal prisrčne pozdrave in čestitke svoji mami, stari mami ter vsem kolegom in kolegicam iz podjetja BELT v Črnomlju.« Boris Lozar
Voščilo iz Aleksinca
Jože Gnidovec in Marko Goršin iz Verduna pri Novem mestu, ki služita vojaški rok v Aleksincu, želita vsem domačim in znancem srečno, veselo in zdravo novo leto 1967!-
Nekaj minut zatem, ko se je v nedeljo zjutraj nad novomeškim Kapitljem in okolico v temno sivi mrak razlila rdeča svetloba signalne rakete, kar je pomenilo, da so kurirji sprejeli zaupna sporočila, se je »bloku« pri ločenskem pokopališču naglo bližal motorni tricikel, naložen z velikim zabojem. Patrole, ki so obkolile mesto, niso imele lahke naloge, saj so vedc.e samo to, da imajo vsi kurirji obute gumijaste škornje in da imajo na laktih odtisnjen zelen kontrolni žig. Sumljiv je bil lahko vsakdo, ki je prišel mimo, pa vendar niso mogli vsakogar ustaviti in preiskati.
V zaboju na triciklu iz mesta ...
Janezu sta se zdela zaboj na triciklu in voznik nenavadna. Za razmišljanje ni bilo časa; dvignil je prometno tablico in tricikel se je ustavil.
»Kaj voziš?«
»Nič takega. Opremo za weekend . . . «
»Odpri zaboj!«
Ta trenutek je v zaboju nekaj zašumelo, nato je nekdo v njem siknil:
«Daj gas!«
Voznik je pognal, za prvim ovinkom pa ustavil in iz zaboja sta se skobacala dva kurirja!
S tem pa je bila že zapečatena usoda dveh kurirskih linij, saj po pravilih igre voznik ne bi smel odpeljati, dokler mu patrulje ne dovo. lijo. Patrulje bi vsakega uje. tega kurirja lahko zadržaie do konca igre - in za vsako zaplenjeno pismo dobile eno točko. Kurirji pa bi za vsako pismo, prineseno na cilj
i/se najlepše v letu 1967
Mnogo zdravja, sreče in veselja v novem letu želi vsem svojcem, prijateljem in belokranjski mladini Franc Štu-kelj, zdaj vojak v Dugem Selu.
Pozdrav iz Kičeva
Dolenjski fantje: Miro Vidmar, Zdravko Metelko in Rudi Papež, vsi doma iz Kr melja zdaj vojaki v Kičevu, želijo vsem domačim in znan cem ter mladini srečno novo leto.
Priprave za skakalne tekme na Mirni
Po razporedu smučarske zveze Slovenije bo tekmovanje na 45-metrski smučarski skakalnici na Mirni že 15. januarja, torej teden dni prej kot običajno. Tak razpored je bil potreben zaradi tega, da bi na Mirni lahko nastopili tudi najboljši slovenski skakalci, ki bodo to nedeljo prosti. Kot je pokazalo lansko in predlansko tekmovanje, je za dolenjske gledalce udeležba najboljših posebno privlačna. Odboru, ki je že začel pripravljati tekmovanje, je bilo obljubljeno, da bodo zagotovo prišli, organizatorji se le bojijo, da ne bi bilo dovolj snegu.
Za 102. rojstni dan
V četrtek, 22. decembra, je bil star 102 leti Janez Kuralt-Volavški, rojen na ta dan leta 1864 v Mavčičah na Gorenjskem. Kljub tako visoki starosti je še kar krepak; vidi še dobro, le sluh mu je opešal. Ce ga kakšna bolezen ne zadrži, napravi vsak dan nekaj deset metrov dolg sprehod okoli hiše. Počasi mu sicer peša spomin, vendar prav dobro ve, da si je naložil že 103. križ! Sedemnajstletna hčerka Nežika (na sliki), ki ga edinea še ni zapustila, mu pred hišo v Volavčah izroča šopek in darilce za rojstni dan. (Foto: P. Miklič)
___---->^5T2^y4
HAdmt

»met %V, ^_ ^ ^ ^, fg
SKICA NEDELJSKE TABORNICE AKCIJE »PARTIZANSKI KURIR«. 9 kurirjev se je v treh smereh prebijalo JZ hiesta proti Cerovcu, ki je bil tudi obkoljen. A, B, C in D Sfl ^ktorji obroča okrog mesta.
k smreki na hribu Cerovec nad Smolenjo vasjo, dobili dve točki.
Taborniki in lovci tokrat na »isti liniji«
Prav ta čas pa se je od Cika-ve proti Cerovcu začel tudi velik pogon na zajce, ki ga je organizirala gorjanska lovska družina iz Novega mesta. Gorjanski taborniki in gorjanski lovci so se tako čisto slučajno srečali na istem terenu! Lovski rog in prvi streli so še bolj poživili pusto pokrajino. Marsikatera patrulja se je srečala s preplašenimi srnami in zajci. Vodstvo igre in lovci so se takoj sporazumeli in ukrenili vse potrebno, da ne bi prišlo  do nesreče.
Od juga se je Cerovcu v strelcih bližala šmihelska četa, ki jo je vodila tovarišica Petričeva, od zahoda je ob desnem bregu Krke v pospešenem maršu pritisnil br-Šlinski del sektorja A, vas Mač-kovec pa je zasedel kolonijski del istega sektorja, ki ga ie v->dil Tomaž Dobovšek. Najbolj napeto je bilo pri mlinu v Mačkovcu, kjer sta z bloka pri ločenskem pokopališču pobegla kurirja na vsak način skušala spraviti sporočili na Cerovec. Eden se je prepeljal s čolnom, drugi pa je iz S.iškovega stanovanja v mlinu, od koder so kurirji že prejšnji večer položili pod vodo telefonski kabel na drugI breg Krke, predal sporočilo /;>iln »emu kurirju. Patrulje so tudi to tajno linijo odkrile in pokvarile, vendar prepozno, tako da bi poročilo v redu prišlo na cilj. če ne bi bila ta dva kurirja se prej diskvalificirana.
Tretja kurirska linija, ki je šla proti Cerovcu mimo IMV in Ci-kave, ni imela težav. Na prvo javko je prinesel pismo Cedo, tu ga je prevzela Nina in ga na drugi   javki   predala   Miranu —
OBOGATIMO NOVOLETNI JEDILNIK
DOLENJSKA TOVORNIŠKA POTICA
Iz davnih časov, ko so še »tovorniki« točili in tovorili vino po Dolenjskem, se je ohranil recept za tako imenovano toplo potico, ki ji pravijo ponekod tudi gibanica. Pripravljena je iz vlečenega testa in napolnjena s takim nadevom:
Kuhamo in s podmetom /.goščeno in zabeljeno kislo zelje sesekljamo prav na drobno in mu dodamo prav tako drobno sesekljano, kuhano prekajeno svinino. Zmesi dodamo še drobno sesekljan česen, eno jajce in malo drobtin. Ko mažemo nadev po testu, polijemo po nadevu še nekaj žlic olja ali stopljene masti in malo kisle smetane Nadevano testo zvi-jemo v zavitek, ga položimo v pomaščen pekač in speče-mo v pečici.
Za štiri osebe potrebujemo 30 dkg odcejenega zelja i" prav toliko prekajene svinine.
B. B'
nekaj T 1Ilut pred deveto je bilo pismo z'', na cilju pri smreki. — Patrulj6 «ar niso mogle razumeti, kako lim je ta linija izmuznila!
Rak'-ti sta nas zbrali ob oplem čaju ...
Ob četrt na deset je bila igra končana. Signalne raket* 5 Cerovca so priklica-le tudi najbolj oddaljene izvidnic in okrog gostoljubne Goršuic.Ve domačije na vrhu vinoro°Jiega hriba se je zbralo -34 tabornikov, ki so sodel°v'ali v igri. Načelnik odreda je po p0svetu s kontrolah" m v skladu s pravili igre Oglasil rezultat: ne-odlo«^1 Potem je zbrane tabornlke pozdravil še starešina ^eda Tone Gošnik, je p°uckril, da je največji uspen Akcije tolikšna udeležba ter presenetljiva disciplina ir zavzetost vseh sodelujoč; saj so izvedli manever, fc^šen tudi za najbolj i;>kušenj' enoto ne bi bil ravno laM. v akciji so nepo-sredn0 sodelovali tudi člani odredbe uprave: profesor ivlarjan Dobovšek, podpol-k.ovniK JLa Niko Damjanovih ^Tp^ko Lukič, inž. Andrej F ko in inž. Mirko Vesel- J
in T tole: štirje vojaki radi0 ^zisti so se s taborniki vncl tako vživeli v te-rensko igr0> da jih sploh ni-srrio 1°^U od članov odreda. »Ce še imeli take vaje, nas sr Povabite! Pa recite tovar1^ Polkovniku, da naj kar pa: štiri vzame s seboj!« so se ^tje muzali, ko smo v Ka"0-Ji jemali slovo ...
Hflrzei aež( k. se ^ pričei
sili^ P končani igri, ni mogel P^&riti razpoloženja, saj s° ^ vsi navdušeni branilci kurirji zbrali pod k°z0lrt> kjer so se pogreli s čaj t in si razdelili pecivo. ^ So se v kolonah s petjel11 in šalami  vračali v
čest,tka iz Paračina
Vse^ bralcem Dolenjskega lista- '^icem, posebno pa deK 1957 ^J° srečno novo let£> irt fantje, kđs služiijo svi&acM v Paračinu. Mir-K°   SiT'   tam Krošelj,
Zdralrlkr?mbec m Franc G°' lob-   ^v/*11   želimo srečno
»oV0iret4 , uredništvu Do-lenj leni sta- da bi v pri-to^lau*; tu povečalo šte-vdio flft,<*nikov.
pr S^na voščila d°nnačim
Ml    ^iJ°JaŠki TOk V Nlk'
šlC.T pfiia* domačim, znan-
ce% v ^Jem in prijate-
ljl°^tarjce olici Blance in presta Sre0no novQ ieto.
mesto. Kolona, ki je šla skozi Cikavo, je rada pomagala avtobusu Gorjancev, ki je zaradi hude poledice ostal brez moči na cesti. V zahvalo sta sprevodnik in šofer potem vse skupaj brezplačno od peljala v mesto.
Praktičen primer taborniškega zakona: »Pomagajmo drug drugemu v stiski, pa bo vsem laže!« so si tabor niki iz te skupine mimogrede dobro zapomnili.
M. MOŠK^J
»Moja novoletna želja? Da bi si ljudje vendarle že dali dopovedati, kako pomembna je za vse nas dobra požarna varnost! Tako nas pa dostikrat celo ovirajo pri našem že tako napornem delu!« Tole nam je zaupal metliški dimnikar Franc Kaučič, ki bkrati želi vsem svojim občanom in vsem bralcem Dolenjskega lista:
ZVRHAN KOS SREČE ZA 1967!
Kam je izginil medved Marko?
Zmerjani pijanec je bil medved — Neznana družina želi videti Marka — Učenka videla medvedove stopinje — Do konca februarja ga lahko uplenijo domači, kasneje pa inozemski lovci
O usodi medveda Marka iz okolice Ribnice še vedno ni nič znanega. Vendar se je v zadnjih tednih v zvezi z njim ali morda kakšnim drugim medvedom zgodilo marsikaj  novega  in zanimivega.
Medved v listnici
Listnica "pravijo naši kmetje prostoru, kjer imajo spravljeno listje za nastiljanje živini. Lovec Andrej, ki je član lovske družine Velike Poljane, kjer ima domovinsko pravico tudi medved Marko,
Čestitke Belokranjcem
Belokranjski rojaki, ki živijo v Zagrebu, želijo sorodnikom, prijateljem in znancem srečno, zadovoljno in uspešno leto 1967: Julij in Terezija Klepec, Ana Nemanič. Antonija Pilek, Jože Kumrie, Anton, Ivanka in Rezika Palčič s soprogom, Marija Ste-vo in Zdenko Komerički; Matija Sušteršič in Matija Gajnar z ženama, Marija Muc, Alojzija in Marija Ju-rejevčič. Anton Neman ja z ženo, Amalija in Marija Pcz-dirc z možema ter Anton Ju-rejevčič z ženo MHico.
mi je oni dan pripovedoval: — V neki vasi pri Ribnici, menda v Lazih ali na Bregu, je šla gospodinja v listnico, da bi nastlala živini. V listju pa je ležalo nekaj temnega. Gospodinja se je zadrla na spečo postavo: »Pijanec nemarni, takoj vstani in pojdi iz naše listnice! Zgini domov!«
Speča postava se je postavila pokonci, nekaj zabrundala, in takrat je gospodinja videla, da ima pred seboj — medveda. Seveda je urno nabrusila pete in menda še danes ne ve, kako hitro je bila v hiši.
»Moja družina želi videti Marka«
Neki občan, menda s Kozjega ali nekje od Brežic, je pisal ribniškim lovcem nekako tako:
— Moja družina in jaz bi radi videli vašega medveda Marka, če res ni nevaren. Vsekakor ga bomo prišli gledat. Sporočite mi, če imate v Ribnici prenočišča, ker bi pri vas ostal kak dan ali dva.
2al pa so Lovci že pred našim prihodom tako vneto brali pismo, da so si ga kar
LOVCI!
ODPRL SEM
puškarsko delavnico
v Novem mestu. Partizanska c. 19, Kandija
Za puškarska dela se priporoča
RUDI PIBERNIK  - PUŠKAR
Lovcem želim srečno in veselo novo leto 1967. DOBER POGLED!
trgali iz rok in ga že tudi raztrgali. Tako ne moremo povedati piščevega imena in naslova.
Videla sem Markove stopinje
V rokah imamo pismo Marije Anželj, učenke 4. b. razreda iz Blata 11, pošta Trebnje, ki je pisala 15. decembra ribniškim lovcem tako:
— Spoštovani!! Brala sem v Dolenjskem listu, da se je izgubil Medved, po imenu Marko, ki je bil doma pri nekem lovcu v Ribnici. 8. decembra sem šla v šolo in opazila ob gozdu v snegu velike medvedje stopinje. Ker tukaj pri nas še ni hodil medved, si mislim, da so te stopinje od vašega medveda Marka. Ce hočete, se pozanimajte.
Tiralica za medvedom
V Ribnici smo videli tudi naslednji dopis, ki ga je poslala lovska zveza Kočevje lovskima družinama Ribnica in Velike Poljane:
— Vašo vlogo z dne 2. 12. tega leta o odstrel i tvi medveda, ki prihaja v vasi Breg, Dolenji Lazi, Zapuže in Žle-bič, je obravnaval sekretariat naše zveze na svoji redni seji in meni, da medveda lahko uplenite po svojih članih na čakanju, ko pride v vas do konca februarja 1967. leta. Po tem času pa bi klatečega se medveda lahko uplenili inozemski lovski gosti, če se bo še pojavljal.
Predsednik lovske zveze dr. Miran Gilenšek
Ne vemo, če je ta medved, za katerim je razpisana tiralica, prav Marko. Verjetno pa je, Vsaj tako menijo lovci, s katerimi smo govorili.
J. PRIMC
SVETOVNI ZNANSTVENIKI GOVORE
Tudi rak bo premagan!
Lahko smo optimisti, čeprav je še dolga pot do zmage nad to boleznijo.
To leto je bilo izredno pomembno v boju proti raku, to »travmo sodobnega človeštva«. V Stockholmu je bila letošnja Nobelova nagrada podeljena dvema vidnima borcema proti tej za-vratni in zahrbtni bolezni, ameriškima znanstvenikoma profesorju Peytonu Rousu, strokovnjaku za patologijo, in profesorju kirurgije Charlesu Hagginsu.
V Tokiu pa se je končal IX. mednarodni kongres onkologov. Na njem je bilo pred 5000 zdravniki prebranih 800 referatov o pojavih raka in njega zdravljenju. Med temi znanstveniki iz 70 dežel so bili tudi jugoslovanski onkologi, ki so prebrali svoje referate.
Kako priti do skrivnosti rakavih celic in preprečiti njihovo nekontrolirano razmnoževanje tako, kakor je človek obvladal skrivnost atomskega jedra in podvrgel njegovo moč človeškemu nadzoru? Kaj je znanost do sedaj spoznala o tej bolezni in kakšne izkušnje si je pridobila v boju z njo? Kakšne so možnosti za zmago človeškega genija nad rakom?
Na taka in podobna vprašanja bodo odgovarjali s svojimi referati, ki so jih imeli v Tokiu, ali pa pisali o teh problemih v svetovnem časopisju najvidnejši onkologi iz največjih svetovnih središč za pobijanje raka.
Splošno prevladuje vtis, da je svetovna znanost storila prve opogumljajoče korake, čeprav začetne, da bi prišla na sled skrivnostim te bolezni. Znanstveniki ne prikrivajo optimizma v tem pogledu in z dokajšnjim prepričanjem govore o "možnosti, da bodo premagali to bolezen.
Značilno je, da so, neodvisno drug od drugega, znanstveniki iz svetovnih središč znanosti dopolnjevali eden drugega, ko so izražali podobna in skladna mišljenja, sklicujoč se pri tem na dosežke te ali one dežele. Najprej naj tu slede sporočila, ki so jih dali onkologi na kongresu v Tokiu.
KEMIČNO IZZIVANJE RAKA
Na podlagi pisanja sovjetskega akademika Leona Ša-bada, enega izmed udeležencev kongresa onkologov v Tokiu, se velika pozornost posveča preučevanju mehanizma kemičnega izzivanja raka oziroma temeljitemu preiskovanju delovanja kemičnih sestavih tako imenovanih »kancerogenih snovi«. Razen tega pa po svetu opravljajo vzporedna preučevanja normalnih in rakavih celic.
Po mnenju akademika šabada je zanimiv referat o značilnostih eksperimentalnega dobivanja otekline jeter na podganah ob kombiniranem učinkovanju kancerogenih in drugih kemičnih prvin, ki posebno učinkujejo na ščitno žlezo.
Več referatov je posvečenih preučevanju zaščitnih reakcij organizma. Na podlagi preiskovanj v zadnjih letih pa so potrdili že prej izraženo mnenje o pomenu zadrževanja kancerogenih snovi v organizmu.
NEVARNOST PRED BENCINOM
Avtomobili ne povzročajo samo nesreč na cestah, marveč predstavljajo kot vsa motorna vozila z notranjim izgorevanjem vedno nevarnost, ker zastrupljajo ozračje. V Tokiu so dokazali, da motorji izpuščajo največ kancerogenega ogljikovega vodika, kar predstavlja poseben problem za velika mesta z avtobusnim in avtomobilskim prometom.
S sistematičnim raziskovanjem tal na različnih področjih velikega mesta in njegovih predmestij so ugotovili, da je razdelitev kancerogenega benzopirena odvisna od določenih virov okužen j. Več preiskav je potrdilo, da je možna predelava in razstavljanje benzopirena s pomočjo nekaterih bakterij, ki žive v zemlji. Zaradi tega se postavlja na dnevni red odkrivanje načina, kako biološko prečistiti okolje, v katerem človek živi.
RAK IMA AHILOVO PETO
Francoski akademik prof. dr. Bernard Halpern in dopisni član sovjetske akademije prof. dr. Leonid Larinov imata podobna mnenja o možnostih tako imenovane kemijske terapije bolnikov, ki imajo raka.
Francoski znanstvenik zatrjuje, da so zaradi svoje »mladosti« in naglega razmnoževanja kancerozne celice zelo »požrešne«. Požro precejšnje količine hranilnih snovi iz organizma. To pa je po njegovem mnenju slaba stran raka, prava njegova Ahilova peta.
Zato predlaga, da bi iz kanceroznih celic odstranili amino kisline in vitamine oziroma da bi pri nekaterih bolnikih na umeten način povzročili pomanjkanje vitamina B-6, kajti opazili so, da v takih primerih rakave celice več trpe kakor zdrave celice. Ko so pregledovali živali, so opazili, da so nekateri tumorji docela izginili.
(Nadaljevanje sledi)
Za novo šolo — novi dom!
1556 učencev, 48 oddelkov, 29 učilnic in dan za dnem 12 ur in pol dvo-izmenskega pouka .
V osnovni šoli »Katja Rupena« ob Cesti herojev v Novem mestu.
To reč poznamo. Podatke znamo na pamet. To je šlager, ki se ga učenci nauče prej kot postavljati pismen-ko v pismenki. To je žalostna pesem leta 1966, 21 let po osvoboditvi, dve desetletji povojne izgradnje. Prepričljiva govorica stiske in gneče, težav in trenutne brezizhodnosti.
Rekli smo: trenutne brezizhodnosti. Zakaj samo trenutne?
Zato, ker bomo, če bomo vsi za to, čez nekaj let dobili v Novem mestu (na Grmu ali v Bršlinu) novo, moderno šolo.
Če bomo vsi za to!
15. januarja bomo namreč o tem odločali na referendumu. Vsak volivec bo dobil listek z besedilom, ki bo pozival občane, naj glasujejo za samoprispevek za novo šolo v Novem mestu; če se bo strinjal, bo obkrožil DA, če ne, pa NE.
Glasovali bomo vsi volivci na območju  novomeške  krajevne skupno-
sti- Okoli 8.500 nas je. Pridimo vsi in glasujmo ZA!
Za novo šolo, novi dom naših najmlajših!
Da se bodo naši učenci v šoli počutili res kot  v kulturni ustanovi!
Pravično in pošteno je, pa tudi naša skupna dolžnost, da pomagamo.
Če nam je pri srcu skrb za mlajši rod, ne bomo rekli NE!
Če bomo rekli DA, bomo opravili delo, Ki bo za zgled našim potomcem, da bodo s ponosom o nas govorili: »Izkazali so se!«
Starši, ne sme vam biti žal prispevka, ki ga boste dali od svojih osebnih dohodkov v skupno blagajno, da se bodo tudi vaši otroci in njihovi otroci laže učili!
Ponosni bodimo na to, da bo naš prispevek trdna osnova za najem posojila in drugih sredstev, ki jih bo treba zbrati za stavbo, ki jo hočemo!
Hočemo tudi zato, da bi nam otroci doma ne prepevali tistega žalostnega šlagerja o stiski, gneči... prej, preden bi se naučili postavljati pis-menko k pismenki!
Tokrat: resnica s konference v Žužemberku
Konferenca SZDL v Žužemberku je bila združena z zborom občanov. Udeležba je bd-la precej dobra. Poročili SZDL in krajevne skupnosti sta obravnavali pisano problematiko Žužemberka ki okolice. To nakazuje potrebo, da si prizadevajo in sodelujejo vsi občani na tem območju, predvsem pa da so družbenopolitične sile (zlasti v Žužemberku) enotne, saj je to potrebno za učinkovito reševanje najbolj perečih problemov.
Po poročilih so občani živahno (žal z nekaterimi osebnimi prizvoki) razpravljali, da so bili iz tega izluščend koristni predlogi za delo krajevne organizacije SZDL in kirajevne skupnosti. Odločili smo se tudi. katera vprašanja bomo obravnavali na javnih tribunah, koga bomo pozvali k sodelovanju iz podjetij in ustanov in kakšna stališča bomo zastopali.
Ob predlogu za uvedbo krajevnega samoprispevka, ki bi ga zbirali v letu 1967 (0,5 odst. izplačanih osebnih dohodkov
vseh zaposlenih, bivajočLh na tem območju, in upokojencev, 1 odst. davčne osnove obrtnikov in 1,5 odst. katastrskega dohodka kmetov), so menih, da je morda predlog prezgoden, saj ga delavci Iskrinega obrata še niso obravnavali, pa tudd na dnevnem redu na vabilih ni bil omenjen. Zato srno se zmenili, da se bomo pred novim letom znova sestali na zboru občanov in razpravljali o samoprispevku. Ni pa res, kar je bilo objavljeno na 19. strani 49. št. Dolenjskega lista pod naslovom »Najprej: komu peskokopd?« Glede gospodarjenja s peskokopi je bila namreč poseibna razprava, brez zveze s to o krajev-* nem samoprispevku. Ob programu krajevne skupnosti pa je bilo povedano, koliko do. hodkov je predvideno od najemnine peskokopa, Sklenjeno je bilo, da se da peskokop v Poljanah v najem najboljšemu ponudniku na javni dražbi.
Kot predsedujoča na tem zboru me popačena informa-
Novomeška kronika
■ SE   NEKAJ   DNI   PA BOMO
nazdravili novemu letu 1967. Na ta dogodek se mesto pripravlja z vso naglico. Vzdolž glavnih cest na levem bregu ponoči že mežikajo raznobarvne žarnice in srebrni trakovi v trgovinskih izložbah. Prodajalna AVTO DELI je domiselno okrasila izložbeno okno z medvedom, s smrečicami in z darili. Lično se je naMtila tudi MLADINSKA KNJIGA. V ponedeljek so delavci komunalnega podjetja postavili več novoletnih jelk. Gostinska podjetja in gostilne pa so z lepaki, razobešendmi po mestu, povabili na silvestrovanje vse mostno in okolišno prebivalstvo. Mnogi bodo silvestrovali doma v toplih sobah ob televizorjih, saj je za večer starega leta napovedan zanimiv program.
■ POLEDICA, KI JE V NEDELJO prekrila ceste in ulice našega mesta, je naredila veliko ljudem jezo, najmlajšim pa neizmerno veselje. Drsanja in padanja je bilo konec, ko so komunalci nasuli drobnega peska na cestišča.
■ LESENO OGRAJO NA GLAVNEM trgu so pred kratkim odstranili, da sta se prikazali obnovljeni prodajalni DOLENJKA in MERCATOR. Gradbinci delajo noč in dan, da bi obe špecerijski trgovini lahko kar najhitreje odprli.
■ MED NAJBOLJ OBISKANIMI prodajalnami sta nedvomno NOVOTEHNA na Glavnem trgu in VARTEKS na Cesti komandanta Staneta, ki prodajata razne predmete po znižjnih cenah.
■ LE NUJNA ZDRAVILA je izdajala, lekarna na Cesti komandanta Staneta včeraj in jih bo še danes. V prodajalni imajo letni popis zdravil, in da bi to lažje opravili, so za dva dni omejili prodaio mani milnih zdravil.
■ ZARADI POPRAVIL NA STREHAH v Dilenčevi in Vrhov-čevi ulici je bil pred kratkim promet po en dan zaprt. Strehe so minule dni prekrivali tudi drugod v mestu.
■ INKASANTl, ZDRAVNIKI, pismonoše in drugi si velikokrat belijo glave, preden najdejo stanovalce v neoštevilčemh novih blokih ob Trdinovi in Zagrebški cesti, v novem naselju na Mestnih njivah m še kje. Najbrž bd bil že čas, da bi odpravili to pomanjkljivost!
■ GIBANJE PREBIVALSTVA — rodila je Lucija Jasnič z Novega trga 3 — Marka.
Na Silvestrov© v Domu kulture
Novomeški Zavod za kulturno dejavnost je pripravil pisan spored praznovanja novega leta v Domu kulture. Tako bodo obiskovalci ca vstopnino 6, 5, 4 ali 3 Ndin na večer starega leta lahko gledali ameriški barvni CS film »Veličastni norci v letečih strojih« in pravljično igro »Sneženi mož«, po želji pa še en barvni film. Po pravljični igri se bo prikazal dedek Mraz, čestital za novo leto in obdarili navzoče. Prireditev se bo pričela ob 20. uri. Od 16. ure bo delal tudi bife.
oija v omenjenem članku preseneča. Kot so mi povedali pristojni ljudje, je bil član-kar napačno informiran od zastopnika ISKRINEGA obrata, kd je najbrž iskal opravičilo za neuspeh, saj delavci v tem obratu s predlogom o samoprispevku niso bila seznanjeni, čeprav je svet KS tri tedne pred konferenco SZDL priporočil, naj bi o tem razpravljali. Sprašujem se, ali se lahko objavljajo nepreverjene informacije in ali je z nepremišljenostjo dovoljeno kriviti za neuspeh tiste, ki so se za samoprispevek resno zavzeli.
Po mojean je čas, da bi se v Žužemberku začeli pogovarjati o vsem tem, saj takšni medsebojni odnosi ne bodo prinesli uspeha delovnim organizacijam, še manj pa dobro vplivali na reševanje krajevnih problemov, čas je, da vržemo s sebe sebično malomeščansko navlako in se sprijaznimo s tem, da smo odgovorni za razvoj kraja, splošno politično vzdušje na terenu in počutje občanov! Združimo raje moči za skupen smoter: za napredek kraja in okolice!
MILAN SENICA
»Labod« - kot glasilo
Delovna skupnost tovarne perila LABOD v Novem me. stu je novembra izdala prvo številko svojega glasila. Ured. niški odbor je prvi številki na pot zapisal, da je list iz. šel zato, da bi bil delavec — upravljavec sproti seznanjen z dogajanji v tovarni, in da bi se delavci iz posameznih LOBODOVIH obratov še bolj spoznali. Pred kratkim je iz. šla že druga številka.
Čemu slaba udeležba?
Občinski odbor SZDL Novo mesto je za letošnjo zimo organiziral vrsto predavanj po raznih krajih občine, na katerih predavajo sodelavci Zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost dela. V Dolenjskih Toplicah so bila do zdaj tri taka predavanja: prvega o sadjarstvu se je udeležilo le šest sadjarjev, drugo, na katerem naj bi predavala inž. Fani Lekše, pa je odpadlo, ker sta prišla le dva poslušalca. Večje število ljudi pa je prišlo na predavanje dr. Boža Oblaka o raku. Ob koncu predavanja se je predsednik odbora SZDL predavatelju zahvalil za trud.
Neugoden vtis na navzoče in predavatelje napravi dejstvo, da na predavanjih ni krajevnih vodilnih funkcionarjev. Zakaj? D. GREGORC
OGRAJE NI VEČ. V soboto je podjetje PIONIR končalo zunanja dela v Pickovi in Oblakovi hiši na Glavnem trgu v Novem mestu, kjer bosta urejeni trgovini MERCATORJA in DOLENJKE. Zunanjost je urejena; upajmo, da se bosta konkurenčni podjetji tudi za prodajrumi mizami kar najbolj potrudili zadovoljiti kupce. (Foto (Janez Pavlin)
Straža: samo za otroke še nič
S samoprispevkom, za katerega so se odočili zb->ri občanov v obeh Stražah in Va-vti vasi. bodo popravili poti v Dol. Straži in Pod gor i in cesto, ki drži iz Straže v Hru-ševec in Sela, v Vavti vasi in Rumanji vasi pa imajo v načrtu ureditev kanaJzacije. Stražani so se tudi že dogovorili, da oodo s prostovoljnim delom obnovili pot, ki pelje od Beletove hiše med vinograde. Kako bo z otroškim vrtcem, ki ga imajo v Straži že nekaj let v načrtu, pa se še nič ne ve, med drugim tudi še niso dobili stanovanj za stranke, stanujoče v Auer-spergovi vili, v kateri bi naj bil vrtec. Krajevni samo prispevek bodo plačevali delavci, uslužbenci in u./.okojenoi (1 odst. od osebnih dohodkov), kmetje in obrtniki (2 odstotka od davčne osnove). Samoprispevka bodo oproščeni tisti, ki imajo manj kot 40.000 S-din mesečnih osebnih dohodkov.
PREVZGOJA CIGANOV V NOVOMEŠKI OBČINI
Iz počasnega toka v brzico
Morda začetek odrešilnega obdobja za prebivalstvo novomeške občine? — Najvažnejši ukrep: izolirance iz Žabjeka razseliti! — Brez sredstev seveda
ne bo šlo!
Problematika Ciganov v novomeški občini je zbrana v kupih referatov, poročil, uradnih in sodnih spisov. Z njo so napolnjeni dolgi časopisni stolpci, obdelana pa je tudi v seminarski nalogi nekega študenta visoke politične šole.
Vse skupaj ne sestavlja drugega kot že bolj ah manj znano dognanje, da je nerešeno cigansko vprašanje madež, pred katerim smo toliko nemočni, kolikor smo neodločni, da hi ga učinkovito in hitro rešili. Reševanje je torej treba iz počasnega toka pognati v brzico.
17. novembra je v Novem mestu zasedala komisija za ciganska vprašanja in poskušala najti način za tako reševanje.
Zdaj, ko je seja mimo in vemo za mnenja, lahko rečemo, da bi kazalo začrtati pot v reševanje na podlagi mnenja, ki so ga zastopali sociolog in druga dva predstavnika republiških organov oziroma ustanov, ki so prisostvovali seji, ter mnenja, za katerim so trdno stali nekateri člani komisije in drugi predstavniki organov občinske skupščine, ki jim je problematika, kot so povedali, znana v vsem njenem »blišču in bedi«.
Znanstveno in učinkovito
Po mišljenju sociologa bi morali cigansko vprašanje reševati na podlagi znanstvenih dognanj in ne z nestrpnostjo, saj tako rešujejo to vprašanje tudi drugod v svetu in žanjejo uspehe. Dodal je, da bi bil inštitut, v katerem dela, gotovo pripravljen dati nekaj sredstev za znanstveno proučevanje ciganskega vprašanja, če bi se v novomeški občini odločili za tako pot reševanja in v ta namen prispevali ustrezen del sredstev.
Olani komisije in drugi so se s tem strinjali, dodali pa so, da se izključno taka pot, torej pot humanističnega pristopa, v novomeški občini, kjer »Cigane poznamo kot svoj žep«, najbrž ne bi obnesla. Edina rešitev bi po njihovem mnenju bila, če bi »zategnili vajeti«.
Mujni ukrepi za prevzgojo
Pravilen pristop k reševanju je torej najbrž sredi med temi mnenji. Na podlagi vseh predlogov in mišljenj so razpravo strnili v več važnih sklepov, ki narekujejo takele ukrepe:
■ ciganske družine je treba iz Zabjeka razseliti in jim odrediti stalno bivališče v naseljih, kjer pa naj bi si ne postavljale več vagonov, ba-
rak in podobnih bivališč, marveč zidane hiše;
B vsem r,u delo sposobnim je treba dati delo, vendar tudi delo v poklicih, ker bi znali tudi Cigani lahko kaj več kot tolči kamen; poklicno usposabljanje pa naj bi organiziral Zavod za zaposlovanje delavcev;
gg od staršev je treba zahtevati, da bodo redno pošiljali otroke v šolo, ciganskim materam pa posvetiti še posebno pozornost pri njihovi prevzgoji;
§| nadzor nad Cigani naj bi ne bil manjši in manj pogosten kot nad drugimi občani.
Ob vsem tem bi morda kazalo razmisliti o razredih za ciganske otroke, ker se bodo morali ti naučiti še kaj drugega kot brati in pisati, ter o tem, da bi ciganske otroke vzgajali kasneje v otroških vrtcih.
Niso vsi Cigani za v »en koš«
Problemi, ki so jih odgovorni tokrat obravnavali, so težki. Prebivalstvo, ki mu Cigani ogrožajo obstoj s stalnimi tatvinami in grožnjami, zahteva odločne in hitre ukrepe. Ob vsem tem se spominjamo tragičnega dogodka v Prečni, kjer je kot žrtev ne-
Vplivna območja povečana
Občinska skupščina v Novem mestu je z novim sklepom 14. decembra povečala vplivna območja krajev, ki se bodo morali razvijati na podlagi urbanističnih načrtov. Pod vplivno območje Novega mesta pridejo še: Mali Slat-nik, Prečna, Romanja vas, Smolcnja vas in Velika Cikava. Ureditvene načrte pa bo treba narediti tudi za Sto-piče in Uršna sela. Skupščina je hkrati podaljšala rok za predložitev urbanističnih (u-reditvenih) načrtov do 31. decembra 1967.
urejenih razmer dal življenje Bogdan Krese. Seveda niso vsi Cigani enaki, saj imamo na Ruperč vrhu, v Šentjerneju in še kje, če se omejimo le na novomeško občino, dovolj dobrih zgledov, da so se Cigani naposled naveličali nomadskega življenja in navad. Zato tudi ne »mečemo vseh v en koš«, ko imamo v mislih ukrepe, ki jih zahteva hitrejše in odločnejše reševanje tega vprašanja.
Seveda bo treba za to veliko prevzgojo zagotoviti sredstva in dobiti ljudi, ki jim ne bo tuj strpen pristop k človeku — Ciganu.
IVAN ZORAN
Z včerajšnje seje ObS
Predsednik ObS Novo mesto Sergij Thoržcvskij je za včeraj sklical skupščinsko sejo, za katero so dobili odborniki gradivo o gospodarstvu v letu 196S in oceni za prihodnje leto. problematiki borcev, spremembi občinskega proračuna in začasnem financiranju v letu 1!)67, o stopnji prispevkov za zdravstveno zavarovanje in podobnem. Dodani sta bili tudi poročili o zakonitosti poslovanja v hotelu KANDIJA in prioritetnem redu pri izdelavi zazidalnih načrtov. O seji bomo še pisali.
Boljšo pot na Mraševo!
Pot iz Prapreč pr>ti L.;.b-nu, po kateri hodijo ivlrašev-čani, je zelo kamnita in kon-tasta, da po njej in možno voziti drugega kot voz na vo-lovsko vprego. Radi bi pot toliko urciili, da bi po njej vsaj rešilni avto peljal, če bi bilo potrebno. Popravila je potrebna tudi pot s Potoka v Praprcče, ki že vrsto let ni bila popravljena. Letos poleti pa so uredili krajevno cesto iz Vavte vasi na Drganja sela.
>
Dvor: ugašanje luči na dnevnem redu
Na Dvoru pri Žužemberku večkrat zmanjka električnega toka. Včasih ga tudi po več dni ni. Prizadeto je prebivalstvo, še bolj pa mizarsko podjetje, ki zaradi prekinitve toka ne more delati. Kadar pokličejo dežurnega električar ja, da bi odpravil napako, morajo predolgo čakati l'a pride iz Zagradca, kjer J3 nastavljen za veliko območje, ki spada pod ELEKTRO Ljubljana. Menimo, da bi moral biti dežurni električar v Žužemberku ne le zato, ker :fi to večji kraj, marveč tudi, da bi bil hitreje pri roki.
IS   u O L K N J S K I LISI
Pogovor i zdravnikom
VRHTTNTTf? EPIDEMIJE V SLOVENIJI 1967. T ."RTA
Nalezljiva zlatenica napada Evropo
V Sloveniji je žarišče te bolezni v okolici Celja — Epidemija se pojavlja tudi drugod — Na celjskem območju je v zadnjih 18 mesecih zbolelo okoli 8.000 ljudi — Bolezen že prodira v Spodnje Posavje — Higiena je učinkovito orožje pri zatiranju nalezljive zlatenice — Hujše oblike bolezni preprečujemo z zdravljenjem in dietno prehrano
Nalezljivo zlatenico na splišno pojmujejo kot lahko in nevarno bolezen, ki ji ni treba posvečati posebne pozornosti. V resnici pa je to obolenje zelo nevarno, saj lahko napreduje v kronično, neozdravljivo obliko. Raziskovalci te bolezni menijo, da se v osmih primerih na sto obolelih razvije zlatenica v že prej omenjeno kronično vnetje, v dveh primerih pa v posebno obliko neozdravljivega kroničnega vnetja, ki ga imenujemo ciroza jeter.
Bolniki, pri katerih je nastala ciroza jeter, živijo samo še 25 let. To si je vredno zapomniti, ker za nalezljivo alatenico zbolijo pretežno mladi ljudje in otroci.
Nalezljiva zlatenica pa je posebno nevarna za stare ljudi in nosečnice, čeprav ti redkeje zbolijo. Pri njih lahko povzroči smrt že po nekoliko tednih ali mesecih.
Rumena koža ni vedno znak za zlatenico, lahko je tudi spremljevalka drugih bolezni. Opažamo jo na primer pri žodčnih kamnih, pri nekaterih krvnih boleznih in boleznih, ki so pri nas le redke.
Nalezljiva zlatenica se je v zadnjih desetih letih razširila po vsej Evropi in tudi drugod po svetu. Od kod je prišla, ne vemo. Število obolelih je iz leta v leto večje. Ver-
jetno bo v naslednjih dveh letih, zajela še večja področja in večje število ljudi ter dosegla vrhunec razširjenosti.
V primeru, ko zboli za neko boleznijo mnogo ljudi, govorimo o epidemiji. Tudi nalezljiva zlatenica je sedaj dobila epidemičen značaj. To pomeni, da je obolevanje prebivalstva zelo pogosto.
Večja podvrženost ljudi neki bolezni je odvisna od strupenosti bolezenskih klic, od velikega števila klic in od zmanjšane telesne odpornosti zaradi slabe prehrane, izčrpanosti ipd.
Pri sedanji epidemiji nalezljive zlatenice pa ne moremo reči, da so ljudje slabo prehranjeni ah izčrpani, lahko pa je prehrana enostranska. Verjetno gre tokrat za oo'.j strupen soj njenega povzročitelja in ne nazadnje za slabe higienske navade, ki omogočajo, da pride v telo veliko število klic.
NALEZLJIVA ZLATENICA — BOLEZEN OTROK IN MLADINE
V Sloveniji se je stanje poslabšalo predvsem v zadnjih 18 mesecih. V tem času je na območju celjskega komunalnega zavoda za socialno zavarovanje zbolelo 2.000 ljudi. Trikrat toliko pa jih je zbolelo za isto boleznijo, ne da
Po združitvi - plodnejše delo
Po jesenskem občnem zboru šolskega športnega društva »Pionir« v Kočevju se je z združitvijo obeh osnovnih šol v en zavod športno društvo močno okrepilo in sprejelo obširen delovni program.
V teh dneh je zimsko prvenstvo v namiznem tenisu, v .ta terem sodeluje 66 mladih igralcev, ki so razdeljeni v devet skupin. Prvi trije iz vsake skupine bodo tekmovali še naprej Prvo kolo je pokazalo veliko premoč mladih igralcev Smole, Kra-mt rja, Cilenška in Vidmarja, ki v svojih skupinah niso bili premagani.
Po končanem zimskem namizno: cniškem turnirju se bosta začela košarkarski turnir in atletsko  tekmovanje  v   dvorani. Od-
Sprejem na skupščini v Novem mestu
Predsed. ObS Sergej Thor-ževskij in predsednik ObZTK Jože Ovitkovič sta za jutrišnji dan, 30. decembra, povabila na razgovor vidne športnike in telesnovzgojne delavce iz novomeške občine. Pogovarjali se bodo o športnih dosežkih in delu v minulem letu ter o bodočnosti športa v občini. Novoletni sprejem vidnih športnikov in športnih delavcev je hkrati tudi priznanje vsem, ki so kakorkoli uspešno delovali na telesno-vzgojnem področju. Sd
Garnizija JLA : Novo mesto 1:0
V četrtek, 22. decembra, je bila v počastitev dneva JLA prijateljska nogometna tekma med novomeško gamizijo in Novim mestom. Vojaki so bili bolj borbeni in s«) zasluženo zmagali. Novomeška ekipa — tudi to pot ni igrala v polnem sestavu — ni bila slaba, toda igralci so bili premalo učinkoviti pred nasprotnikovimi vrati. Kot smo že navajeni, tudi na tej tekmi igralci niso bili disciplinru-rii: ne tisti, ki so prišli igrat, kaj šele oni, ki jih sploh ni bilo mi igrišče. V novomeški ekipd sta ugajala mladi vratar Jerman, ki Je prvič branil, in'zanesljivi Turk, med vojaki pa je treba pohvaliti prav vse. I. K.
kar so pionirji združeni v eno športno društvo, ni več nekoristnega rivalstva in skupno lahko nastopajo za barve svoje šole izven meja kočevske občine. Po programu bo šolsko športno društvo priredilo med zimskemi počitnicami več smučarskih tečajev in izlet na Grmado nad Ortnekom, kjer je prijazna planinska koča, v njeni okolici pa lepa,   sončna smučišča.
A. ARKO
bi bih rumeni. Zato predvidevajo, da je samo na celjskem področju dobilo zlatenico okoli 8.000 ljudi. Oblike bolezni brez rumene kože so nevarne predvsem zaradi tega, ker ljudje sploh ne vedo, da so bolni, in potem tudi ničesar ne ukrenejo.
Eto nedavnega je bilo pri nas največje žarišče nalezljive zlatenice v celjski okolici, zadnje mesece pa prodira bolezen tudi v Spodnje Posavje. Verjetno bo v prihodnjem letu zajela južne republike naše države.
Lahko računamo, da bo od vseh obolelih v zadnjih 18 mesecih po preteku 25 let umrlo na celjskem področju okoli 160 do 200 ljudi, če se niso primerne) zdravih. Pri njih se bo razvila jetrna ciroza in podlegli ji bodo med 35. in 40. letom starosti.
Res je, da proti virusu te bolezni nimamo učinkovitega sredstva, vendar pa lahko pomagamo bolnemu telesu, da se bolezni laže upre. Najboljša pomoč je zdravljenje v bolnišnici. Bolniki morajo še celo leto po ozdravitvi uživati dietno hrano in ne smejo piti alkoholnih pijač. Razen tega morajo s»e potem, ko zapustijo bolnišnico, večkrat prihajati k zdravniku na kontrolne preglede.
Hujše oblike nalezljive zlatenice lahko preprečujemo z zdravljenjem in primerno dieto. Tako se marsikateri bolnik le pozdravi in bolezen mu ne pusti trajnih okvar.
VIRUS PRENESEMO V TELO SKOZI USTA
Seveda pa je bolezen mnogo laže preprečevati kakor zdraviti. Preprečevanje je na prvi pogled videti sicer preprosto, vendar se pri tem srečujemo S skoraj nepremostljivimi ovirami. Nalezlji-
vo zlatenico prištevamo namreč med bolezni umazanih rok.
Danes nam je skoraj nepojmljivo, kako so mogli zdravniki in modreci vzhodnih dežel že pred tisočletji slutiti, da se kužne bolezni prenašajo tudi z rokami. Umivanju rok pred jedjo, so pripisovali velik pomen. To nam dovolj zgovorno pove očitek judovskih pismoukov Jezusovim učencem, ker si pred jedjo niso umivali rok. Tudi Mohamed je prevzel umivanje rok kot nekak verski obred in ga zabeležil v sveti knjigi, v Koranu.
Seveda pa ne prenašamo virusa nalezljive zlatenice samo z rokami, temveč tudi s pitjem onečišćene vode, z neumito zelenjavo in neumi-tim sadjem. Roji muh so prav tako nevarni prenašalci.
Posebno nevarno je, če v gostiščih in menzah, kjer se hrani mnogo ljudi, ne pazijo dovolj na higieno. Velika nevarnost okužbe je tudi v šolah, ker se majhni otroci ne znajo varovati pred njo. Dotikajo se poda, straniščnih školjk, rok pa si ne umivajo redno.
Iz opisanega je razvidno, da higiensko ravnanje lahko prepreči marsikatero obolenje. Zdravstvena služba predlaga predvsem brezhibno vzdrževanje stranišč in okolice gnojišč ter obvezno umivanje rok po vsakem opravku na stranišču ali na gnojišču. Vodnjake, za katere vemo, da imajo slabo vodo, bi morah klorirati ali jih celo zapreti. Z navadnin kuhanjem namreč virusa ne uničimo. Higieno ljudi v živilskih obratih bi morali bolje nadzorovati. Kjer je v hiši bolnik, bi morali njegovo telesno in posteljno perilo ločiti in ga posebej temeljito oprati. Posebej je treba pomivati budi njegov jedilni pribor, in sicer v detergentu.
Napotke za osebno in splošno higieno bi ljudem lahko posredovali v tečajih, ki naj bi jih v ta namen prirejale organizacije Rdečega križa.
DR. H. TEPPEY
Anketa
ZA NAJBOLJŠEGA ŠPORTNIKA DOLENJSKE
Naše uredništvo nadaljuje z vsakoletnim izbiranjem najboljšega športnika Dolenjske. Spet organiziramo posebno anketo, v kateri nam boste vi, dragi bralci, pomagali izbrati najboljšega športnika iz občine Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
Izpolnite, prosim, anketni list z imeni športnikov, ki so vas v preteklem letu najbolj navdušili in katerih športne dosežke še posebno cenite. Sedaj se jim lahko oddolžite za prijetne trenutke, ki so vam jih pripravili. Napišite imena petih športnikov po vrstnem redu. Izrezano odločitev pošljite našemu uredništvu. Najboljšemu športniku Dolenjske smo namenili lep pokal v trajno last. Drugega in tretjega športnika bomo nagradili z lepimi knjižnimi darili.
Gotovo se še spominjate letošnjih športnih dosežkov špilarja, Zaletelja, Babica, D. Močnik, Mraza, Ostermana, Penka in drugih, zato vam ne bo težko izpolniti obrazec.
(prvo mesto — 5 točk, drugo — 4 točke, tretje — 3 točke, četrto — 2 točki, peto — 1 točko).
Vsak, kdor bo sodeloval pri izbiranju športnika leta, sodeluje tudi pri nagradnem žrebanju. 10 izžrebanih pošiljateljev ankete bo prejelo knjižna darila.
Odločil sem se za naslednje športnike: jj—— \mimu.......——■
ime in priimek — športna panoga ——umi.......ihibih
Od rezek za nagradno žrebanje
Ime in priimek................................................................... poklic....................................
Kraj .............................------....................,_______..... ulica .....___________......................................
Zahvaljujemo se vam za sodelovanje!
Anketne liste vrnite do 20. januarja 1967 na naslov: Dolenjski list, Novo mesto, p. p. 33, z označbo: Športna anketa.
Vnetja obnosnih ¥otlin
Nosna votlina, ki drži iz zunanjega sveta skozi nos v sapnik, ima še nekaj stranskih, slepih izrastkov v obnosne kosti glave. Te obnosne votline so opažene s sluznico enako kot nos, in ker se lahko vname sluznica v nosu, se seveda lahko vname tudi sluznica v obnosmh votlinah. Ker pravimo s tujko obnosnim votlinam sinusi, gre torej pri vnetjih za sinusitis.
Vzroki za vnetje obnosnih votlin s:> različni. Največkrat je sinusitis posledica nahoda, gripe ali kakšne druge nalezljive bolezni, ki ni bila dovolj zdravljena ali pa je bolnik »herojsko stoje prebolel bolezen«. Večinoma se gripa, ki smo jo stoje preboleli, maščuje z vnetjem obnosnih votlin, in tak. vase in v svojo »izredno odpornost« zaverovani bolnik se s tem še ponaša. Večkrat je za vnetje obnosnih votlin kriv moped, pa tudi kolo. Nekateri vozniki avtomobilov pa uživajo, če jim veter skoz odprto okno piha naravnost v obraz. Tudi tem se posreči, da poleg angine in nahoda dobe še vnetje obnosnih votlin. Tudi tasti ljudje, ki imajo piškave, ognojene zobe in granulome, dobe čez nekaj časa še sinusitis, če ne zdravijo zob.
Pri vnetju obnosnih votlin čuti bolnik nekak pritisk, včasih pa prav izrazito bolečino v predelu obolele obnosne votline. Tako so bolečine v čelu, v licu, za nosom, včasih pa izžarevajo v čeljusti, pa tudi v oko. K temu se pridruži izguba voha, oteklina in zamašenost nosu. Včasih iz nosu prav smrdi po trohnobi, kar bolnik sam opazi. Končno se iz nosu pocedi gnoj, če se bolnik skloni. Bolečine poveča kajenje in pitje alkohola, kar bolnik sam opazi, zato odklanja alkoholne pijače ter cigarete. Če gre za hitro, akutno obliko bolezni s temperaturo, je vsa stvar, če ubogamo 7dravnika, kmalu končana.
Kronična oblika bolezni nastane, če se akutna oblika večkrat ponovi ali pa če se ne zdravimo in preide akutna oblika v kronično. Kronično vnetje obnosnih votlin ne boli in zaradi tega bolniki včasih ne mislijo dovolj na bolezen. Značilni znaki so: zamašen nos, suho grlo, smrad iz nosu po trohnobi. Res je, da bolezen ni videti huda niti je ne spremljajo bolečine, lahko pa ima zelo hude komplikacije, ki včasih pomenijo celo smrt bolnika. Pride lahko do vnetja očesnega živca in drugih delov očesa, kar povzroča zmanjšanje vida pa tudi slepoto. Pride lahko do vnetja možganskih mren, možgan, največkrat pa do vnetja in zamašitve žilnih spletov in vodov v možganih.
Če vemo, da so vnetja obnosnih votlin, posebno kronična, žarišča, iz katerih se zastrupljajo drugi deli telesa, bomo na ta vnetja bolj pazili. Najpogostejša posledica žariščnih vnetij je vnetje sklepov revmatične, narave in vnetje srčnih-zaklopk.
Pri sinusitisih pomagajo toplota, pažnja pred prehladom in ustrezna zdravila, če se gnoj obotavlja, potem ga prežehemo s posebno iglo, kar opravi zdravnik. Temu pravimo punkcija. Dr. BOZO OBLAK
V parih najboljša Krušič in Mrzlak
Na propagandnem tekmovanju dolenjske tekmovalne skupnosti se je pred kratkim v Novem mestu pomerilo 16 parov za naslov prvaka v disciplini 2x200 lučajev. Prvo mesto sta osvojila Mrzlak in Krušič (Pionir) s 3296, pred klubskim parom Romih — Barbič s 3240 podrtimi keglji. Med posamezniki je osvojil pokal in prvo mesto Alojz Legiša (Pionir) z 812 podrtimi keglji, sledijo pa mu Tone Krušič (808), Tone Petja (803) itd.
Razpis polfinalnega turnirja prvenstva N. mesta
Vsi drugo — in tretjekategomi-ki naj se zberejo 6. januarja 1967 ob 19. uri v šahovski sobi, kjer se bodo lahko prijavili za poliinalni novomeAki turnir.
Čestitka šahistov
Ob novem letu 1967 želijo novomeški šahisti vsem športnikom in drugim delovnim ljudem mnogo športnih in drugih uspehov!
Komandant novomeške garnizije polkovnik Ivan Slap-nik izroča pokal za prvo mesto v šahovskem tekmovanju ob prazniku armade Marjanu Gregorčiču, predstav* niku kolektiva KRKE iz Novega mesta. (Foto: M. Ra-denkovič)
Komisija za razpis mesta direktorja
Delavske univerze ČRNOMELJ
razpisuje  prosto delovno mesto
DIREKTORJA
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— da ima visoko ali višjo izobrazbo — ekonomist, pravnik ali pedagog s 5-letno delovno prakso ah
— da ima srednjo izobrazbo — učiteljišče ali ekonomsko šolo in 10-letho delovno prakso.
Ponudbe s kratkim življenjepisom o izpolnjevanju pogojev mora kandidat dostaviti v 15 dneh po objavi Delavski univerzi Črnomelj za razpisno komisijo.
DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO
razpisuje  prosto delovno mesto
REFERENTA
za devizno poslovanje
Pogoji: srednja šolska izobrazba in 2 leti prakse ter znanje enega tujega jezika (nemščina ali angleščina). Prednost imajo kandidati z bančno prakso ali prakso v gospodarskih organizacijah z deviznimi posli. Nastop služoe takoj.
Rok prijave je 15 dni po objavljenem razpisu.
Sporočamo žalostno vest da je tragično preminil naš sodelavec
Jože Kotar
merilni tehnik
Od njega se bomo poslovili 30. decembra 1966 ob 15. uri na pokopališču Šmarje pri Šentjerneju
Sindikalna podružnica obrat ISKRA — UPORI Šet jernej
Proslavili so
praznik JLA
Prva prireditev v počastitev dneva JLA je bila v Ribnici 18. decembra, ko je komisija ZROP pri občinskem odboru ZZB NOV v prostorih doma JLA organizirala tekmovanje v šahu in streljanju.
21. decembra je bila v prostorih ObS Ribnica prisrčna slovesnost. Podpredsednik ObS Bogo Abra-hamsberg je sprejel pet mladih rezervnih oficirjev, ki so pred kratkim napredovali. Ob tej priložnosti jim je izročil knjižna darila. Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki ribniškega garnizona, ObO ZZB NOV in ZROP.
Zvečer istega dne je bla v domu Partizana akademija, naslednjega dne pa pogostitev, ki so se je udeležili predstavniki javnega življenja ter starešine JLA.
Dobri rezultati v kegljaški ligi
V zimski kegljaški ligi Novega mesta, v kateri sodeluje 12 ekip, sta bili odigrani že dve koli in je bilo doseženih nekaj izvrstnih rezultatov. To omogoča tudi novi način tekmovanja, ko tekmujejo v štirih setih namesto v treh. Tekmovanje je bilo precej naporno, posebno na enosteznem kegljišču, kjer tekma traja tudi po tri ure. Rezultati — skupina A: Pionir : Iskra 503:389, Vseh 9 : Toplice 463 : 448, Luknja : Železničar 462 :464, Železničar : Pionir 437:507, Toplice : Luknja 431:436, Iskra : Vseh devet 0:50: skupina B: Starih devet : Bolnica 400:362, Krka : Iskra T78-421. Pionir ml. : Elektro 380:332. Bolnica : Elektro 360:332, Iskra : Starih devet 416:419, Krka : Pionir ml 359:379. Lesvica — skupina A: Pionir 2 2 0 0 1010:826 4 Vseh devet 2 2 0 0 513:448 4 Luknja 2 2 0 1 898:895 2 Železničar 2 1 0 1 901:969 2 Toplice 2 0 0 2 879:899 0 Iskra Sentjer. 2 0 0 2 389:553 0 skupina B:
Pionir   ml. 2 2 0 0  759:688 4
Starih devet 2 2 0 0 819:778 4 Iskra N. m. 2 1 0 1 837:797 2 Bolnica 2 1 0 1   722:732 2
Krka 2 0 0 2  747:800 0
Flektro 2 0 0 2   661:740 0
.IM
»Zidar« prvak v odbojki
V nedeljo, 25. decembra je bilo v Kočevju finalno tekmovanje delavskih športnih iger sindikalnih podružnic v odbojki. Čeprav so vsi mislili, da bodo zmagali prosvetni delavci, je igra pokazala drugače. Zmagala je ekipa podjetja »ZIDAR« z rezultatom 2:0 (15:8, 15:8) in tako postala letošnji prvak v odbojki, za kar bo dobila prehodni pokal občinskega sindikalnega sveta.
Ponovno je treba poudariti, da bi vodstva posameznih sindikalnih ekip morala bolj skrbeti za toč-nejšo in boljšo udeležbo na tekmovanjih, čeprav ne upajo, da bodo  osvojile prvo  mesto. A. ARKO
PISMA UREDNIŠTVU
Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma tragično umrl naš zvesti sodelavec in tovariš
JOŽE KOTAR
merilni tehnik
Od nepozabnega tovariša se bomo poslovili v petek, 30. decembra 1966 ob 15. uri na pokopališču Šmarje pri Šentjerneju
ISKRA — UPORI Šentjernej
Paket ali potnik?
Tovariš urednik!
Vsi, ki se vozimo v Novo mesto na delo in v šolo z av. tobusom iz straškega konca, doživljamo veliko nevšečno. sti. Vozi nas SAPOV avtobus, ki pripelje iz Kočevja v Vav. to vas okoli 6.30 zjutraj. Av. tobus je navadno prenatrpan.
Tako je bilo tudi v četrtek, 22. decembra. Le stežka smo se zrinili v avtobus. Na zad. njem sedežu je ležal srednje velik paket. Razumljivo je, da so nagneteni ljudje, ki so stali, godrnjali in spraševali, čigav je paket. Sprevodnik je pojasnil, da »ima paket pla. čano vozovnico. . .« Kot je rekel, je »njegova vozovnica« celo višja kot so one, ki jih plačamo potniki.
Na Volavčah je prišlo v av. tobus še nekaj potnikov, ne. kaj pa jih je moralo počakati, ker več ni bilo prostora. Pot. niki se sprašiijemo: mar ni prostor za pakete v prtljaž. niku avtobusa? Na sedežu, na katerem je ves čas vožnje ležal paket, bi pač lahko se. dela priletna potnica, ki je ves čas vožnje težko stala poleg sedeža, na katerem je bil paket. Vrhu vsega je ta paket zavzemal prostor, na katerem bi lahko bila dva potnika: eden bi sedel, drugi pa bi poleg njega stal, ker je paket štrlel čez sedež. Pre. ostane nam samo to, da tak. šno neodgovorno ravnanje sprevodnika javno obsodimo, in da proti njemu protesti, ramo!
Potniki na progi Vavta vas — Arot>o mesto
Še o članku »Se bo vrtiljak pouka res ustavil?«
Tovariš urednik!
Spodbudil me je poziv na koncu članka »Se bo vrtiljak pouka res ustavil?« Oglašam se kot eden prizadetih star. šev, ki jih bo predvidena re. forma močno prizadela. Me. nim pa tudi. da moje stali, šče ne bo ostalo osamljeno. Razprave o tem problemu in enostranske odločitve so v Novem mestu čedalje po. gostejše. Odklonilna stališča pa so po mojem mnenju po. }X)lnoma upravičejia.
Razpravljal bi z nekaterimi stališči pomočnice ravnatelja osnovne šole »Katja Rupenaa, in sicer:
1. Trditev, da bi s tem, če se uvede dopoldanski pouk za višje razrede, ugodili otro. kom, ki so iz oddaljenejših krajev, ni povsem razumljiva. Kolikor je meni znano, liodi. jo otroci iz V. Bučne vasi, Muhabera itd. tudi v prve razrede. Ti končajo pouk ob 16.50. če dodamo še štiri ki. lometre do doma, je to uro in pol. Otrok pride domov ob 18.30. To pa je za osem. letnega otroka približno rav. no tako pozno, kot za tri.
r .:' ' . '.v .V.
najstletnega »okol{ 21. ure«. Ni tudi pojasnjeno, koliko otrok bi te ugodnosti prido. bilo in koliko izgubilo. Go. vori se, da je to le nekaj de. set otrok.
2. Nikjer ni omenjena social. na struktura otrok. Po javno razpoložljivih podatkih in približni oceni ima 87 odstot. kov otrok, ki obiskujejo šolo, enega ali oba starša zaposle, na. Ozirati se moramo tudi na starše, predvsem pa ne smemo rušiti družinskih od. nosov med starši in otroki. Poleg tega, da bo družina materialno prizadeta fprob. lem varstva), je najbolj pri. zadet otrok, ki bo štiri leta praktično povsem ločen od staršev. Vemo pa, da otrok na nižji stopnji ni zmožen samostojnega dela in je naj. bolj potreben vodstva in po. moči. Na nižji stopnji mora učenec imeti nadzor, ker si ustvarja delovne navade, ki jih bo s pridom izkoriščal v višjih razredih. Starši lahko pomagajo otroku na nižji stopnji, marsikdaj pa niso kos pomagati učencu na višji stopnji.
3. Trditev »vprašanje je le, kdo je bolj prizadet, manjši ali večji«, me močno priza. dene. Iz svoje roditeljske prakse, ki sicer res ni dolga, vem, da majhen otrok nepri. merno bolj potrebuje starše kot veliki otroci. S tem, da odtrgamo otroka od družine, ki zlasti manjšemu otroku nudi varnost, dobro počutje, sproščenost, občutek, da je ljubljen, ga zelo vzgojno pri. zadenemo. S takim poukom, kot se predlaga, bi bili otroci diskriminirani in na neupra. ničen način odtrgani od svo. jih staršev.
Kot laik razumem zaskrb. Ijenost učite'jstva za slab učni uspeh v višjih razredih Ne bi pa si upal trditi, kot se zatrjuje v članku, da je edini vzrok slabega uspeha v višjih razredih izmenični pouk. Verjetno je to cel kom. pleks vzrokov, ki bi jih iu<>. rali učitelji in starši skupaj poiskati in odpravljati.
4. če sem prav razumel čla. nek, bi bili vsi prostori do. poldne zasedeni. Zelo verjet, no bo zaradi tega jiotrebno namestiti v razrede večje klopi m stole, ker si ne mo. rem predstavljati, da bi lahko enajst in večleten otrok sedel iut. stolu, ki je primeren za sedemletnega otroka. To. rej bo moral mlajši otrok se. deti na sebi neprimernem stolu, to pa bo vplivalo na njegovo telesno držo, za ka. tero pa že sedaj ugotavljamo da je slaba.
Poleg tega pa je vprašanje, kakšen bo zrak v učilnicah, če vemo, da je med koncem dopoldanskega in začetkom popoldanskega pouka vsega 10 minut časa. Sedaj so bili nižji razredi dopoldne in po. poldne v istih učilnicah in jc poldanskega pouka dolg naj. manj dve uri. V tem času pa bil čas od konca dopoldan.
skega pouka do začetka po. so se lahko učilnice temeljito prezračile. Po novem bi torej nastale zelo slabe higienske razmere ravno za otroke, ki so na tej stopnji razvoja ve. liko bolj dovzetni za razna obolenja.
S tem pa nočem prizadeti oddaljenih otrok, za katere se mora najti rešitev. Reši. tev pa ni v tem, da enemu vzamemo več, da drugemu damo manj. Predlagam, naj se za te učence uredi prevoz ali pa naj se formirajo po. sebni razredi za oddaljene učence, ki bi imeli samo do. pol danski pouk!
Menim, da je članek »Se bo vrtiljak pouka res usta. vil?« zelo neprimeren poziv nam staršem, naj prispevamo sredstva za gradnjo nove šole. Starši smo pripravljeni pri. spevati, vendar pa želimo, da nas ne vprašajo samo za sredstva, ampak tudi za dru. ge stvari, ki so pomembne za nas in naše otroke. Predla, gam, da prispevamo za novo šolo, istočasno pa iščimo mani bolečo rešitev tega problema'
DUŠAN ZUPANC Novo mesto, Prešernov trg 5 in 13 podpisov
Marko Picek - prvak četrtfinalnega turnirja
Na turnirju četrtokategomikov (četrtfinale za prvenstvo Novega mesta), ki je bil zaključen 23. decembra, je Marko Picek osvojil vse možne točke in s tem dokazal, da resnično spada med boljše šahiste Novega mesta. Drugi je bil Ši ap tretji pa Skandali, ki bi z malo več sreče lahko zasedel višje mesto. Za četrto mesto je bila zagrizena borba vse do zadnjega kola, osvojil pa ga je tihi, toda borbeni Kitanovič. To mesto je za las ušlo Sepetavcu, ki je imel prcej smole, saj je v nekaj partijah spregledal kar cek figure. Prvi štirje so osvojili naziv tretje-kategornika in se bodo lahko udeležili polfinalnega tekmovania za prvenstvo Novega mesta, vrstni red: 1. M. Picek 11 xočk, 2 šoap
9. 3. Škandali 8, 4. Kitanovič 6.5, 5. Sepetavc 6, 6. Klobčar 5,5, 7. Ravbar5, 8.—9. Lamut in Vidmar 4,5, 10. Kobaš 4. 11—12. Mum in šokoranin 1 točko F. A.
Igor Penko decembrski zmagovptec
Na brzoturnirju za december je v Novem mestu zmagal Igor Penko z 10 točkami in pol. Edini remi mu je odščipnil V. Sunjič. ki je z 10 točkami zasedel drugo mesto. Prvoplasirana mojstrska kandidata sta imela to pot neobičajno lahko delo z drugimi nasprotniki, saj sta ostala neporažena in pustila tretjeplasiranega za seboj kr za 4 točke. — Za vse druge lahko trdimo, da so igrali nenavadno slabo. Takole so si razdelili preostala mesta: tretji je bil s 6,5 Petkovič, 4.—6. mesto so si razdelili s 6 točkami Ščap (presenečenje!), Nagi in Avsec, 7. je bil s 5,5 Sporar, 8.-9. mesto si delita s 4  točkami J. Picek in Istenič,
10. je bil s 3 točkami Bjelanovič,
11. z 2,5 Jenko in 12. z 2 točkama Pipič.
Mejak prvak KK Sevnica
V Sevnici se je končalo keglja-ško prvenstvo za posameznike. Prvak za leto 1966 je postal Boris Mejak (Kopitarna) z 805 podrtimi keglji. Prvenstva se je udeležilo 33 tekmovalcev, ki so imeli po 200 lučajev. Vrstni red: 1, Mejak 805, 2. Stopar 786, 3. Kepa 761, 4. Kolar 750, 5. Lipar 745, 6. Lušič 735, 7. Derenda 725 . 8. Cigler 723, 9. Požek 721, 10. Rade j 703 itd. Zmagovalec Mejak je prejel prehodni pokal J. BLAS.
Vsaka žena bi morala vsaj dvakrat na leto h ginekologu!
Ker ima človek namen predvsem opozoriti žene na pomembnost rednih pregledov, bo opisovanje posameznih oblik raka na ženskem spolovilu in naštevanju znakov že napredovalega obolenja le drugotnega pomena.
Piše: dr. Ljubo Kretič
Pogosto šele dolgotrajni, neznosni srbež zunanjega spolovila, rana ali razjeda na njem ali pa neboleče zatrdine pri dimi j ah pripeljejo ženo z rakom na zunanjem spolovilu k zdravniku. Prav za zunanje spolovilo pa je značilno, da se Tak skoraj vedno začne po predhodnih, predrakastih spremembah, ki bi jih na rednih pregledih  pravočasno odkrili.
Odstranitev teh sprememb je možna z majhno operacijo, zdravljenje raka na zunanjem spolovilu pa zahteva težko operacijo v kombinaciji z obsevanjem. Pa še to bolezen pogosto samo zavre, ne pa ozdravi.
Rak na maternici
Rak na maternici se lahko začne na dveh mestih: na vratu maternice ali pa v telesu maternice. Potek bolezni in usoda bolezni sta v obeh primerih različna, zato ju obravnavamo ločeno. Rak na vratu maternice predstavlja nevarnejšo obliko bolezni.
Ob tej priložnosti obravnavam tudi spremembe, ki jih žene označijo z izrazom »rana na maternici«. S tem izrazom pa označujemo zdravniki vsako spremembo, ki jo opazimo na začetnem  delu maternice,
ne da bi s tem označili naravo take spremembe. Lahko je povsem nezločesta, lahko predstavlja predrakasto spremembo ali pa celo že rakasto obolenje. Naravo takih sprememb nam razjasnijo pomožni preiskovalni načini: že omenjeni citologija in kolposkopija ter laboratorijski pregled izrezanega koščka tkiva. Pozorni ženi, pri kateri ugotovi zdravnik raka na vratu maternice v začetnem stanju, bo že majhen operativni poseg rešil zdravje in življenje, če pa pride žena z rakom na vratu maternice šele takrat, ko opozarjajo znaki že na bolezen, je potrebno obsežno in dolgotrajno zdravljenje, pri katerem pa niti vedno ne dosežemo trajne ozdravitve. Omenim naj še to, da je bolečina zaradi raka na kateremkoli delu ženskega spolovila že
znak zelo napredovale bolezni.
Morda prej navedeni izraz, da predstavlja rak na vratu maternice nevarnejšo obliko bolezni, ni povsem na mestu in bi utegnil voditi do napačnega prepričanja, da je rak v telesu maternice nenevaren. Rak v telesu maternice je prav tako rakasto obolenje z vsemi slabimi posledicami za bolnico, le da običajno počasneje poteka, zato je več možnosti za trajno ozdravljenje.
Rak na jajčnikih
Pri odkrivanju raka na jajčnikih v začetnem stadiju s preiskavo navadno ugotovimo le prisotnost bule. Do podatkov o naravi take bule v začetnem stadiu (zločesta — nezločesta) pa pridemo šele ob operativni odstranitvi, ki je potrebna v vseh primerih, ra-
zen tedaj, kadar nam je njeno vneto poreklo zatrdno znano. Seveda pa je ugotovitev prisotnosti takih bul, sprememb možna le pri rednih pregledih žena. Kadar pride žena na pregled zato, ker je močno shujšana in že sama zatipa skozi trebušne stene bulo ali ker zaradi naraščajoče trebušne vodenice težko diha, pomeni, da je rak jajčnika že prešel na okolno trebušno mreno. V takem primeru je malo upanja na uspešno zdravljenje.
Ker imamo na razpolago dovolj razširjeno mrežo zdravstvenih ustanov, vsa pomožna sredstva, ki pomagajo odkrivati rakasta obolenja v začetnem, ozdravljivem obolenju, strah žena ni na mestu. Naslov članka bodi vodilo, ki naj vsaki pozorni ženi prežene strah in ji omogoči ohraniti zdravje, tudi če bi se pr niej rakasto obolenje pojavilo v začetni obliki.
NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA
rji     2    3    4    5    6    |^      17    B    9    10   11    12 J "13    %    15    16    17   18   IT9 ijj
25                         |||26 27                    gg28              3                    g 30 |
31                  "g32 36"^37 S
38~'.         ~g| 39 B^                                                 M 43~~^   Mp I
B^     ~~ "      B^*                          ^               BLBr 5f"-ps=b-J
S__nffnHB. _______ fZmmm -__________ '■j£{*j&61_d*__<___Lljt*:■ - v______r a
j 52 g 53 g|5A   55 55   57^ '|
J 58 ~~"   "Jj®"       I "^^^MMpf^p^n^ B^
jp   ; ;  jg|63 mKKf^šf^ŠA s B^
i 78 IP— ^^w~w^wb^^we% : b^~~~ ^i«__. ZZ3ZZZ
F"93   94   |||95         g 96 97               |||98                     B"                          B^ I
S101        102   M103~T0ž; ll~~Ml06        «107                        B1108
i____B|_____________ __B______________
1116 117 jp| 118 119 jnjIM 121
%njmmMssmmmm\mWU_wm> hmbo....... - oaat_aBxannMM_i - WmmmmBUBmtmmmuwmmmBtumxBBBBMiBtt0nHtJf 4_H_r_r_ra______ra_____ns_S
VODORAVNO: 1. mo-stovni čoln, 7. slovesnost, proslava, 13. član II. nogometne lige iz Siska, 20. objekt na zabaviščnem prostoru, 22. prvi slovenski dramatik in začetnik nastajajoče domače gledališke umetnosti (»županova Micka«), 24. vražni o-besek, ki naj odvrne nesrečo, 25. tekma v hitrosti, 26. slog in moda v umetnosti 18. stoletja, ki se je razvila za časa kralja Lu-dovika XV., prefinjena skrajnost baroka, 28. manjša vojna ladja, 30. organizem, bitje, 31. tropska rastlina iz družine lilij, njen sok je znano odvajalo, 32. mesnat prašič, prašič za zakol, 33. kratica
humanitarne ustanove, 35. klanec, hud cestni vzpon, 37. pleme, rasa;
38. odmev, 39. životec, steznik, 40. ko rahli otok, 42. desni pritok Zapadne Morave, 43. začetnici slovenskega skladatelja, doma iz Novega mesta, ki je umrl junija (»Ekvi-
nokcij«), 45. kemični znak za kovino natrij, ki se na zraku sama vžge, 46. kratica za »Avtonomna pokrajina«, 47. vrsta modernega brazilskega plesa. 48. razdiralna sila razstreliva, 50. slovenski slikar iz Trsta, naš najboljši slikar morja in ljudi na obali (Albert, 1887—1947), 52. bitka, boj, 53. obrat za predelavo dragih kovin, 54.
zbiralnik v elektromotorju, nabiralec, 58. tovarna šivalnih strojev na Dolenjskem, 59. avtomobilska kratica za okraj Karlovac,
60. oddelek vojakov na pohodu, stolpec v časniku,
61. izraz pri kartanju, 62. pesnik slovenske moderne (Dragotin), 63. svečenik starih Perzov in Medov, čarovnik;
64. drag kamen s črnimi in belimi plastmi, različek aha ta, 65. skrajšano ameriško moško ime, 66. starodaven narod na ozemlju današnjega Peruja z visoko razvito kulturo, 67. osnova, podlaga, temelj, 68. večji vodni tok, 69. lisa, madež, maroga, 70. pesem hvalnica, 71. železov kršeč, surovina za pridobivanje železa, 72. letoviški kraj pri Opatiji, 73. držaj pri sekiri, ročaj, 74. povratno-osebni zaimek, 75. morska deklica, 76. začetnici prvaka ljubljanske drame, 77. trinog, nasilnež, 78. nespodobna beseda, psovka, 80. človek, ki obvlada mnogo jezikov, 87. objekt za pristajanje ladij v pristanišču, 88. zaničljiv izraz za klobuk, 89. vrsta kuščarja, ki spreminja barvo po o-kolici in razpoloženju, 90. tovarna perila v Novem mestu, 91. avtomobilska o-znaka za okraj Štip, 93. začetnici slovenskega pisatelja, avtorja »Visoške kronike«, 95. kemični znak za  najlažjo  kovino litij;
96. glavno mesto Južne Koreje, 98. moderno pu-bl_.kacd.jsko sredstvo, 99. razglasni plakat, 100. poglavar družine, 101. bilka, zelišče, 103. zbor štirih godbenikov ali pevcev, 106. oster konec polotoka, ki se izgublja v morju, 107. kmečko gospodarsko poslopje za krmo, 108. slovenski pisatelj, avtor pri-
ljubljene ljudske povesti iz časa turških napadov na Slovensko »Miklove Zale«, 109. šiba, trstičje, 111. mesečnik, somnambu-list, 113. pristanišče v Maroku, ki ga je leta 1960. močno razrušil potres, 115. znamenita umetnostna galerija v Firencah, 116. hči Ojdipa in Jokaste v grški mitologiji, ki je bila usmrćena, ker je kljub prepovedi pokopala brata Poli-nejka, 118. alkaloid v volčji češnji, ki širi očesno zenico, 120. tekstilna tovarna v Novem mestu, znana po kvalitetnih izdelkih, 122. prozorna slika, tako osvetljena, da daje vtis plastičnosti, 123. ostanki pri mletju žita, 124. zadnji dan tedna, začetek vikenda.
NAVPIČNO: 1. mesto v južni Makedoniji, središče pridelovanja tobaka, 2. človek v mladosti, 3. grška boginja zmage, upodobljena s perutmi, 4. kopno, zemlja, 5. vzklik veselja, 6. odlok, odločba, u-kaz, 7. največja kopenska žival, 8. podoba, slika, 9. kalijeva rudnina, sestavina plagioklazov, 10. začetnici francoskega pesnika in dramatika, ki je s svojimi poezijami poživil in razširil francoski literarni jezik (»Notredamski zvonar«), 11. tibetansko govedo;
12. grški bog ljubezni, 13. v grški mitologiji spremljevalec boga Bakha, demon gozdov in polj, 14. naša prizana tovarna športne opreme na Gorenjskem, 15. vzklik za gonjenje živine, 16. prebivalec baltske države, 17. pra-vec gibanja, vožnje, 18. ostanek kart po razdelitvi, 19. pozitivna elektroda, 2f> nredaia. položitev orož-
ja, 21. pritok Save pri Kranju, 23. konec hrbtenice, ki se sestoji iz 4—5 vretenc, 24. obravnavana snov, predmet pogovora, 27. debela odeja, 29. rojstni kraj pesnika Prešerna, 32. ročna granata, 34. domača žival z dolgo dlako, 36. glavno mesto depart-maja Somme v Severni Franciji z znano katedralo iz 13. stoletja, 39. pritok Seine pri Parizu, dolg 525 km, 40. predplačilo, nadav, 41. zaščitnik domačega ognjišča pri starih Rimlja-
nih, 44. reka na Dolenjskem, ki teče skozi Novo mesto;
47. vrsta, različek, 48. avtomobilska oznaka za okraj Banja luka, 49. oznaka za »Tv^rieTica«, 50. močvirska ptica selivka, ki ima barvo tai, 51. avtomobilska oznaka za okraj Kutino, 52. boj, vojna vihra, 53. težaven položaj, stiska, 54. zveza, odvisnost, 55. lepo vedenje, bonton, 56. država v zahodnem delu ZDA ob Tihem oceanu z glavnim mestom Salem, 57. čuvar reda, reditelj, paznik, 58. češki botanik, osnovatelj zakonov križanja vrst in ustvarjanja novih oblik (Gregor), 59. družbeno shajališče, sklenjena družba, 60. prid, dobrota, 62. ulična hišica za prodajo časopisov in revij, 63. spomladanski mesec, 65. kraljevina pod obronki Himalaje z glavnim mestom Katmandu, 67. izterjevalec davkov v fevdalizmu, 69. rojstvo, nastanek, roditev, 71. priprava za vpijanje črnila, 73. reka v vzhodni Srbiji;
75. način izražanja, slog, 77. enoletna kulturna rastlina, ki vsebuje nikotin, 79. daljša pripovedna pesnitev, 80. slikarska deščica z barvami, 81. znamka težkih italijanskih kamionov,
82. premikanje po zraku,
83. prvotni prebivalec na našem ozemlju, 84. tajna državna policija v Hitlerjevi Nemčiji, 85. preprosto strelno orožje, 86. o-sebni zaimek, 87. rastlina iz katere so v starodavnih časih delali papir, 89. rae-niška halja, 90. velik ruski revolucionar, vodja Oktobrske revolucije v Rusiji, 91. krtača, 92. hči Urana in Gee, mati vseh voda v grški mitologiji, 93. izgred, prestopek, eksces, 94. mesto v italijanski pokrajini Umbriji s sto tisoč prebivalci;
96. finska parna kopel, 97. tuje žensko ime, 99. a-gregatno stanje vode, 100. zbor osmih godbenikov ali pevcev, 102. igra na srečo s številkami, 104. nasilen vpad v hišo, vdretje, 105. dolgoletni voditelj naših narodov, 107. zimsko prevozno sredstvo, 108. priprava za sejanje, rešeto, 110. železniška proga, 112. podzemna žival, 114. kretnja, gesta, 115. fante, deček, 117. kemični znak za element galij, 119. težko poljsko delo, 121. kratica za »vojni odsek«.
Sestavil: A. KUKEC
Tokrat pa 40 nagrad!
Rekordno število rešitev zadnje nagradne križanke nas je spodbudilo, da smo vam za novoletne praznike spet pripravili malo razvedrila. Tokrat čaka na srečne reševalce 40 lepih daril:
1. NAGRADA — 20.000 Sdin
2. NAGRADA — 15.000 Sdin
3. NAGRADA — 10.000 Sdin
4. NAGRADA —  8.000 Sdin
5. NAGRADA —   7.000 Sdin
6. NAGRADA —   6.000 Sdin
7. NAGRADA —   5.000 Sdin
8.—10. NAGRADA — 33 lepih knjižnih daril
Izrezana križanka bo tudi zdaj kupon za udeležbo pri žrebanju! Rešitve pošljite najkasneje do petka, 13. januarja 1967, na naslov: DOLENJSKI LIST, Novo mesto, p. p. 33. V spodnji levi kot kuverte posebej pripišite: KRIŽANKA.
Prosimo vas: ne pozabite na rob križanke napisati svoj točen naslov! Zamazanih, raztrganih ali nečitljivih rešitev tudi tokrat ne bomo upoštevali. — Vsem reševalcem križank lep pozdrav!
UREDNIŠTVO LISTA
A V TO OB M O V A £iuUymcu
GENERALNI REMONT AVTOMOBILOV • LJUBLJANA
OBVEŠČA
KORISTMKE MOTORNIH VOZIL
da ima v svojem proizvodnem programu
GENERALNO OBNAVLJANJE MOTORJEV TAM-4500
po ceni 940.000 S-dinarjev z garancijo.
■ Strokovno, hitro, ceneno in s kvalitetnim materialom nudimo vse usluge koristnikom težkih motornih vozil, brusimo pa tudi dele za motorna vozila in proizvajamo razne nadomestne dele.
■ Na zalogi so tudi generalno obnovljeni motorji in sklopi za druga težka motorna vozila.
ZAMEN JALNI NAČIN MOTORJEV ima zelo važne ekonomske prednosti.
Podjetje AVTOOBNOVA Ljubljana je prvo remontno podjetje v državi, ki je začelo zamenjavati motorje z generalno obnovljenimi motorji in ima na tem področju dolgoletne izkušnje.
Pri prejšnjem, klasičnem načinu je trajala generalna obnova motorja tudi do 20 dni. Koristnik vozila je bil v tem času oškodovan za promet, ki bi ga sicer ustvaril. ZAMENJALNI NAČIN motorja pa traja vsega do 2 dni in je tudi cena že vnaprej določena! Generalno obnovljeni motorji imajo enake garancijske pogoje kakor tovarniško novi motorji!
B Vse informacije dobite v komercialni službi podjetja
■ AVTOOBNOVA, Ljubljana, tel. 310-594.
GRAL AVTOOBNOVA LJUBLJANA
Kadrovska komisija
GP OBNOVA
LJUBLJANA
TITOVA 39
razglaša
naslednja prosta delovna mesta:
— kvalificirani žerjavisti
— kvalificirani tesarji
— gradbeni delavci za priučitev v tesarsko-opažarskem obratu podjetja
Za vsa prosta delovna mesta je poskusno dalo 1 mesec ter ustrezajoča kvalifikacija. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Osebni dohodki so določeni po pravilniku podjetja o delitvi osebnih dohodkov.
Samsko stanovanje in prehrana sta zagotovljena. Razglas velja do zasedbe delovnih mest.
Vse pismene in ustne ponudbe sprejema kadrovska služba podjetja Ljubljana, Titova 39.
Po skiepu komisije za delovno  razmerje pri
»LEPIŠ« - SUHOR
razpisujemo prosto delovno mesto
kvalificirane ali nekvalificirane KUHARICE
za pripravo toplega obroka.
Delo je deljeno, osebni dohodki po pravilniku.
Samsko stanovanje zagotovljeno. Ponudbe sprejemamo do 15. I. 1967.
Odbor za delovna razmerja pri podjetju
»OPREMALES« - Novo mesto
objavlja razpis ter vabi k sodelovanju sodelavce za naslednja delovna mesta:
1. VODJA montažne skupine
2. VODJA za površinsko obdelavo
3. VODJA tapetniške skupine
Pogoji: pod 1. in 2.: VK mizar s 5-letno prakso, pod 3. pa VK tapetnik s 5-letno prakso.
TRGOVSKO PODJETJE
»DINOS« LJUBLJANA, poslovna enota Kočevje
razpisuje
JAVNO LICITACIJO IN FRODA
tovorni avto »TAM« PIONIR
JAVNA LICITACIJA bo na sedežu poslovne enote v Kočevju, Podgorska 18, 9. 1. 1967 od 9. do 10. ure za družbeni sektor, od 11. do 12. ure pa za zasebni sektor.
Ogled kamiona je mogoč na sedežu poslovne enote. [
Občinski sindikalni svet v Trebnjem
želi
obilo delovnih uspehov in zadovoljstva vsem delovnim ljudem v letu 1967. Čestitk ne bomo pošiljali, ker smo za to namenjeni denar po sklepu sindikalnega sveta namenili za novoletno obdaritev otrok.
Upravni odbor doma
»SREDNJI VRH«
razglaša delovno mesto
samostojne kuharice
Pogoj: sposobnost sar mostojnega vodenja kuhinje.
Ponudbe pošljite na naslov: Dom PZ »Srednji vrh« 10, p. Gozd-Martuljek.
NE HODI DOMOV BREZ

SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE
»POTROŠNIK«
ČRNOMELJ
razprodaja
stara osnovna sredstva
in razno
staro železo,
ki se nahaja v skladišču v Loki  pri Črnomlju.
Interesenti dobijo vse informacije v glavnem skladišču podjetja vsak delov, ni dan od 7. do 14. ure.
OBVESTILO
O REGISTRACIJI MOTORNIH VOZIL V OBČINI TREBNJE
Vse lastnike motornih in priklopnih vozil obveščamo, da bo podaljševanje veljavnosti registracije motornih in priklopnih vozil za leto 1967 v Trebnjem po naslednjem razporedu:
Trebnje od 4. 1. do 12. 1. 1967 Mirna od 13. 1. do 19. I. 1967 Mokronog od 20. 1. do 26. 1. 1967 Šentrupert od 27. 1. do 1. 2. 1967 Velika Loka od 2. 2. do 8. 2. 1967 Veliki Gaber od 9. 2. do 15. 2. 1967 Dobrnič od 16. 2. do 21. 2. 1967 Trebelno od 22. 2. do 25. 2. 1967
Podaljšanje registracije bo vsak dan od 7. do 14. ure, ob sredah od 7. do 12. ter od 13. do 17. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. Za zamudnike, ki iz upravičenih vzrokov ne bodo mogli podaljšati registracije v razpisanih dneh, bo podaljševanje 27. in 28. februarja 1967.
Ob podaljševanju registracije morajo lastniki motornih vozil plačati pristojbino za ceste in takso v kolkih. S seboj morajo prinesti karton o tehničnem pregledu motornega vozila; če vozilo ni tehnično pregledano, registracije ne bomo podaljšali.
Oddelek za notranje zadeve občinske skupščine Trebnje

VAM NUDI AVTOMOBILE NSU - tip 110
5-sedežni 53 KM 1100 ccm zračno hlajenje gume 550 X 13 brez zračnic cena 20.060 N-din fco tovarna dobava: april, maj, junij 1.967
NSU-PRINZ - tip 1000 L
5-sedežni 43 KM 996 ccm zračno hlajenje gume 520 x 12 cena 18.670 N-din fco tovarna dobava: januar, februar, marec 1967
POHITITE S PREDPLAČILOM!
Na zalogi tudi SKODA 1000 MB — novi tip, cena 20.700. Informacije: telefon 24-74, Celje.
N-din, fco Celje.
Kmetovalci in rejci prašičev!
KoteksU>bw
IMPORT-EXPORT LJUBLJANA
vam sporoča, da je v letošnji sezoni odkupna cena za svinjske kože posebno ugodna, zato skrbno oderite vsakega prašiča in kožo oddajte najbližji zbiralnici KOTEKS-TOBUS ali KMETIJSKI ZADRUGI.
Tudi letos smo vam pripravili nagradna žrebanja z bogatimi dobitki: osebni avtomobil, motorna kosilnica, televizorji, transistorji in dvokolesa.
Žrebanja bodo 20. januarja do 20. aprila 1967
— REJCI PRAŠIČEV — IZKORISTITE UGODNO PRILOŽNOST, ZVIŠANO OD-KUPNO CENO IN NAGRADNA ŽREBANJA TER ODERITE PRAV VSE PRAŠIČE, KOZE PA ODDAJTE NAJ-BLIŽJI ZBIRALNICI KOTEKS-TOBUS.
VSEM DELOVNIM PRIJATELJEM IN DELOVNIM KOLEKTIVOM 2ELIMO MNOGO USPEHOV
V NOVTTIVi  1 T7-TT- \r\.~n<
———
Vse najlepše v novem letu želi
STANOVANJSKO PODJETJE
SEVNICA
VELIKO USPEHOV, SREĆE IN ZADOVOLJSTVA V LETU 1967 VOŠČI
KMETIJSKA ZADRUGA
BREŽICE
VSE VRSTE MREZ IN MONOFILNIH TKANIN TER VRTNE OGRAJE IZDELUJE
PLETILNICA ŽIČNIH MREŽ SODRAŽICA
SVOJIM POSLOVNIM ZNANCEM VOŠČIMO — SREČNO 1967!
GRADBENO OPEKARSKO PODJETJE MIRNA
NA DOLENJSKEM Z OBRATI OPEKARNO — BETONARNO — ŽAGO IN MIZARSTVOM
ČESTITA ZA NOVO LETO 1967! — Gradimo individualne stanovanjske hiše, garaže, upravna poslopja in bloke. Podjetje gradi tudi za trg po najugodnejših cenah.
Nudimo zidno opeko, betonsko stresno opeko, betonske cevi, stavbno pohištvo in opravljamo razrez lesa.
VSEM DOBOVCANOM IN PREBIVALCEM BREŽIŠKE OBČINE PRISRČNO VOŠČI OB VSTOPU V NOVO LETO
DELOVNI KOLEKTIV
SPLOŠNEGA LIVARSTVA
DOBOVA
Občinska skupščina Brežice
OBČINSKI ODBOR SZDL — OBČINSKI KOMITE ZKS — OBČINSKI ODBOR ZZB — OBČINSKI KOMITE ZMS — OBČINSKI  SINDIKALNI SVET
pošiljajo za novo leto vsem občanom in članom množičnih organizacij prisrčna voščila, želeč, da bi si še vnaprej vsak na svojem delovnem mestu prizadevali za še vidnejše uspehe!
ELEKTRO
LJUBLJANA -poslovna enota
KOČEVJ
žeđi srečno, uspehov polno in zadovoljno leto 1967!
Posebej se priporočamo potrošnikom električne energije!
Vsem delovnim ljudem na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju želimo v letu 1967 srečo in zadovoljstvo!
DELOVNI KOLEKTIV
GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO

NAJPRISRČNEJŠE ČESTITKE IN ZELJE POŠILJAJO ZA NOVO LETO SVOJIM POSLOVNIM SODELAVCEM IN PREBIVALSTVU SPODNJEGA POSAVJA
KOLEKTIV
KOPITARNE
SEVNICA
PRIJETNE NOVOLETNE PRAZNIKE, VSO SREČO IN OBILO ZADOVOLJSTVA ZELI OB VSTOPU V LETO 1967
KMETIJSKA ZADRUGA LOŠKI POTOK
KOČEVJE
izdeluje
mizarsko, stavbeno in tapecirano pohištvo solidno
in po konkurenčnih cenah!
Za novo leto pošiljamo
lepe pozdrave
s prisrčnimi voščili vsem
poslovnim sodelavcem
in kolektivom
v domači občini!
KONFEKCIJA
LISCA
SEVNICA
želi srečno in uspehov polno novo leto vsem poslovnim prijateljem in delovnim ljudem.
Priporočamo bogato izbiro damskih nedrčkov, pasov ta nogavice, steznikov in korzetov iz najkvalitetnejših domačih in uvoženih materialov!
S prisrčnimi voščili pozdravlja za novo leto delovne ljudi v naši domovini
SPLOŠNA BOLNIŠNICA
BREŽICE
V IMENU VSEH SVOJIH POSLOVALNIC VOSCI CENJENIM STRANKAM
TRGOVSKO PODJETJE
LJUDSKA POTROŠNJA
BREŽICE
OBČINSKI ODBOR
SOCIALISTIČNE ZVEZE
DELOVNEGA LJUDSTVA
RŠKO
želi svojim članom in delovnim članom vseh družbeno-političnih organizacij v letu 1967 mnogo uspehov pri uresničevanju zastavljenih nalog.
Vso srečo v letu 1967 želi
PLANINSKO DRUŠTVO ČRNOMELJ
s turističnim  domom Mirna gora, gostiščem Crmošnjice — bifejem na postaji
ter se cenjenim gostom in turistom priporoča za obisk!
Srečno novo leto želi svojim poslovnim sodelavcem
»METAL«
obrtno nabavno-prodajna zadruga JESENICE na Dolenjskem
PODJETJE ZA
POPRAVLJANJE VOZ
DOBOVA
VOSCI ZA NOVO LETO [N  SE PRIPOROČA!
KOVINSKO PODJETJE
RIBNICA
ČESTITA ZA NOVO LETO 1967 TER SE ŠE NADA-LJE PRIPOROČA SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN SODELAVCEM!
TRGOVSKO PODJETJE NA DEBELO IN DROBNO
KRKA - BREŽiCE
SE PRIPOROČA ZA NAKUP V VSEH SVOJIH DOBRO ZALOŽENIH PRODAJALNAH, HKRATI PA ZELI STALNIM IN OBČASNIM STRANKAM VELIKO SREČE V PRIHODNJEM LETU!
OBČINSKA SKUPŠČINA
OBČINSKI ODBOR SZDL — OBČINSKI KOMITE ZKS — OBČINSKI ODBOR ZZB — OBČINSKI KO-MITE ZMS — OBČINSKI SINDIKALNI SVET
voščijo ob vstopu v novo leto vsem občanom na svojem področju in jim želijo srečo in še mnogo uspehov pri delu!
TEKSTILNA TOVARNA
NOVO MESTO
želi uspehe, srečo in zadovoljstvo vsem delovnim kolektivom na Dolenjskem, v Beli krajini in Spodnjem Posavju!

GOSTINSKO PODJETJE SEVNICA
z gostilno »PRI KRIŽIŠČU« — gostilno »PRI LOVCU«
— OBRATOM DRUŽBENE PREHRANE in KOLODVORSKO RESTAVRACIJO
želi prijetno silvestrovanje in vso srečo v novem letu!
VSEM POTROŠNIKOM, TRGOVSKIM PODJETJEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM VOŠČI SREČNO NOVO LETO 1967
TOVARNA ŠIVALNIH STROJEV MIRNA na Mirni
IN SE PRIPOROČA!
Delovni kolektiv
ZDRAVSTVENEGA DOMA IN LEKARNE
TREBNJE
voščita ob vstopu v leto 1967 vsem delovnim ljudem in kolektivom domače občine želeč vse najlepše tako pri doseganju skupnih ciljev kot v zasebnem življenju.
)
KMETIJSKA ZADRUGA
ČESTITA ZA NOVO LETO VSEM DELOVNIM LJUDEM, ZLASTI PA KMETOVALCEM NA SVOJEM PODROČJU, TER JIM ZELI ZDRAVJA, SREČE IN DELOVNIH USPEHOV!
Vsem kolektivom in občanc.m na področju občine Sevnica želimo v novem letu
novih delovnih zmag, ki bodo doprinesle k nadaljnjemu napredku na vseh področjih
in k višji življenjski ravni posameznikov!
CENJENIM STRANKAM ČESTITA IN SE PRIPOROČA
OBČINSKA SKUPŠČSNA SEVNICA
Občinski odbor SZDL — Občinski komite ZKS Občinski odbor ZZB — Občinski sindikalni svet Občinski komite ZMS
Eli
BREZICE
ČASOPISNO
ZALOŽNIŠKO
PODJETJE


1
KOČEVSKI SK
KOČEVJE
se svojim strankam zahvaljuje za dosedanje zaupanje in jim prisrčno vošči za novo leto!
Vsa naročila
opravljamo
v določenem roku,
solidno in po
konkurenčnih cenah!
Dedek Mraz nakupuje pri nas!
V vseh naših dobro založenih poslovalnicah boste našli vrsto primernih daril za odrasle in otroke!
TRGOVSKO PODJETJE
JELKA
RIBNICA
!R0-SERVIS
BREŽICE
OBRAT
»AGROTEHNIKE« LJUBLJANA,
ZELI VSO SREČO
IN MNOGO USPEHOV
V PRIHODNJEM LETU!
PETROL
LIUBLJANA — POSLOVALNICA
KOČEVJE
čestita za Novo leto
vsem lastnikom in voznikom motornih vozil!
Svojim strankam se priporočajo in jim voščijo:
RAČUNOVODSKI BIRO
KOČEVJE
LJUDSKA RESTAVRACIJA
KINO »JADRAN«
DUR - RUDNIK
Zimski motiv — Polde Miklič
SE POSLAVLJAJO
OD STAREGA LETA
S PRISRČNIMI
POZDRAVI
IN ŽELIJO VSEM
DELOVNIM LJUDEM
DOMAČE OBČINE
SE MNOGO USPEHOV
V LETU 1967!
OBČINSKA SKUPŠČINA RIBNICA
OBČINSKI ODBOR SZDL — OBČINSKI KOMITE ZKS — OBČINSKI ODBOR ZZB — OBČINSKI SINDIKALNI SVET IN OBČINSKI KOMITE ZMS

TEKSTILANA
TOVARNA SUKNA
KOČEVJE
VOSCI SREČO, ZDRAVJE IN ZADOVOLJSTVO TER PRIPOROČA SVOJE KVALITETNO BLAGO TRGOVSKI MREŽI IN POTROŠNIKOM!
PODJETJE STORITVENIH OBRTI
KOVINAR - KOČEVJE
POŠILJA ZA NOVO LETO
VSEM DELOVNIM ORGANIZACIJAM V OBČINI PRISRČNE POZDRAVE Z NAJLEPŠIMI ŽELJAMI!
INDUSTRIJA STEKLA
Delovni kolektiv
ELEKTROTEHNIČNEGA PODJETJA NOVO MESTO
želi vso srečo v novem letu,
hkrati pa se svojim strankam priporoča
tudi v prihodnje!
INIS - NOVO MESTO
toplo pozdravlja ob vstopu v leto 1967 vse delovne ljudi naše domovine, posebno pa prebivalce Dolenjske, Bele krajine in Spodnjega Posavja!
OBČINSKA SKUPŠČINA KOČEVJE
Občinski odbor SZDL — Občinski komite ZKS — Občinski odbor ZZB — Občinski komite ZMS — Občinski sindikalni svet
čestitajo za novo leto 1967 vsem zaposlenim v gospodarstvu, šolstvu, zdravstvu, prometu, obrti, turizmu in gostinstvu, v trgovini, pripadnikom LM in JLA, kmetovalcem, gospodinjam in mladini ter želijo, da bi jih dosedanji uspehi spodbujali k še večji ustvarjalnosti!
V IMENU VSEH SVOJIH OBRATOV
POŠILJA ISKRENE NOVOLETNE POZDRAVE Z NAJLEPŠIMI ŽELJAMI
KMETIJSKO GOZDARSKO POSESTVO KOČEVJE

P«*
SR£CNO N(1VO*LETO» VOŠČIJO-
VSEM SEMICANOM IN BELOKRANJCEM ČESTITA ZA NOVO LETO
OBRTNI SERVIS SEMIČ
GRADBENO PODJETJE
DANA
destilacija alkoholnih pijač
MIRNA
na Dolenjskem
priporoča svoje kvalitetne izdelke ter želi veselo silvestrovanje!
NAROČITE
PRAVOČASNO ZIDAKE IN VOTLAKE PRI
NOVOMEŠKI OPEKARNI
ZALOG
SREČNO 1967. LETO!
LESNI KOMBINAT
NOVOLES NOVO
MESTO
im
SAVA KRŠKO
Izvršujemo vse nizke in visoke gradnje po konkurenčnih conah! Potrošnike betonskih zidakov obveščamo, da lahko tudi v zimskem obdobju dobijo vse vrste betonskih zidakov in porolita ter si pravočasno nabavijo material še pred nv eetkom gradbene sezone.
Kolektiv se priporoča in žefl srečno novo leto!
}IRKONFEKCIJA
KRŠKO
nudi ciklostilski papir, pelir, brezlesnd pisalni papir, špecerijske vrečke, reklamni papir, kartonsko embalažo in tiskarske usuge.
Srečno novo leto!
Delovni kolektiv
TOVARNE ZDRAVIL
NOVO MESTO
želi vso srečo v novem letu vsem proizvajalcem na področju Dolenjske, še posebej pa vošči vse najboljše zdravstvenim delavcem in svojim poslovnim prijateljem!
Prvovrstna nalivna peresa, kemične svinčnike in embalažo nudi
TOVARNA NALIVNIH PERES
MIRNA
Za vsako roko nalivno pero, kemični in tehnični svinčnik EMI!
ISKRA
TOVARNA USMERNIŠKIH NAPRAV
NOVO MESTO
ZELI SORODNIM DELOVNIM KOLEKTIVOM .
IN VSEM DRUGIM PROIZVAJALCEM
V DOMOVINI ŠE MNOGO USPEHOV V NOVEM
LETU!
VSEM POTNIKOM, SVOJIM STRANKAM IN   POSLOVNIM   PRIJATELJEM  VOŠČI ZA NOVO LETO DELOVNI KOLEKTIV
AVTOPREVOZNEGA PODJETJA IN TUZEMSKE ŠPEDICIJE
GORJANCI
NOVO MESTO - STRAŽA
izdeluje drobno pohištvo, vezane   plošče, mizarske plošče,     parket, šivane zaboje  ter rezan les  in mg?. turnir za sedeže.
Delovni kolektiv obratov: TOVARNE DROBNEGA POHIŠTVA, TOVARNE VEZANIH PLOŠČ, TOVAR-NE PARKETA, ŽAGE STRAŽA, ŽAGE SOTESKA, CENTRALNA REMONTNA DELAVNICA IN UPRAVA PODJETJA želijo srečno leto 1967 in se priporočal"'
Za novo leto
boste odrasle in otroke
najbolj razveselili
s kvalitetno
in ceneno čokolado
SVOJIM   STRANKAM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM ZELI V NOVEM LETU KAR NAJVEČ SREČE IN USPEHOV
PODJETJE
IMPERIAL
KRŠKO
USPEHOV POLNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO ZELI VSEM DELOVNIM LJUDEM DOLENJSKE
KOMUNALNO PODJETJE
NOVO MESTO
TRANSPORT KRŠKO
Zdravilišče Dolenjske Toplice
vabi na prijetno silvestrovanje ter se vsem svojim gostom toplo priporoča za obisk!
Prvovrstna jedila, izbrana pijača, dobra postrežba, zmerne cene!
TOVARNA INDUSTRIJSKIH NAPRAV
Kovinarska - Krško
PROIZVAJAMO stroje za papirno in steklarsko industrijo po načrtih znanih inozemskih firm GRADIMO industrijske in druge objekte jeklenih konstrukcij SODELUJEMO z uglednimi projektantskimi organizacijami v Ljubljani, Zagrebu in Trbovljah. Vso srečo v letu 1967!
Trgovsko podjetje na debelo in dreb
PRESKRBA- KI
ŽELI CENJENIM ODJEMALCEM V NOVEM LETU SE MNOGO USPEHOV IN SE JIM PRIPOROČA! ŠE PRED NOVIM LETOM  SI OGLEJTE NASE ZALOGE!
ELEKTRO
LJUBLJANA - ENOTA
NOVO MESTO
se ob koncu starega leta poslavlja s prisrčnimi voščili, da bi imeli v novem letu vsi delovni ljudje še več uspehov in da bi našli ob tem tudi obilo osebnega zadovoljstva*
ISKRA
TOVARNA KONDENZATORJEV
SEMIČ
ČESTITA ZA NOVO LETO 1967 PREBIVALCEM SEMICA IN OKOLICE, PRAV TAKO DELOVNIM LJUDEM PO VSEJ BELI KRAJINI TER SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM
Delovni kolektiv
INDUSTRIJE OBUTVE
NOVO MESTO
ŽELI SREČNO, USPELIOV POLNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN SODELAVCEM, KAKOR TUDI VSEM DELOVNIM LJUDEM DOMAČE OBČINE.
PRISRČNA NOVOLETNA VOŠČILA POŠILJA TUDI DELOVNI KOLEKTIV
V V
OBČINSKA SKUPŠČINA
NOVO MESTO
z vsemi družbeno-političnimi organizacijami
'..•V:
"...'
ISKRENO VOŠČI SVOJIM OBČANOM VSO SREČO V LETU 1967 Z ŽEUO, DA BI JIM BILI DOSEDANJI USPEHI KAŽIPOT V PRIHODNOST.
ZASEBNIM
IN DRUŽBENIM
POTROŠNIKOM
ELEKTRIČNE ENERGIJE
SE PRIPOROČAMO
IN JIM ŽELIMO
SREČNO NOVO
LETO 1967!
TRARNA
BRESTANICA
DELOVNIM LJUDEM DOLENJSKE, POSEBNO PA PREBIVALCEM IN DELOVNIM KOLEKTIVOM NA PODROČJU NOVOMEŠKE OBČINE PRISRČNO ČESTITAMO OB VSTOPU V LETO 1967!
VODOVOD
NOVO MESTO
V poslovalnicah
SPLOŠNEGA TRGOVSKEGA PODJETJA
POTROŠNIK
dobite vsakovrstno blago za dom, družino in gospodinjstvo. Vsem svojim strankam in občasnim strankam želimo srečno novo leto!
ISKRA
Obrat keramičnih kondenzatorjev
ŽUŽEMBERK
VOŠČI VSEM SUHOKRAJINČANOM IN DELOVNIM LJUDEM DOLENJSKE ZA NOVO LETO TER JIM ŽELI V PRIHODNJE ŠE VEČ USPEHOV!
POSLOVNIM PRIJATELJEM, ODJEMALCEM IN  CENJENIM  STRANKAM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO, HKRATI  PA SE JIM TUDI VNAPREJ PRIPOROČAMO!
Trgovsko podjetje na debelo in drobno
DOLENJKA
NOVO MESTO
,.v


EOŠNO KLEPARSTVO
izdeluje ventilacije vseh vrst ter opravlja vsa druga kleparska dela!
Priporočamo se za naročila in voščimo srečno, zdravo in veselo leto 1967!
RUDNIKA KANIŽARICA
DEi O V NI KOLEKTIV
LESNOPREDELOVALNE INDUSTRIJE
LEPIS-SUHOR
želi v novem letu vso srečo ter še več uspehov! Prisrčne novoletne pozdrave pošilja tudi vsem delovnim organizacijam na področju metliške občine!
GOSTINSKO PODJETJE METLIKA
z obrati: HOTEL BELA KRAJINA, gostišče VESELICA, gostišče VINOMER, gostišče GRBEC in gostišče KRIŽAN v Gradcu želi cenjenim gostom prijetno silvestrovanje. Vabljeni!
Vsem poslovnim prijateljem, investitorjem in vsem delovnim ljudem v Beli krajini vošči v novem letu vso srečo
BELOKRANJSKO GRADBENO PODJETJE
J
ČRNOMELJ
Prisrčne pozdrave in novoletne želje pošilja vsem delovnim ljudem, posebno pa svojim strankam
OBRTNO
KOMUNALNO PODJETJE ČRNOMELJ
PROIZVAJALNO
IN TRGOVSKO PODJETJE
AGROKOMBINAT - KRŠKO
pozdravlja ob začetku leta 1967 vse svoje poslovne prijatelje in stranke, vse občane Spodnjega Posavja in kmetovalce
ter jim želi tudi v prihodnje kar največ sreče in osebnega zadovoljstva!
Vso srečo v letu 1967 voščijo tudi
KNJIGOVODSKI CENTER
ČRNOMELJ
VALJČNI MLIN
PARNA PEKARNA
BRIVSKO-
FRIZERSKO
PODJETJE
Prisrčen rudarski pozdrav pošilja ob novem letu 1967
DELOVNI KOLEKTIV
RUDNIKA
VSA V STROKO SPADAJOČA DELA OPRAVI NAJHITREJE IN NAJBOLJŠE
SPLOŠNO KOVINSKO PODJETJE
KOVINAR - ČRNOMELJ
Srečno novo leto!
Ob tej priložnosti se d :se tanjim odjemalcem zahvaljujemo in se jim priporočamo tudi v prihodnje!
SVOJIM STRANKAM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM SE PRIPOROČA V LETU 1967
MESNICA ČRNOMELJ
TER POŠILJA ISKRENE NOVOLETNE ČESTITKE VSEM DELOVNIM LJUDEM

Belokranjska trikotažna industrija
METLIKA
Srečno leto 1967 vsem delovnim ljudem
Bele krajine, Dolenjske in Spodnjega Posavja!
Srečno, uspešno in zadovoljno novo leto želimo tudi vsem poslovnim prijateljem širom po naši domovini in v zamejstvu!
OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR ZZB OBČINSKI SINDIKALNI SVET in OBČINSKI KOMITE ZMS
SREČNO!
SREČNO!
mmm
Občinski odbor SZDL — Občinski komite ZKS — Občinski odbor ZZB — Občinski komite ZMS — Občinski sindikalni svet
želijo vsem prebivalcem domače občine nadaljnjih uspehov v letu 1967 ter zdravja, sreče in zadovoljstva!
Da bi bih vsi občani v prihodnjem letu zdravi in zadovoljni in da bi si delovni kolektivi v podjetjih in v negospodarskih dejavnostih prizadevali za še večje uspehe, iskreno želijo ob novem letu 1967
Občinska skupščina Črnomelj

SGP „PIONIR" NOVO MESTO

VAŠ DOM VAM ZGRADIMO HiTRO, POCENI, SODOBNO SN PO VAŠI ŽELJI
S SVOJIMI GRADBIŠČI V LJUBLJANI, NOVEM MESTU IN BREŽICAH TER Z NASLEDNJIMI OBRATI: MEHANOKOVINSKIM, AVTOPARKOM, ŽAGO, MIZARSTVOM, CEMENTNINARSKIM, ZA POLAGANJE PODOV IN S PLESKARSKIM
• GRADIMO VSE VRSTE VISOKIH IN NIZKIH GRADENJ PO VSEJ SLOVENIJI
• USTVARJAMO 70 MILIJONOV N-DIN REALIZACIJE NA LETO
SREČNO   NOVO   LETO  ŽELIMO   VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM,    SODELAVCEM   IN ODJEMALCEM!

NOVO MESTO - TOVARNA PERILA
VOŠČI USPEHOV POLNO LETO 1967!
DELOVNI KOLEKTIV
LEKARNE NOVO MESTO
želi srečo v prihodnjem letu ter ob tej priložnosti pozdravlja vse zdravstvene delavce na Dolenjskem!
ŠOLSKA RESTAVRACIJA BREG
j^j
Ljubljana - skladišče
NOVO MESTO
priporoča vsakovrstne
tobačne izdelke
ter zeli vsem delovnim
ljudem srečno
novo leto!
posluje   vsak   dan   neprekinjeno   od   9. do 22. ure
NUDI domače posebnosti jedi, napitkov in pijač ter mednarodne kuhinje — SPREJEMA individualna in skupinska naročila ter rezervacije za vse vrste
obrokov.
Ob poslovnih obiskih, družinskih praznikih, porokah in drugih priložnostih nas obiščite in potrudili s<" bomo, da boste zadovoljni!
° " " *
ŽELIMO SREČNO NOVO LETO!
Vsem  poslovnim prijateljem in delovnim kolektivom s področja Dolenjske želi srečno novo leto
PODJETJE ZA STANOVANJSKO GOSPODARSTVO IN UREJANJE NASELIJ - NOVO MESTO
ŽIVILSKI KOMBINAT
LJUBLJANA
DOLENJSKO PODROČJE NOVO MESTO
se toplo priporoča
v letu 1967
ter želi vse najlepše!
OBRTNO GRADBENO PODJETJE
REMONT
NOVO MESTO
se je preselilo iz Straže v NOVO MESTO na Ragovsko cesto 11. Telefon 21-676
Priporočamo se za naročila in voščimo vso srečo
v prihodnjem letu!
Vsem Dolenjcem, posebno pa kmetovalcem na svojem območju želi mnogo delovnih uspehov, ob tem pa obilo osebnega zadovoljstva
H NE DOMA!
Lahko ga vam zgrizejo miši, uniči ogenj ali voda, ukrade tat - ali pa ga morda celo strga vaš nadobudni sinko!
DENAR nalagajte v hranilno knjižico
DOLENJSKE BANKE
IN HRANILNICE NOVO MESTO,
ki ima podružnico v KRŠKEM in ekspozituro v TREBNJEM ter v METLIKI
Ugodne obresti - posebno namensko varčevanje za nakup, graditev in obnovo stanovanj!
Vsem komitentom in poslovnim prijateljem želimo srečno novo leto!

ICmetiJsIka zadruga
NOVO MESTO
sn£Cvd%)o\)o leto
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
krom imgGsm

Petek, 30. Sobota. 31 Nedelja, 1 Ponedeljek Torek, 3. Sreda, 4. Četrtek, 5. Petek, 6. Sobota, 7.
decembra . decembra januarja -, 2. januar, januarja -januarja januarja januarja januarja
Branimir • Silvester Novo leto - Makarij Genovefa Angela Simeon Mojmir Zdravko


Marjani Brudarjovi in Dragu Božiču iz Novega mesta želijo veliko lepega in srečnega na novi življenjski poti vsi domači.
Ljubemu možu Jožetu Frlanu, ki služi vojaški rok v Vipavi, želijo v novem letu 1967 vse lepo žena Danica, sinček Igorček in mama.
Srečo, sadra vje in zadovoljstvo v novem letu 1907 želi vsemu .svojemu članstvu Društvo upokojencev v Ribnici.
PRODAM CIKKIJLAK — rezlcJni stroj (frezar), smrekove plohe, deske, ultrapas in trofazni števec v marcu. Gotika vas 7, Novo mesto.
PRODAM   MOTORNO  KOM) »To-
mos-Galeb«. Alojz Močnik, Jerebova, n. blok, Novo mesto.
POCENI PRODAM vespo GS. Naslov v upravi lista (1454/66).
UGODNO PRODAM malo rabljen pralni stroj — uporabljiv tudi brez vodovoda. Naslov v upravi lista (1451/66).
UGODNO PRODAM avto DKW v voznem stanju, cena 700.000 Sdi-narjev. Cenjene ponudbe na naslov. Stane Svajger, Zg. Obrez 119, p  Artiče pri Brezicali.
PRODAM KANARČKE, samce in samice, odlične pevce. Mimica Zore, Novo mesto, šolska ul. št. 7.
PRODAM TRAKTOR »Forcon Major«, generalno pregledan, 58 kilometrov, s prekolico (enoosno), dvobrazdni plug in žago. Naslov v upravi lista (1448'66).
ODDAM OPREMLJEN KABINET za študenta v Ljubljani s centralnim ogrevanjem, v zamenjavo za sobo v Novem mestu. Na-lov v upravi lista (1458/66).
Turistični  dom  na  Grmadi nad
Ortnekom želi vsem svojim zvestim obiskovalcem srečno, zdravo in uspešno novo leto 1967!
Naročnikom in bralcem Dolenjskega lista iz vse Ribniške doline, posebno pa iz Ortneka, Velikih Poljan, Pod poljan in iz slemeni-šMh vasi, želim srečno in zdravja polno novo leto 1967 in vabim sleherno hišo med naše naročnike. Vladimir Prezelj iz Ortneka.
Zdravnikom, medicinskemu in strežnemu osebju kirurškega in internega oddelka splošne bolnice Novo mesto in vsem, ki so mi nudili zdravniško ali kakršnokoli drugo pomoč v času mojega zdravljenja v bolnici, se iskreno zahvaljujem.
Hvaležna     pacientka Karla
Zliaćnik,  Novo mesto
Vsem, ki ste bili z mojo sestro
HILDE, roj. PIKL
dobri in jo spremili na poslednja poti, najlepša hvala. Lori   Brezovar   z   družino in drugo sorodstvo
Novo mesto, Skofja Loka, 20. decembra 1966.
Vzgojnovarstveni zavod Novo mesto se zahvaljuje delovnemu kolektivu oliemskega sodišča Novo mesto za 10.000 Sdin, darovanih namesto venca na grob pokojnega Tomaža Tnuikl.ja.
UGODNO PRODAM novo komfortno enodružinsko stanovanjsko hišo s centralnim ogrevanjem in vrtom. Franc Bemardič, Lib-na 15, Krško.
PRODAM ALI ZAMENJAM aa posestvo novo, ne popolnoma dograjeno hišo v Gotni vasi. Ostalo po dogovoru. Naslov v upra-iv lista (1461/06).
PRODAM DVA PRAŠIČA od 140 do 170 kg. Naslov v upravi lista (1459/66).
ČE ŽELITE
odgovor ali naslov iz malih oglasov, priložite vašemu vprašanju dopisnico ali matriko ta SO din.
UPRAVA LISTA
SLUŽBO DOBI zdravo, pošteno kmečko dekle (lahko začetnica) pri dvočlanski družim. Nastop službe čimprej. Jelka Godec, Ljubljana, Ul. prvoboroev 27, Bežigrad.
ODDAM SOBO starejši ženski za dopoldansko varstvo enega otroka ali iščem žensko za varstvo na domu. Košir, Prisojna pot 8, Novo mesto.
DEKLE, lahko starejše, za pomoč v gospodinjstvu sprejme dobra družina. Poljanec, Vincarje 27, Skofja IiOka.
POROČNE PRSTANE po zadnji modi izdeluje zlatar v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze).
KUPIM STAVBENO PARCELO v Novem mestu. Zaželeno na Drski ali v bližinji okolici. Naslov v upravi lista (1462/66).
PRODAM VSE REZERVNE DELE 7» flat 600, od stroja naprej. Dobite pri Avtomebaniki. Vrše« j , C-rnomelj.
SUPER AVTOMATIČNI PRALNI STROJI
vseh znamk
IZREDEN POPUST!
MONTA2A — NAVODILA — GARANCIJA — TEHNIČNI SERVIS VSE INFORMACIJE DOBITE PRI BRAČKO, NOVO MESTO Ragovska 7: št. telefona 068-21-659
vsako soboto od 15. do 17. ure.
PEROTTI-EXPORT
S. KRANCESCO «, TRST
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
PETEK, 30. DECEMBRA: 8.06 Operna matineja. 9.25 Četrt ure z ansamblom Atija Sossa. 10.15 Solistične skladbe Sergeja Prokofjeva. 10.35 Naš podlistek — S. Lagerlof: Novoletna zgodba. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Jugoslovanski pevci zabavnih melodij. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Mis: Kako bo s sredstvi za varstvo rastlin v prihodnjem letu. 12.40 Igra pihalni orkester Ljudske milice. 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Napotki za turiste. 15.40 Mladinska oddaja. 17.05 Petkov simfonični koncert. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Izbor skladb iz poljske renesanse. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA, 31. DECEMBRA: 8.05 Glasbena matineja. 9.40 Iz albuma ski:idb za mladino. 10.40 Novost na knjižni polici. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 12.10 »Pravkar prispelo«. 12.30 Kmetijski nasveti — Novin-šek Jože: Razvoj in perspektiva kmetijstva v okviru ostalih gospodarskih panog. 12.40 »Na svoji zemlji« . . 13.30 Priporočajo vam . . . 10.(K) Javna otroška oddaja »Veseli tobogan«. 18.10 Za kmečko pečjo v pričakovanju Silvestro-vega. 20.00 S pesmijo in plesom zaključujemo staro leto. 22.10 Voščila izseljencem in našim delavcem v tujini. 23.50 Minute pred polnočjo.24.00 Srečno 1967. 00.05 Ples v novem letu. 01.00 Za vsa-
kogar nekaj. 02.00 Spomini in želje.
NEDELJA, 1. JANUARJA: 6.00 do 8.00 Veselo v novo leto. 8.05 Radijska igra za otroke — Marjan Marine: Maček Mustafa. 9.05 Novoletni jutranji spored lepih melodij. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 11.40 Marja Fortič: Novoletni gostje. 12.05 Čestitke kolektivov za novo leto 1967. 14.00 Popotovanje z domačimi napevi po Sloveniji. 16.00 Sport za praznik. 17.30 Radijska igra — Dieter Waldmann: Dubrov-ski. 18.30 Virtuozne hudomušnosti 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Potujoča glasbena skrinja v novem letu. 21.00 »Pripoved ure«.
PONEDELJEK, 2. JANUARJA: 6.00—8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — An ne Fa-ber: Ribič Abdulah. 9.05 Revija zabavne glasbe. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 11.30 Tone Krašovec: Dejstva govore. 12.05 Čestitke delovnih kolektivov za novo leto 1967. 13.30 Milenko šober: Navade in običaji včeraj in danes. 14.00 Pojte in plešite z nami! 16.30 Minute za Mozarta, 17.15 »Melodije srca«. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Zabavne melodije na koncertnem odru. 21.30 Pol ure z veliki zabavnimi orkestri.
TOREK, 3. JANUARJA: 6 00 do 8.00 Dobro jutro! 8.05 »Povabilo na ples« . . . 9.00 Odaja za otroke — Thorbjorn Egner: Rsizbojniki iz Cardemomma. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 11.30 Matija Maležič: Iz lovskega oprtnika. 12.05 »Želim«. 13.30 športna oddaja — »Listi iz šport-
PRODAM   STANOVANJSKO HISO
— 2 sobi, kuhinja in klet — primerno za upokojenca, za 10.000 Ndin. Goriška vas 3 pri Skoc-janu.
V NAJEM VZAMEM pekarno z vsemi pripadajočimi prostori. Po možnosti na bolj prometnem kraju. Janez Strašek, Bezovje 15, Šentjur pri Celju.
PRODAM ROČNO MOTORNO KO SILNICO v dobrem stanju. Vprašajte na Krajevnem uradu Tržišče.
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — Zakaj obupujete pri zdravljenju svojega kronično obolelega želodca, jeter, žolča ali ostalih prebavil? Uporabljajte vendar rogaško »Donat« vodo, zdravilo, ki vam ga nudi narava! V Novem mestu ga dobite pri Trgovskem podjetju HMETJNIK
— telefon 21-129 in STANDARD
— telefon 81-158
Črnomelj: 30. decembra in 2. januarja ameriški film »OU tod do večnosti«.
Kočevje: 30. decembra do 1. januarja ameriški barvni film »O-sedlaj veter«. 1. do 2. januarja francoski barvni film »Vikend v Dunkerquenu«. 3. in 4. januarja ameriški film »Na divji zahod«. 5. januarja italijanski barvni film »Družinska kronika«. 6. do 8. januarja ameriški film »Ljubezenska kletka«
Kostanjevica: l. 1. ameriški barvni film »Vohun na povelje«.
Metlika: 31. decembra in 1. januarja ameriški barvni film »Sedem gričev«, 2. in 3. januarja italijansko-jugoslovanski barvni film »V senci orlov«. 4. in 5. januarja jugoslovanski film »Preverjeno, min ni?« in ameriški film »Vprašaj katerokoli«.
Novo mesto — Krka: 1. in 2. januarja ameriški barvni film »Veličastni norci v letečih strojih«. 3. januarja jugoslovansko nemški film »Sto peklenskih dni«, 4. in 5. januarja japonski film »Onibaba«. 6. do 9. januarja angleški barvni Mm »Eskadrilja 633«.
Ribnica: 1. do 3. januarja ameriški barvni film »Trije naredniki« 4. in 5. januarja italijansko-jugoslovanski barvni film oSulej-man Veličastni«. 7. in 8. januarja francoski film »Bridkosti ljubezni« .
Stara cerkev: Si decembra — nemški  'ilm »Sest  ndci «rože«.
Sodraiica: 31. decembra in 1. januarja' italijanski film »Težko je živeti«.
7. in 8. januarja ameriški barvni film »Dogodivščine Huckleberrvja Finna'<.
Šentjernej: 31. decembra in 1. januarja ameriški barvni film »Severno proti Aljaski«. 7 in 8. januar-a ameriški barvni film »Cmi orel«
Trebnje: 31. decembra in 1. januari:1, angleški barvni pustolovski film »Pod okriljem noifiic. 7. in 8 '•(.>•>•..•.., nemški baroni film »Med vistr-ebi — Winnetbu«.
Kristina Siarc iz Radovičev — Renato, Fani Bekan iz škocjana Andrej ko, Anica Lukše iz Velikih Brusnic — Igorja, Ana Pun-gartnik iz Starega trga — Darjo, Marija Kti/.nik z Dobrave — Mi-jo, Marjeta Jožef z Vinjega vrha
— Jožeta. Marija Hudorovac iz Drenovca — Jožico, Albina Volč-jak iz Dolnjega Suhadola — Zdenko, Ana Milek iz Bršlina — Jasno, Jožefa šonica iz Dolnjih Sušic — Franca, Zofija Fifolt iz Drenja — Darka, Anka Požek iz Velikega Sela — Andrejko, Marija Smuk iz Regerče vasi — Romana,   Tončka    Povšič   iz Sela
— Antona. Marija Markelc z Daljnega vrha — Mojco, Alojzija Petan iz Petan — Franca, Milka Kovačič iz Ostroga — deklico, Marija Flajnik  iz Nove Lipe
— deklico. Danica Babic iz Mačko vca — dečka, Anica Grahek iz Črnomlja — deklico, Kristina Rus iz Krmačine — deklico, Anica Jaklič z Dvora — dečka, Fani Debevc z Vrha pri Skocjanu — deklico in Emilija Koren iz Mal-kovca — deklico.
[^OBVESTILA I
Gostilna Rrunskolc, Hrast pri Metliki, vabi r*a silvestrovanje. Za pijačo in jedačo z belokranjskimi specialitetami preskrbljeno. Za vedro razpoloženje bodo skrbeli tamburaši. Rezervacije zaželene. Vabljeni!
OPRAVIČILO
Opravičujem se Ivani Zaje iz Zeljn 26 za izjave in trditve v pismu, ki sem ga napisala 12. decembra 1966 in poslala po pošti na njen naslov. Kanika Rak, Kočevje, Trg Svobode št. 1.
II NOVOMEŠKE« PORODNIŠNICE?«^
Preteki: teden -o v novomeški porodnišnici rodile: Mihaela Ko-zoglav iz Sentjošta — Silva, Majda Kunčič iz Bršlina — Aleša. Ivanka Simec iz Gribelj — Jožeta, Marija Vide iz Stranske vasi — Roberta, Martina Mikec z  Malega   Slatn^ka   — Bernardo,
Obvestilo sodelavcem in dopisnikom
Honorar za v decembru pos-lane prispevke simo obračunali z 22. decembrom 1966, medtem ko bomo honorar za danes objavljene članke in fotografije poslali skupaj 7. obračunam za januar 1967.
Za današnjo številko smo dobili toliko različnih prispevkov, da jih kLjub najboljši vollji ne bomo mogli vseh objaviti — na vrsto pridejo v prihodnji številka, ki bo izjemoma izšla v soboto, 7. januarja 1967.
Vgean dopisnikom, sodelavcem in drugim prijateljem našega pokrajinskega tednika: prisrčna hvala za dosedanje sodelovanje! Ohranite domačemu listu vso naklonjenost tudi vnaprej da se bo z vašo pomočjo še razvijal v potrebno in dobro javno tribuno občanov vseh naših krajev!
Lepo vas pozdravlja
UREDNIŠTVO
nega koledarja«. 14.20 Zima v narodnih pesmih in domačih vižah. 17.15 Lepe melodije. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Večer z orkestrom in zborom Ray Conniff. 20.20 Radijska igra — Karel Cop: Ure.
SREDA. I. JANUARJA: 8.05 Glasbena matineja. 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb. 10.15 Violinist Tomaž Lorenz solo in v ansamblu. 10.45 človek in zdravje. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 11.15 »Zvedel sem nekaj novega« . . . 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Dolfe Cizej: Kako usmeriti govedorejo v hribovitih krajih. 12.40 »Noč na Kle-ku«. 13.30 Priporočajo vam. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Poje zbor »Slava Klavora« iz Maribora. 17.05 »Mladina sebi in vam«. 18.15 Iz naših studiov. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Skupni program JRT — studio Ljubljana.
ČETRTEK, S. JANUARJA: 8.05 Glasbena matineja. 9.25 Narodne. 10.15 Jugoslovanski operni pevci pojo znane arije. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Naši ansambli domačih napevov. 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Janez Brglez: Garje pri prašičih. 13.30 Priporočajo vam . . 15.20 Zabavni fnter-mezzo. 17.05 Turistična oddaja. 18.45 Jezikovni pogovori. 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
RADIO BREŽICE
PETEK, 30. DECEMBRA: 18.00 do 19.30 — Zabavno-glasbena oddaja z letečimi intervjuji in humorističnim prispevkovm sodelavca Toneta.
NEDELJA,   1.   JANUARJA: 9.00
— Novoletni pozdrav ob pričetku prve oddaje v letu 1967 — Novoletni poslanici predsednikov občinskih skupščin Brežice in Krško
— Voščila delovnih kolektivov za uspešno in srečno novo leto, vmes čestitke jugoslovanskih radijskih postaj.
TOREK. 3. JANUARJA: — Oddaja odpade.
PETEK,    6.    JANUARJA: 18.00
do 19.30 — Obvestila — Glasbena oddaja: Izbrali ste sami — Humoristična priloga: Tovariš, to ne zadeva tebe!
NEDELJA,  8.   JANUARJA: 10.25
— Poročila — S seje občinske skupščine Brežice — Ta teden v Delavski enotnosti — Maks Topli-šek: Gostinstvo in turizem — Dr. Anton Glušič: Spremembe na dojki in bolezni dojke — Za naše kmetovalce: Inž. Olga Kopinč: Škropljenje sadnega drevja — Dve melodiji v različnih izvedbah — Magnetofonski zapis — Pozor- nimaš prednosti! — Pogovor s poslušalci — Obvestila in spored kinematografov. 12.05 — Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK, 10. JANUARJA: 18.00 do 19.30 — Vzgojno predavanje: čustvene motnje v otrokovi du-ševnost.i — Nove plošče Jugotona
— Novo v knjižnici — Obvestila in pregled kinematografov — Glasbena torkova oddaja.
POPRAVEK CENIKA
Uredništvo radia Brežice obvešča poslušalce, da velja od l. januarja 1967 cenik za voščila, ki jih objavljamo v oddaji »Občani čestitajo in pozdravljajo«: Skupinsko voščilo: 10 Ndin, solo zelja z eno melodijo 20 Ndin, vsaka nadaljnja plošča 15 Ndin.
Mimo pešcev v nasprotni avto
25. decembra okoli 17.30 se je peljal Novomeščan Miran Smuč z osebnim avtom proti Straži. Na Brodu je prehitel skupino pešcev in zapeljal na levo polovico ceste. Nasproti je prihitel z osebnim avtom Marjan Sitar s Potoka. Vozili sta trčili, škodo pa so ocenili na 800 N din.
Z ledu v prekucljaj
25. decembra dopoldne je s poledenele avtomobilske ceste pri Dr-novem zaneslo osebni avto, ki ga je iz Zagreba v Ljubljano vozil Branko Deči. Avto se je na banki-ni dvakrat prekucnil. Voznik je bil lažje ranjen, škodo pa so ocenili na 15.000 N din.
Poledica in smrtni strah voznikov
25. decembra se' je zaradi poledice na avtomobilski cesti in drugod pripetilo več hujših prometnih nesreč. Dopoldne tega dne je pri Gmajni zaneslo čez cesto osebni avto, ki ga je vozil Justin Obrč. Vozilo se je na nasipu prevrnilo, škodo pa so ocenili na 5000 N din.
Skoraj v istem času je pri Ponikvah zaneslo osebni avto LJ 272-93, da je podrl troje smernikov in zdrsnil v grmovje. Voznik je avto zaklenil in odšel, škodo pa so ocenili na 800 N din.
četrt ure kasneje je nesreča doletela avtomobilista Slavka Bla-žiča iz Grosupljega, ki se je peljal proti Zagrebu. Pri Družinski vasi je avto zaneslo na nasip, nakar se je prevrnil v potok. Voznikovo 12. letno hčer sc odpeljali v bolnišnico. Škodo so ocenili na .12.000 N din.
Okoli 10.40 je na poledeneli avtomobilski cesti v Krakovskem gozdu zaneslo osebni avto, ki ga je vozil Ljubljančan Franc Jerančič. Vanj se je zaletel avtomobilist osiješkega tranzitnega podjetja, ki je zaviral. Osiječan je je odpeljal, še preden je prišla komisija, škodo na Jerančičevem vozilu pa so ocenili na 200 N din.
Malo za tem se je v Krakovski goed pripeljal z osebnim avtom Vlado Posavec iz Ajdovščine. Med srečanjem z nekim vozilom je zavrl, pa ga je zaneslo v obcestni kamen. Voznik se je hudo ranil in so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Škodo *> ocenili na 8000 N din.
Treščil v novoletno jelko
Franc Kužnik se je 2S; decembra peljal z nemškim avtom iz Mirne peči v Novo mesto. Ko je v Br-šlinu prečkal železnico, se je zaletel v novoletno jelko, ki so jo tam postavili. Škodo so ocenili na 250 N din
Z ledene ceste na breg Krke
24. decembra zvečer se je Alojz Stine z L A BODO VIM dostavnim avtom peljal po Partizanski cesti v Novem mestu proti kandijski bolnišnici. Pred mostom čez Teako vodo je vozilo zdrsnilo v sadov, njak na bregu Krke in se prevrnilo. Voznik si je ranil glavo, škodo so ocenili na 500 N din.
Zaviral med zanašanjem
Dr. Jože Benka iz Metlike se je 24. decembra zvečer peljal z osebnim avtom iz Tmovoa v Metliko. Avto je zanašalo, zato je voznik zavrl. Vozilo je treščilo v obcestni breg, se prevrnilo na cesto in obtičalo na boku. Voznik je bil lažje ranjen. Škode je bilo za 2000 N din.
Čudna vožnja pri Ponikvah
24 decembra dopoldne se je z osebnim avtom iz Ljubljane do Ponikev pripeljal Kranjčan Jože Kapele. Na mostu je vozilo zaneslo na bankino, kjer je podrlo tro-
je snwnikov, se prevrnilo na bok, drselo 15 m po boku in se postavilo na kolesa. Voznik je bil lažja ranjen, škode pa je za 7000 Ndin.
Verižna pri Skopicah
23. decembra dopoldne je osebnemu avtu mežiškega rudnika, ki ga je vozil Mirko Lampret, pri Skopicah pripeljal naproti po levi strani ceste osebni avto, ki ga je vozil Sentjernejčan Jože Kotar. Vozili sta se zaleteli. Nekaj tre. nutkov zatem se je mimo pripeljal z osebnim avtom ljubljanskega podjetja za PTT promet Branko Modrijan, zavil na levo, zdrknil s ceste in se na njivi prevrnil na streho. Jože Kotar je bil hudo ranjen, Franc Konda pa lažje. Škodo so ocenili na 19.000 N din.
Prekucljaj na Gorjancih
Pri cestarski koči na Gorjancih se je 22. decembra ponoči prevrnil tovornjak, ki ga je vozil Celjan Alojz Klemenčič. škode j« bilo za 6000 N din.
Poledica pred METROPOLOM
Pred hotelom METROPOL v No. vem mestu se je 22. decembra popoldne tovornjak, ki ga je vozil Stanko Jordan iz Kostanjevice, zaradi poledice zaletel v osebni avto Maha Gostiše. Škodo so ocenili na 1800 N din.
Voz stisnil deklico
22. decembra je Jože Bukovec s kravami peljal v Vavto vas NO-VOLESOVE odpadke. Na strmi poledeneli cesti je eni živali spodrsnilo, zato je voz drsel nazaj. V tem trenutku je prišla za vozom 6-letna Breda Volaj iz Vavte vasi.
.Oprijela se je voza, ki ga je neslo proti zidu, pri tem pa ji j« stisnilo roko.
Zaslepljeni mopedist podrl žensko
Med Slovensko vasjo in Mimo je 22. decembra zjutraj mopedist Franc Rugelj z Vrha pri šentru-pertu podrl Alojzijo Zupan iz Tr. stenika in tudi sam padel. Zupanova si je zlomila roko. mopedist pa se je le odrgnil. Ruglja je aa^ slepil avto, ki med srečanjem nI zasenčil luči
Trčenje na Glavnem trgu
23. decembra zjutraj je Ivan 2ičkar hotel pri samopostrežni trgovini v Sevnici zapeljati tovornjak na levo, kar je nakazal s smernikom. Tedaj je za njim pripeljal osebni avto Franjo Bošnjak iz Celja, ki je v tem trenutku prehiteval tovornjak, in se zaletel vanj. Na vozilih je za okrog 4.300 Ndin škode.
Zaneslo ga je v tovornjak
22. decembra dopoldne je voznik tovornega avtomobila-cisterne Jožo Lasič iz Trnja peljal po Prešernovi cesti, po Cesti prvih borcev pa je pripeljal voznik osebnega avtomobila Anton Basel iz Novega mesta in zavil v desno na Prešernovo ulico. Ko je zagledal tovornjak, je hitro zavrl, zato ga je zaneslo na levo, da je trčil v prednji del tovornega atvomobila. Voznik osebnega avtomobila je pri trčenju dobil le prasko, materialne škode pa je za okrog 2000 Ndi-narjev.
Ni se prepričal, če je cesta prosta
Voznik osebnega avtomobila Franc Radanovič iz Zakota se je 22. decembra popoldne peljal iz Brežic proti Globokemu. V vasi Mali vrh mu je nenadoma z dvorišča pripeljal voznik osebnega avtomobila Leopold Snoj, iz Brežic, ki se ni prepričal, če je cesta prosta, in se zeletel v osebni avtomobil. Pri tem je nastalo za okrog 900 Ndin škode.
PRIHODNJA ŠTEVILKA
bo zaradi novoletnih praznikov izšla v soboto, 7. januarja 1967. Skrčen obseg bo potreben zaradi novoletnega oddiha v tiskarni.
UREDNIŠTVO LISTA
DOLENJSKI UST
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: Občinski odbori SZDL Bre žice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika. Novo mesto. Rib niča. Sevnica in Trebnje.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni W odgovorni urednik), Ria Bačer, Miloš Jakopec, Marjan Legan, Jože Prime, Jožica Teppev in Ivan Zoran Tehnični urednik: Marjan Moškon
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 50 par starih dini — Letna naročnina 20 novih dinarjev (2000 stat" din), oolletna 10 novih dinarjev (1000 starih din); Plać,J,vaa je vnaprej - Za inozemstvo 37.50 novih dinarjev (3750 starih din) oz. 3 ameriške dolarje — Tekoči račun PrJMPO»ro»-nici SDK v Novem mestu 521-8-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 - Postni P"*\a' _ - Telefon: 21-227 - Rokopisov in fotografij ne vračamo TISKA: Časopisno podjetje »Delo« v Ljubljani