Leto XI.
V.b.b.
Dunaj, dne 26. avgusta 1931
St 34.
KOROŠKI SLOVENEC
Naroči se pod naslovom : »Koroški Slovenec", Kla«enfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: pol. la gospod, društvo, Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Ust za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev.
Stane četrtletno: 1 S 50 g; celoletno: 6 S — g Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25*—; celoletno: Din. 100’—.
Ameriko — svarilo svetu!
Franclja In Nemčija.
Delo Previdnosti ali ironija usode! Na zahodu našega kontinenta živita dva naroda, ki sta si tako različna po svojem značaju in katerih dosedanje medsebojno življenje je sam boj prijateljstva s sovraštvom. V obeh narodih Živi danes spomin svetovne vojne in njene Predzgodovine, ki ju loči močneje od prej.
Da govoriš kateremukoli Nemcu o Francozih in mu jih hočeš slikati v lepši luči, naletiš na silovit odpor. Še malemu šolarčku se je ukoreninila pod imenom Francoza predstava ne-Prijatelja, odrastlemu narodu pa je francoski narod kratko „der Feind“. Ja niti na visokih šolah ne najdeš širokogrudnejša nazora. Tako značilni so za sedanjo nemško miselnost ljudi, ki v svojih spominih na svetovno vojno obstajajo najraje pri onih dogodkih, ko je_ nemška „Berta“ bruhala iz železnega žrela svoje krogle tik pred francosko metropolo — Pariz. In njim ie najžalostnejši trenutek svetovne vojne, ko so se morali nemški odposlanci prisiljeni podati v taisti Pariz prosit za mir. Nemško-fran-coska fronta svetovne vojne je ena sama dolga vrsta najlutejših bojev in najgrozovitejšega sovraštva.
Francoski narod je romanskega debla, v njem je ukorinjen močan patriotizem in silna narodna zavest. Južno romansko pokoljenje je dalo Francozom Obilo smisla za umetnost in lepoto, zemlja mu je vrgla v naročje dovolj bogastva. Francoz si zna ustvariti udobno življenje in mu ni mnogo za pehanje in kopičenje bogastva. Dela, da si ustvari nadaljno življen-sko možnost in hoče potem živeti svoje ostalo življenje v miru i-n pokoju. V ljudstvu je močan konservativizem in le nerad popušča staro. Francosko gospodarstvo je ustaljeno in še vedno mu je družina nositeljica. Družina vodi gospodarstvo, z njo podjetja rastejo in padajo. Vseh teh socialnih bojev, ki so sicer tako značilni za Evropo, Francoz ne pozna v toliki nieri kot drugod. Narod je izvenredno enoten in se trdo drži zemlje in države, se ne izseljuje, marveč ostaja v svojem svetu.
Ravno nasprotnega značaja je nemško ljudstvo. To je narod organizatorjev, tehnikov, gospodarjev, oblikovalcev. Od svojega slovanskega soseda zajame ustvarjajočo misel, jo razčleni in izobiiči po najstrOžljih zakonih razuma. Za novotarijo je dokaj dovzeten in jo, Često zna boljše uporabiti in izrabiti kot narod,, ki jo je dajal. Nemec ljubi tudi' v gospodarstvu in posebej v podjetju strogo v malenkost določeno, mehanizirano obliko. Zato je tako močan na polju tehnike in tu si kopiči patente in izume. Njegov pogled ni odprt v ostali svet,, vase je zatopljen in si ugaja v spominih svoje nekdanje veličine, v svojih izumih Zeppelina in Bremena. Poživlja Nemca vedno upanje, dai doseže z vztrajnostjo in požrtvovalnostjo svoje izgubljeno mesto v krogu narodov — voditeljev. Nemški nacionalsocialist je bolj pristen od italijanskega fašista, ker živi v upanju „an das dritte Reich“ in ker skuša vzgajati izklesano nemško zavest, ki si ugaja v besedi o rasi, Plemenu, krvi. Nemec ljubi zunanjo obliko, mojster je v nastopu, aranžiranju, paradi. — Več duše je v Francozu.
Dva tako različna naroda sta si soseda. Njujino medsebojno razmerje je stalna borba Prijateljstva s sovraštvom. Oba naroda imata voditelje, ki gledajo v nadaljnem sovraštvu po-gibeij vsega ljudstva in zato iščejo prijateljskih vezi. Danes je seveda položaj ta, da mora Predvsem Nemčija iskati Francijo. Eden takih Politikov velikega formata je bil Stresemann. Iskal je iskrenih odnošajev do Francije, dajal sam in zato sprejemal: s svojo miroljubno politiko je Nemčiji priboril sedež v Svetu Društva
Gospodarski položaj se slabša. — Strah
Ves svet doživlja krizo. Njen vzrok pa najboljši kaž&4u,3a|nja Amerika, kjer vodi celotno gospodarstvo malo število velekapitalistov, ki iščejo v svojem delu edino lastni dobiček m jim za obči blagor vsega naroda ni mar. S svojo sebičnostjo dovedejo celotno gospodarstvo na rob propada in končno uničijo še sebe.
Nek angleški list poroča, da so v Ameriki nakopičene neizmerne zaloge žita, s katerimi bi ves človeški rod živel dve leti brez dela. Ker ni kupca, padajo cene in da ustavijo padanje, nameravajo velekapitalisti del žitnih zalog kratkomalo uničiti, sežgati, pometati v vodo. Kuba, največji pridelovalec sladkorja, je po nalogu Zedinjenih držav nameravala uničiti tretjino pridelanega sladkorja in sladkornih nasadov, kar je dovedlo do velikega razburjenja v
narodov, izpraznitev Porenja. Sedanji voditelj nemške zunanje politike kancler Briining vidi uspešnost Stresemannove zamisli, četudi išče novih poti. Na konferenci v Londonu je iskal prijateljstvo Angležev in Amerikancev. v Rimu je hotel najti naklonjenost Italije. Položaj ga bo seveda prisilil še enkrat v Pariz.
Nemško-francoski sporazum je zapoved Evrope, ki si želi miru in boljšega položaja. Tu je pravi „Balkanherd“ : Evropska zgodovina zadnjih stoletij je pisana predvsem po odnošaju teh dveh držav. Sporazum pride, ko si postavita naroda temelje krščanskega načela ljubezni in pravice. Ne bo pa sporazuma z zvijačo in prazno diplomacijo.
Prvo nedeljo je bilo v Prusiji ljudsko glasovanje za razpust deželnega zbora. Nemški nacionalsocialisti so združeni s komunisti hoteli strmoglaviti sedanjo republikansko vlado, u-vesti fašistično diktaturo ih izzvati novo vojno. V tem tako kritičnem trenutku je nemški narod dokazal, da mu je za zbližanje in mir več kot za ozkosrčni nacionalizem. Bila je to zmaga Stresemannove politike. Pa to je šele korak. A že išče velik del francoske in nemške, mladine združujoča krščanska načela v medsebojnem življenju. V teh dneh tabori pred vrati Berlina skupina nemške in francoske mladine in si postaja prijatelj in tovariš. Že raste v katoliških vrstah Francije in Nemčije lepša misel. Misel bratstva!
čim globlje bodo narodi zajeli misel enega Boga, tem močnejši in zdravejši bodo postajali v skupni rasti in v svojem duhovnem in gmotnem blagostanju.
Načrt za štedenje v Avstriji bi bil gotov...
Dr. Loebell, glavni komisar za štedenje, ima besedo.
„Neueste Nachriehten“ iz Inomosta prinašajo komisarjev načrt, ki predvideva stroge odredbe za posamezna ministrstva in skrčenje izdatkov za naše visoke šole. Plače se bodo znižale v prvi vrsti vojaštvu, črtale izredne doklade poštnim uradnikom, policija in orožništvo bosta dobili predpis dvanajsturne službe (sedaj osem). Razpustili se bodo nekateri uradi, tako zvezni spomeniški urad (Bundesdenkmalamt) in urad za socializacijo. Vrhovna sodišča dobijo skupno pisarno, skrčilo se bo izdatke za upravna dela v justičnem in finančnem ministrstvu, združilo se bo fakultete enakega značaja na različnih visokih šolah. Največ se namerava prištediti pri vojaštvu. Ne bo se skrčilo
pred zimo raste. — A bogastvo uničujejo.
ljudstvu. Ameriško kmetijsko ministrstvo je nadalje naročilo štirim državam, ki pridelujejo bombaž, naj dosežejo pri farmarjih, da kratko-malo uničijo tretjino pridelka.
Medtem pa se gospodarski položaj stalno slabša. Dotok davkov strahovito pada. Delo v železni industriji je padlo na 38%., avtomobilska industrija je nazadovala za 52%, transporti za 60%. Število brezposelnih raste in bo po izjavah strokovnjakov doseglo do zime 10 milijonov. Strah pred zimo narašča.
Hoover, „veliki inžener“ Amerike, ne ve izhoda. Vlada se državni podpori brezposelnim upira; sicer pa nima niti polovica zveznih držav nikakih sredstev za direktno podporo. Amerika bo za zimo zrela za revolucijo, če ne prične s pripravami za odpomoč socialni bedi.
samo števila vojaščine in častnikov in jim znižala plača, marveč odpadejo naj tudi parade, manevri, izmenjava in različni vojaški oddelki. To je osnova Loebellovega načrta in sedaj preostane samo še vprašanje, koliko uvidevanja za svoj predlog bo našel pri strankah.
Deseto leto kralja Aleksandra v Jugoslaviji. Desetletnico kraljevanja regenta Aleksandra je Jugoslavija proslavila na izredno slovesen način. Po vseh jugoslovanskih mestih in večjih krajih so se vršile manifestacije in proslave, ki naj dokažejo tesno vezanost jugoslovanskega naroda z njegovim kraljem. Tudi številni francoski, češki in nemški! listi so povodom proslave prinesli članke o kralju in Jugoslaviji. ..Germania", vladno glasilo Nemčije, je prineslo v svojem članku med drugim: Sedanji režim v Jugoslaviji ni nikaka diktatura, kot obstoja v drugih krajih. Sedanji režim je samo prehoden, kar je kralj sam opetovano naglasil. Članek zaključuje: ..Dosedanji rezultati režima se vidijo v dejstvu, da raste stremljenje ustvariti iz treh po zgodovini, razvoju, kulturi in veri različnih plemen eno narodno enoto, kot jo druži danes slovanska beseda. Le miroljubna politika bo vedla to stremljenje po sigurni poti k cilju. Če torej stremi kraljeva politika k notranji, zunanji in vojaški konsolidaciji Jugoslavije, potem jo je presojati pod miroljubnimi vidiki. V vsem je utelešen vladar, ki ve kaj hoče, vladar, ki sam nadvse delaven hodi svojo pot, ki brez dvoma služi vzgoji svojega naroda, iz čegar srede je pred sto leti zrastla dinastija Karadjordjevičev. Vladarska doba Aleksandra kot regenta in kralja bo živela v zgodovini kot velika epoha jugoslovanstva." Tako govori vodilni list v Nemčiji o Jugoslaviji in Aleksandru.
Pri revmatičnih bolečinah vseh vrst so se
Togal-tablete izborno obnesle. Mnogoštevilne zahvalnice o Togalu pri zastarelih boleznih, kjer nobeno drugo sredstvo ni več pomagalo. En poizkus prepriča! V vseh lekarnah. S 2,40.
1/1
Jugoslavija štedi. Jugoslavija je odklonila Hoovrov načrt, ki predvideva Nemčiji enoletni odlog plačevanja reparacij. Odklonitev zagovarja ministrski svet v posebni okrožnici z dokazom, da bi izpad reparacijskega plačila ogrožal finančni in gospodarski položaj Jugoslavije. Do povoljne rešitve tega vprašanja je uredila vlada vse potrebno in namerava izvesti redukcijo državnih izdatkov.
Kako si hoče pomagati Anglija. Vlada je sklenila, da se podpora brezposelnim ne zniža, pač pa plače ministrom za 20%, nadalje plače sodnikov, policistov, učiteljev in drugih državnih uradnikov. Povišali se bodo tudi davki, o višini povišanja pa se bo sklepalo pozneje. Vlada je predlagala tudi zvišanje sedanjih carin za 10 odstotkov, a ni dosegla sporazuma. Ko o-dobri predlog glavni odbor delavske stranke, ga bo vlada predložila tudi opozicijskim strankam.
Samopomoč v Nemčiji. Vlada namerava izdati odredbo, da splošno veljavne mezdne tarife (kolektivna pogodba) dopuščajo dogovore podjetij z delavstvom in uvedbo manjših mezd od splošno veljavne tarife. Stanovanjsko najemnino nameravajo znižati, najemninski davek odpraviti. Vsekakor hočejo najemnine prilagoditi padcu vrednosti zemljišč. Tudi socialno zavarovanje se bo izpremenilo. Vsi ti načrti so še predmet razprav. Delodajalci in delojemalci se pogajajo o skrčenju delovnega časa, da bodo podjetja mogla zaposliti brezposelne delavce v razmerju s skrčenim časom.
Skrbi in težave kanclerja Briininga. Trdo drži kancler Briining državno krmilo v rokah. V najširših krogih nemškega naroda vživa zaupanje, dasi za svoje ukrepe nima vedno soglasja svojega centruma. Njegov politični nasprotnik ga je imenoval največjega kanclerja za Bismarckom oči vidno zaradi njegove neustra-šenosti, da si upa diktirati tudi trde odredbe potrebne za rešitev države. Njegovi najljutejši nasprotniki so hitlerjanci in komunisti. Ti dve politični skupini delata smotreno za državni udar in za politični prevrat v državi. Izid glasovanja v Prusiji sicer ni uresničil njihovih pričakovanj, a zato orožja še niso položili. Naj-opasnejši trenutni sovražnik države so komunisti. Največji njihov zaveznik je gospodarska kriza, ki jo komunistični agitatorji izrabljajo za svoje prevratne namene. Zločinsko izrabljajo ljudsko bedo, razburjajo javnost in ogrožajo ves varnostni aparat. Sredi belega dne poči v Berlinu ob največjem dnevnem prometu strel in smrtno zadet se zruši policist. Streli so smrtni a atentatorjev ne dobe. Policija stalno dobiva grozilna pisma. Nikdo ne ve, s koliko silo komunisti razpolagajo in je gotovo le to, da imajo ogromno denarja. Kancler bo imel z njimi še trdo delo. Da se naloge zaveda posnamemo lahko iz njegove izjave: Prihodnja zima bo za Evropo ena najhujših v zadnjem stoletju. Nemčija bo štela sedem milijonov brezposelnih.
Hitler in Briining. „Volkischer Beobach-ter“, glasilo hitlerjancev, je priobčil Hitlerjev članek, v katerem poziva Hitler Briininga, naj sprejme nacionalsocialiste v vlado. Češ, brez njih je vsaka druga vlada v Nemčiji nemogoča. „Germania“, vladno glasilo, je odgovorila: Vlada se zaveda, da bo letošnja zima vsled grozeče brezposelnosti (že danes je v Nemčiji nad 4 milijone brezposelnih; op. ured.) izredno huda. Zato pripravlja nov načrt in zahteva, da jo podprejo v njenem stremljenju vse stranke. Tu naj pokažejo nacionalsocialisti čut odgovornosti in naj ne dajejo samoi nasvetov.
Svet se klanja zlatim zakladom Francije. Francoska finančna in gospodarska politika je bila evropskim državnikom dolgo časa uganka. Ko je francoska državna banka kopičila v svojih zakladnicah zlato, ga odpoklicevala ih kupovala, se ji je svet smejal. Današnji položaj pa hoče dajati Franciji prav, ker jo oblegajo države s prošnjami za posojilo. Celo nekdaj tako ponosna Anglija pri tem ni izvzeta. Nemčija, Avstrija, Madjarska pa so nanjo naravnost navezane. Zadnje tedensko poročilo francoske državne banke izkazuje narašanje zlate rezerve od 7. avgusta do 13. za 1,519.000 frankov in njeno sedanjo višinb v znesku 58 milijard frankov.
Madjarska in francosko posojilo. Že večkrat so v ogrskem parlamentu zahtevali socialni demokrati in legitimisti poglobitev odno-šajev s Frhncijo. Čas jim je prišel na pomoč. Madjarska je bila vsled težkega gospodarskega položaja prisiljena naprositi Francijo za posojilo. Francija je stavila pogoje in Madjarska jih je morala sprejeti. Bethlen, dosedanji ministrski predsednik in pristaš Italiji prijazne politike, je moral podati ostavko. Novi mandat za sestavo vlade je dobil bivši minister za zunanje zadeve grof Karolyi. S tem je pričakovati spremembo dosedanje politične orientacije.
Francija in Rusija. Med francosko vlado in delegati ruske sovjetske vlade se je sklenila pogodba o nenapadanju. Oba dela se obvežata,
da ostaneta nevtralna za slučaj, da napade eno izmed obeh držav kaka tretja država ali skupina držav. Pogodba končuje desetletno napetost med sovjeti in Francijo.
Kako je v Rusiji. Rusija je prelomila z radikalnim komunizmom in z brezobzirno socializacijo. Zadnje mesece je vlada izdala celo vrsto važnih odredb, ki značijo omejitev dosedanjega radikalizma. Inženjerji in strokovnjaki, ki so bili pred meseci obsojeni na mnogoletne zaporne kazni, so zopet izpuščeni in država je izplačala celo denarno odškodnino za prestane muke v zaporih. Obenem se jim je priznala ista pravica kot jo uživajo privilegirani industrijski delavci, ki so temelj sovjetskega režima. Plača jim raste postopoma. Ustavili so nadalje po-družabljenje kmetiških gospodarstev v pokrajinah, kjer je kolektiviziranih 75% vseh posestev. Vsako nadaljno podružabljenje je prepovedano, več desettisoč kmetov, ki so se prej branili nasilnemu podružabljenju in bili zato internirani, je zopet izpuščenih v svobodo. — Končno so spremenili dosedanji strogi policijski režim G. P. U. v toliko, da je bil imenovan za voditelja Akulov, eden zmernejših boljše-vikov, ki bo omilil dosedanji strogi način postopanja. Stalin je znan kot eden najspretnejših sovjetskih taktikov in njegovega koraka k pomirljivim odredbam ni seveda nikakor smatrati kot odpoved komunističnim zapovedim.
Španija izvede agrarno reformo. Pod pritiskom revolucionarnega gibanja je izdelala vlada načrt, ki oddaja 150.000 ha zemlje veleposestnikov stotisočim kmetskim najemnikom. Dala bo tudi sredstva za nabavo najpotrebnejše^^ orodja na razpolago.
Nova španska ustava — pričetek kulturnega boja. Načrt nove španske ustave proglaša Španijo za demokratsko republiko. Državne organe nastavlja narod. Pravica Španije je nad pravicami pokrajin, katerim ie dovoljen avtonomen statut. Državne cerkve ni. Premoženja samostanov se nacionalizirajo. Podpora katerikoli cerkvi ali cerkveni ustanovi je prepovedana. Ljudskošolski pouk je zadeva države. — Novo ustavo prešinja framasonski duh. Španski škofje so izdali pastirsko pismo, v katerem odločno protestirajo proti ustavnemu načrtu, v kolikor žali verske in moralne pravice katoliške cerkve.
Kdaj bo konec krizi.
Je to vprašanje, ki ga gospodarski svet danes zopet in zopet obravnava in pretresujé. Primerja se današnjo krizo z drugimi prejšnjih let in se sklepa po njih. A enotne sodbe ni in je najbrž še ne bo kljub izborno delujočim statističnim uradom različnih držav, ki natanko zbirajo ves potrebni materijal in vse številke iz gospodarskega življenja vsega sveta, in kljub zavodom za preiskovanje konjunkture (položaja) in njene usmerjenosti. Zato so vse misli o koncu in omiljenju sedanje krize več ali manj samo slutnje.
Gospodarska zgodovina kaže ne samo kratko, par let trajajoče dviganje in padanje gospodarstva marveč tudi 'gibanje navzgor in navzdol za celo desetletje. Že v dobi 1820 do 1825 so padle cene žitu za polovico in tretjino, živini pa za polovico; cena industrijskih proizvodov pa je ostala neizpremenjena. Leta 1825 se je pričelo zboljševanje in z letom 1835 so nastale zopet normalne razmere. Ponovna agrarna kriza se je pojavila leta 1875. Cena pšenici je začela padati in dosegla leta 1896 samo še polovico stare višine. Padle so tudi cene živine in mlečnih proizvodov. Ker so cene živine manj nazadovale kot žitne cene, je prešla cela vrsta evropskih držav od žitarstva na živinorejo. Vzrok tedanji krizi agrarnih držav je bil velikanski razmah poljedelstva v Ameriki. Kriza je trajala do konca stoletja. Šele 1905 so začele cene agrarnih pridelkov zopet rasti. Prišla je doba velikanskega gospodarskega razvoja, kateri bi po napovedi narodnih gospodarjev z letom 1914 imela slediti nova kirza. A to je preprečila svetovna vojna.
Tako se nam kaže gospodarstvo ne kot ravna, naraščajoča linija marveč kot nekako valovanje, padanje in naraščanje. »Sedmim dobrim letom sledi sedem slabih let.“ Čim večji' je procvit tem globlji je sledeči padec. Primera kriz iz zgodovine s sedanjo kaže, da imamo tudi sedaj računati z dolgotrajno krizo, ki bo močno spremenila gospodarsko obličje poedi-nih držav. Saj je že cela vrsta novih gospodarskih nasvetov, več ali manj umestnih.
Pribiti pa moramo predvsem dvoje dejstev, značilnih za današnji položaj: kriza ne obsega samo ene države in ne samo enega kontinenta marveč celotni svet. Celo njeni znaki soi si precej slični: Ogromni padec cen agrarnim pridelkom, nadprodukcija v gospodarstvu in delavska brezposelnost. Nadalje se razlikuje današnji položaj od drugih v tem, da zastaja celotni gospodarski aparat, kmetijstvo, trgovina, industrija in obrt, dočim je bolehal v prejšnjih krizah le en del sam. Ti znaki govorijo, da tudi navadno primerjanje naše krize z krizami gospodarske zgodovine ni dovoljeno. Svetovno gospodarstvo je z razvojem tehnike in z mogočnim razmahom trgovine zadobilo povsem nov ustroj.	.
Eno pa lahko rečemo: Gospodarstvo tako dolgo ne bo našlo mirnega razvoja, dokler v njem ne bodo zavladala zdrava gospodarska načela krščanske pravičnosti in ljubezni. Čim bolj se jim pa bo gospodarstvo odtujevalo, tem večji bo njegova bolezen._______________
1 DOMAČE NOVICE HI
Naš živelj na skrajném vzhodu dežele.
Študent rajža in pripoveduje o utisih.
Rajžal sem v vzhodne hribe, pokrite z obširnimi gozdovi, tja kjer se Peca druži z dolino in kuka tja v Mežico. Iskal sem naravnih lepot, da bi se jih nasrkal. In kaj sem našel? Še nekaj več od naravne lepote, katere ni v razkošju dane, namreč zdrav in nepokvarjen rod, ki me je s svojo pristnostjo in korenitostjo naravnost očaral. Tako bi hotel imeti vse naše ljudstvo! Kmetje so tam premožni in nekam ponosni nase-Kljub težkim časom je v njih več samozavesti kot pa tožbe. Tisti izrezani gorjanski obrazi so me spominjali na kmete iz »Miklove Zale“ in njihova močna in stasita postava sliči me-cesnom na skali naše gore. Gostoljubni so in radi postrežejo s pristnim črnim kruhom a iz te gostoljubnosti nisem mogel brati klanjanja pred gospodo marveč kos prave slovanske duše, ki zna govoriti o samozavesti tudi v dajanju. Tedaj-sem si' mislil, da bi jo sem primahal kak mestni agent ponujat svojo robo, kaj pač bi se z njim godilo. Pri hišah imajo hude pse in ti takoj vohajo prijatelja. Delo je trdo in zemlja skopa, a a prodaji in izselitvi ni govora. Tu-jec-naseljenec je izločen iz njihove domače družbe in je obsojen v samotarjenje. Sicer pa dolgo tujci tod ne zdržijo. Je še nekaj tudi starih, ki ne znajo ne pisati in ne brati in baš teh beseda je najbolj razumna in bogata. Iskal sem temu vzroka in ga zasledil v dejstvu, da je vsa ta naša takozvana kultura često tako plitva in prazna v naših knjigah in listih. Pravo kulturo ustvarja življenje in izkušnja; predvsem življenje v najožji zvezi s to božjo naravo.
Prava posebnost so stanovanja. Nisem poznal pota in zato* sem jo mahal kar v hiše in tam gledal in opazoval. Hiše stoje povečini vse v bregu in zato potrebujejo lesenega podstavka. Ta podstavek služi obenem za klet ali hlev. V enaki višini s tlemi je okrog hiše ograjen hodnik, ki daje poslopju svojevrstnost. Zidana poslopja napravijo slabši utis kot lesena, ker so zadnja kot prirastla na zemljo in jim je okolica pravi okvir. Notranja oprema hiš je enostavna. Samo glavna soba ima lesena tla, v kuhinjah 'kraljuje še pravo staro ognjišče. Ure skoro ne poznajo, pač pa ima vsaka hiša svojega petelina, kij je često točnejši od budilke. Klopi1 in mize so iz trdega orehovega lesa, malce trdo izdelane a solidne in trajne. Ničesar ne kvari utiša pristnosti in preprostosti: ljudje in stanovanja, oprema in ognjišča, vse je ena sama celota, ki priča o zdravju kmetiške duše.
In ko sem se vračal domov, mi je prišlo na misel, da vzamem prihodnjič seboj__še tovariše in govoril jim bom o našem domovinskem muzeju tam na vzhodu, ki daleko presega konkurenta v Celovcu, kjer je nakopičenega toliko blaga a govori samo o smrti kot one voščene postave, ki nosijo domačo nošo in strmijo brezizrazno v te. Hvala Bogu, muzeja mi še ne rabimo!	J. M.
Bekštanj. (Gospodarska kriza, davki in drugo.) Kakor povsod drugod, se sliši tudi pt' nas mnogo tožiti o slabih časih, o slabem gospodarskem položaju, ki tare ravnotako kmeta kakor tudi delavca in spravlja podeželn;0 prebivalstvo od leta do leta v čim' večjo revščino. Zaslužka in denarja ni, ker podjetja ustav-
Ijajo ali pa izdatno zmanjšujejo svoje obrate, les in razni kmečki pridelki nimajo razmeroma nobene cene, nasprotno pa so narasli davki in drugi izdatki že v taki meri, da jih skoraj ne moremo več zmagovati. In končno še visoke obresti za posojila, ki jih tudi nikjer ne manjka. Poleg tega so bili nekateri kraji naše občine, posebno v štebenski fari dvakrat težko prizadeti po toči, ki je deloma uničila vse poljske pridelke. Za marsikoga velja, kakor poje narodna pesem: „Čdj bom jamav, da bom tabe dajav?“ — Davčna oblast je sicer samo za letos odpisala od zemljiškega davka takoimenovani „Notopfer“,. ki pa davkoplačevalcev ni zadovoljil, posebno ako se pomisli, da bodo morali plačevati prihodnjo leto zopet celotni davek in pa — podraženi sladkor, za katerega je veljala ta enkratna odškodnina. Presenetili so nas letos tudi plačilni nalogi, ki nam predpisujejo 200% občinskih doklad, za katere pa občine ne zadene nobena krivda, ker jih je deželna vlada predpisala proti volji občinskega odbora. Pri deželni vladi morajo biti najbrže mnenja, da plačuje občina Bekštanj premalo občinskih doklad — občinski odbor jih je sklenil za leto 1932 samo 120% — deželna vlada pa je predpisala občini, da mora prispevati za regulacijo Žile nič manj kakor 19.490 šilingov in je ’kratkomalo brez odobritve in proti volji občinskega odbora zvišala občinske doklade na 200%. Občinski odbor je proti tem „prispevkom“ protestiral, protestirajo pa tudi druge prizadete občine, da se regulacija Žile spravlja v zvezoi z občinskimi dokladami. Krivična je prav posebno še razde-iitev teh stroškov na posamezne občine. Tako na pr. je bil predpisan za občino Beljak, četudi meji v vbsežnejšem delu kakor Bekštanj na Žilo in je na njeni regulaciji že spričo svoje elektrarne bolj zainteresiran, mnogo manjši prispevek kakor Bekštanju. Pričakujemo, da bo občinski odbor znal varovati interese svojih volilcev.
Krčanje. (Veselje in žalost.) Nenadoma je umrla 331etna zdrava žena, ko je po težkem porodu prejšnje opoldne dala življenje krepki deklici. Isti dan smo imeli materin pogreb in otrokov krst. Pač glasen: Memento mori! O priliki inštalacije ^^^ega g. župnika smo dali veselju izraza tudi s streljanjem s topiči. Iz pozabljivosti brez postavnega dovoljenja. A glej — vraga! Žandar je ovadil in okrajno glavarstvo je naložilo vsakemu strelcu 5 šil. kazni. No pa pravimo Krčanci: Te s vote so naš č. g. župnik pa ja vredni. Želimo le, da bi bilo oko postave tudi drugod tako pazljivo. Stanovitno lepo vreme je sušenje in žetev zelo pospešilo, sedaj pa dež spravljanje žita in sena v planini, kjer je le ena košnja, močno nadleguje. Še ni oves požet in ne vsa pšenica notri, še rž smo spravljali v mokrem. Crešnje še po Gospojnici obiramo, črnic in brusnic je vse polno svežih. No pa pridite na nje!
Jezersko. (Odkritje spominske plošče.) Dne 15. avgusta smo odkrili na meji dveh držav spominsko ploščo velikemu ljubitelju naših planin in iskrenemu prijatelju našega rodu dr. Chodounskemu. Bil je rodom Ceh, po poklicu zdravnik in univerzitni profesor v Pragi. Kot profesor-zdravnik je vzgojil cel rod mladih zdravnikov in objavil številne medicinske razprave. Bil pa je obenem eden prvih, ki je opozoril domači naš rod na lepoto gora in planin, ki nas obdajajo. Sam se je našim planinam ves posvetil in vabil še druge. Naša vas ga pozna več kot trideset let, ker je stalno prihajal k nam na počitnice. Do danes smo se radi spominjali ljubeznivega zdravnika-profesorja in že leta 1900 ga je Jezerska občina imenovala za častnega člana. S proslavo in odkritjem plošče, ki se je vršila ob številni navzočnosti bližjega in daljnega občinstva, smo se oddolžili njegovemu spominu.
Št. Ili ob Dravi. Koncem preteklega meseca smo imeli priložnost gledati in slišati pravcati tonfilm, ki ga je predvajalo krščansko podjetje „Volkslesehalle“ z Dunaja. Videli smo „Potop ladje Titanik“ Ta živce pretresujoča drama kaže strašno žaligro veleparnika, ki je v grozni noči 15. aprila 1912 na oceanu trčil na ledeno goro in se v par urah potopil. Dvatisoč potnikov je tedaj utonilo in le 750 rešilo. Strmeči smo zrli razkošno opremo parnika-velikana in tudi veselo življenje višjih krogov, ki služijo zabavi in uživanju. Nepozabljiva nam ostane zadnja slika, ko gleda stotera množica prihajajočo smrt in milovdano moli: Oče naš! Pako smo se uživeli v prizore, da smo ob koncu le težko našli v vsakdanjost. In vstala je v nas želja, da bi še večkrat slišali kaj o velikem sve-
tu in njega življenju. Pa se bomo obrnili prav kmalu na našo prosvetno centralo in jo prosili, da letošnjo jesen še nas Št. Iljčanov ne pozabi.
Št. Janž v Rožu. (Smrt.) Neizprosno je posegla v našo sredo koščena roka bele žene in nam iztrgala Tišlarjevega ateja. Postala je vas ubožnejša za moža-gosoodarja, družina za očeta in moža. In mi vsi ubožnejši za eno najprist-nejših rožanskih duš. Samo še spomini ostajajo nanj in — molitev. Spomini ! Zanj so bili morda spomini pretežki in prebridki, ker so strli moža, ki je v svojih mladih letih s krepko roko zagrabil v življenje, služil družini in vasi s pridnostjo in ljubeznijo ter se .trdo oklenil misli domačega ljudstva. Dolina ga je spoštovala, domača posojilnica ga volila odbornikom. Prišla pa so leta, ko je postal prisiljen brezdomovinec in je moral jemati pičli kruh tujine, četudi mu je domovina hotela a ne smela dajati boljšega. Spomini so strli moža, da mu je končno ostala samo še tolikrat izrečena želja: „Koj po do-mačam!“ Ostal je pristna rožanska duša v zadnji dan. Na njegovi zadnji poti ga je spremljala številna množica ljudi, požarna bramba mu je izkazala zadnjo čast, pevci so mu zapeli ža-lostinke na domu in ob grobu. Kondukt je vodil ob asistenci treh duhovnikov domači č. kaplan. Ob grobu je nato č. kaplan spregovoril rajnemu Tišlarju lepe besede v slovo in se v imenu žalujoče družine zahvalil pogrebcem, da so spremljali rajnega na njegovi zadnji poti. Žalujočim ostalim izrekamo tem potom naše iskreno sočutje, pokojnemu pa bodi v domači zemlji mir in pokoj!
Globasnica. (Smrt.) „Danes srečen si, vesel, jutri že ti zvon zapoje, truplo tvoje bo pepel." To so bile naše misli, ko smo spremljali v veličastnem1 sprevodu k zadnjemu počitku soprogo našega učitelja in občinskega tajnika gospo Viternik. Še tako polna življenja je morala zapustiti mlada soproga družino in svojce, zapustiti še toliko započetega dela v naših občinskih in vaških društvih. Da smo cenili njeno agilnost in ljubeznivost nad vse, je pričala velika udeležba na zadnji poti pokojnice. Zastopana je bila šolska mladina z učiteljstvom, slovenska požarna bramba, občinski in posojilnični odbor, žensko in izobraževalno društvo. Za vse globaško javno življenje je imela rajnica skrb in smisel, v prosvetnem društvu pa je bila celo v prvi vrsti. Zato pa je izguba tako huda in nenadomestljiva. Č. prošt iz Dobrle vasi, ki so ob asistenci domačega č. župnika vodili kondukt, so govorili zadnje tolažilne besede: Verujemo, da uživa pri Njem večno veselje in srečo. S posnemanjem njenega lepega vzgleda in z molitvijo ji hočemo ohraniti trajen spomin, zaostalim pa izrekamo prisrčno sožalje.
Kostanje. (Umor.) Na veselici v Jàgerjevi gostilni pri Kostanjah je zabodel Blaž Jeseničnik iz Trešč sedemnajstletnega Karla Neffa,, posestnikovega sina iz Zgornjih Voglič, z nožem in ga tako nesrečno zadel v prša, da je v par minutah izkrvavel. Takoj je prihitelo na lice mesta orožništvo in prijelo morilca in njegovega brata. Pri njem so našli še krvavi nož, tudi obleko je imel krvavo. Vzrok je baje ljubosumnost.
Št. Ilj ob Dravi. (Požar.) Še nismo se oddahnili po nesrečnem požaru pri Ravšu in že imamo beležiti nov požar nekoliko manjšega obsega. V torek ne 4. avgusta je ogenj uničil kočo pd. pri Haniju. Poslopje je bilo zgrajeno po vojski. Bila' je lesena. Vzrok požaru je menda iskra iz dimnika. Bo že treba v tem hudem času tudi kuhinjam posvetiti več pažnje.
Suha. (Surovina.) Beležiti hočemo slučaj, ki je sicer redek na deželi. Surov, jezast hlapec je grajskega konja tako mučil z nategovanjem vajeti, da mu (konju, ne hlapcu) je moral zdravnik odrezati pol jezika. Konj je ostal živ, more pa žreti samo dolgo krmo. Škoda, da ga še hlapcu ni odrezal.
Iz popotne torbe po Koroški. V Celovcu so zadnjo nedeljo blagoslovili temeljni kamen novega bogoslovja. — V Podrožcici blagoslovijo to nedeljo temeljni kamen nemški cerkvi. — V celovški stolni cerkvi je koncertiral te dni zbor donskih kozakov. — V Porečah se je vršil tenis-turnir med Avstrijo in Jugoslavijo, kateremu sta prisostvovala deželni glavar in generalni konzul dr. Miroševič. Zmagala je Jugoslavija 3:2. — Celovec je imel: svoj velik „Flug-tag“, na katerem so piloti izvajali svoje letalske umetnosti. — Č. župnik Schenk v Št. Jakobu v Rožu je prevzel posle rožeške dekanije. — Č. župnik Majrič na Strmcu je prevzel posle župnije Dvor, ker je škofijstvo dovolilo č. de-
kanu Fritzu dopust. — Celovški „Musikschuie“ je podelil deželni glavar naslov konservatorija. — Na Vrtači sta se ponesrečila turista Matija Robitsch in Walter Hofmeister iz Malega Št. Vida. Hotela sta z vrha v dolinol in zašla s poti. Robitsch se je smrtno ponesrečil, druuega je rešila ekspedicija naslednje jutro. — V Švici je umrla na zastrupljenju Ana Karlbauer, absol-ventinja gospodinjskega tečaja v Goldbrunn-hofu. Bila je v Švici v praksi. — Boroveljsko orožništvo je aretiralo zaradi nevarne grožnje gozdarskega pomočnika Jožefa Nemeyer iz Monakovega. — Pri Wolsbergu so našli 2000 let star nagrobni kamen iz dobe rimskega cesarja Trajana. — Na planini Korici je udarila strela v tamošnjo kočo. 22 oseb je lahko, 4 težko ranjene. — Ta pondeljek je umrl v Celovcu povodom komunističnih izgredov 1. avgusta težko ranjeni policist Janez Bartoniček. — Višje deželno sodišče je obsodilo Janeza Korena iz Bekštanja zaradi tatvine konja in vloma na deset mesecev težke ječe._____________
| DRUŠTVENI VESTNIK ~j
Mladina, odgovori!
Na polju dozoreva zadnji sad in na drevju pričenja rumeneti in se rdečiti sadje, dan se krči in v rod lega zadovoljnost dovršenega dela. Jesen!
Mladina! Li hočeš, da sledi jeseni v naravi pomlad v naših srcih, novo življenje naših duš?
Tako bodrilen, navdušujoč je pogled na mladi rod Slovenije onstran političnih meja. Tam ima mladina že davno pomlad! Fantje se zbirajo na svojih taborih in njihovo število gre
v	tisoče. Na klobuku pripet rudeč nagelj, v postavi ponos, v očeh drznost fantovske duše, ki bi hotela biti močna dovolj, v bedi jasnost vzrokov teme naših dni. In če se shajajo dekleta v „dečvah“, vzkipi iz radosti nad lepim dnevom in novo lepoto domača pesem dekliških src. Mlada Slovenija se zbira okoli Njegovega prapora in tako išče trdnih tal in zdrave rasti. In ker je mlada, strogo obsoja materializem in sebičnost in je danes v svojem idealizmu vodilna. Tako je tam za Karavankami.
Fantje in dekleta ob Žili in Dravi, ob jezerih, Karavankah in okoli Pece! Li čujete tudi
vi	klic mladosti vaših src, ki si želi ven iz ozkih spon in okovov, ven iz zaduhlega ozračja v novo solnčno življenje?
Vaš je odgovor!
Dramska predstava »Slehernik" o priliki ljubljanskega velesejma. Ljubljana, ki slovi kot resno umetniško mesto bo imela ob letošnji pokrajinski razstavi prvovrstno umetniško senzacijo. Uprizoril se bo na Kongresnem trgu veličastni misterij o smrti bogatina Slehernika. (Isto igro so podajali na naših koroških odrih pod naslovom „Vsakdo“.) Delo je spisal Hugo von Hofmannsthal in poslovenil pa Oton Zupančič. Predstava se bo vršila pred Nunsko cerkvijo in tako bo uprizoritev pridobila na svoji veličastnosti. Poleg »Slehernika" bo brezdvomno ena najlepših prireditev predstava slovenske opere »Gorenjski slavček" na prostem. Opero odlikuje lepa muzika, ki je polna motivov iz narodnih pesmi, ter prisrčnost dejanja, ki ga opera podaja.
50.000 šilingov dobitek.
IV. razreda tekoče razredne loterije je bil dobljen v dveh polovičnih srečkah. Posestnik prve, Štajerc, popolni vojni invalid, oče 5 otrok, ki skrbi še za svojo staro mater in je pred kratkim prestal težko operacijo, katere stroške delno še dolguje. Sedaj je za leta prost vseh skrbi. Drugi srečni, profesor na neki nižjeavstrijski srednji šoli, je izvedel o dobitku še le po ovinkih, ko je bival v počitnicah pri starših svoje žene. Njegovo veselje je brezmejno.
Srečke s številko 42.933 so iz
GelchSftutelle J. Prokopp
Bade n, Hauptplatz.
7	___________________________
M ŽENSKI VESTNIK |
Dekleta, tujina!
V nekem koroškem listu je bila pretekli teden daljša novica o dveh dekletih slovenskega pokolenja in imena, ki sta pred leti odšli v tujino, po letih poštene službe zašli na stransko pot in jih je končno sodnija sodila radi tavine
in vlačugarstva. V tujino sta odšli lepe misli in polni upanja in vračata se kot njen izvršček.
Dekleta, tujina!
Stara grška pripovedka pripoveduje takole:
Daleč na morju so na nekem otoku živela čudna bitja, imenovali so jih sirene. Znale so tako čarobno peti, da so vsakogar omamile in privabile k sebi. Pa vsak, ki je plul z ladjo k njim, se je pogubil, ker je bilo okrog otoka skritih mnogo skal in vsaka ladja se je razbila, mornarje pa je požrlo šumeče morje. Nihče ni prišel na čarobni otok. Sirene so pa vedno vabile in pogubljale.
Tudi danes pogubljajo sirene:	posebno
dekleta in mladenke, ki so odšle v tujino. Odšle so od doma z maternim poljubom in očetovskim blagoslovom, polne vere in upanja. Odkritosrčne in polne prekipevajoče ljubezni v svoji dekliški duši so prišle v mesto, polno laži, prevare in hinavščine. Verovale so vse in vsakomur, ker so mislile, da so vsi tako čisti kot njih duše. Kakšno razočaranje! Zvodniki, krvosesi mladih življenj so jih zvodili in pogubili. In sedaj? Kje naj iščejo pomoči? Zvodniki so jih zavrgli kakor izžeto citrono, domov ne upajo; kaj naj store? Obup jih žene v hladne šumeče valove ali nepoštenemu življenju v naročje.
Tujina, koliko mladine si nam pogoltnila? In še vedno trgaš nove žrtve. Pogubljaš naša dekleta !
Naša mati, ali si zato rodila hčerko?' ,Si| zato trpela? Dekle, zakaj odhajaš od nas v žrelo smrti? Te ne ganejo solze matere, očeta, bratov, sester... Ostani in ne hodi! Še je na sveti naši zemlji tudit za te prostora in kruha.
GOSPODARSKI VESTNIK
Dolgovi v kmetijstvu. Zveza kmetijskih zadrug v Avstriji, kateri pripada 3565 članic, priobčuje v svojem ravno izdanem letnem poročilu položaj posojilnic v Avstriji. Z 1. januarjem 1931 je bilo v* posojilnicah vlog za 299 milijonov šilingov. Posojil je bilo danih v skupni s voti 241,3 milijonov šil. Dolgovi so v primeri s predvojnim položajem narastli za 94%. Prvega januarja 1929 je bilo odobrenih posojil 121 milijonov šilingov. Za dobo enega leta so se dolgovi podvojili. Najbolj zadolženi so gorati kraji: Na Koroškem je od leta 1926 do letos narastel dolg od 5,7 na 30,3 milijonov šilingov.
Gozdarski tečaj v Celovcu. Deželni kulturni svet priredi od 28. septembra do 10. oktobra tečaj za pogozdovanje in merjenje lesa. Posebej se bo podučevalo o osnovnih pojmih gozdarstva, o gojitvi gozda, uporabi in merjenju lesa, nadalje o gozdarski postavi ; vršijo se tudi praktične vaje, ogledalo se bo gozdne nasade in nekatera lesna podjetja. Poljedelska šola nudi vsem udeležencem prosto stanovanje in hrano. Posteljno perilo naj prinesejo seboj. Potrebnim se krije tudi polovica izdatkov za vožnjo. Javijo naj se do 10. septembra deželnemu kulturnemu svetu.
Velesejem ..Ljubljana v jeseni" od 29. avgusta do 9, septembra obeta doseči! velik uspeh. Poleg splošnega vzorčnega velesejmskega oddelka za trgovino, obrt in industrijo, kjer se bodo sklepale kupčije zlasti v strojnih in tehničnih pripravah in drugih sezonskih predmetih, bo letos še cela vrsta drugih razstav, ki jih današnji oglas posebej navaja. V dneh od 8. do 9. septembra se vršijo velike kulturne prireditve, tako pevski koncert, igra »Slehernik", opera »Gorenjski slavček" turistovki film »V kraljestvu Zlatoroga" itd. Legitimacije se dobijo v upravništvu našega lista; to preskrbi tudi potrebni vizum.
Celovški trg do 20. avgusta. Pšenica 100 kg 26—28 S, rž 27—29, ječmen 20—22, oves 22—24, koruza 20—22, krompir do 18 grošev, sladko seno 12—14, kislo do 7. slama 8—10; živinski trg: plemenske krave, živa teža kg 1,10—1,35, klavne krave 60—90 grošev, prašiči 1,20—1,50, plemenski 1,40—1,60.
Borza. Dunaj, 26. avgusta. Dinar 12,59; nemška marka 168,70; lira 37,43; švicarski frank 139,05; franc, frank 27,92; češka krona 21,12; dolar 716 šilingov za 100 enot tuje valute.
RAZNE VESTI
Hindenburgovo darilo francoskemu poslaniku. Sedanji francoski poslanik v Berlinu je bil pred kratkim pozvan k državnemu predsedniku Hindenburgu v zasebno poslovilno avdijen-co. Pri tej priliki se je Hindenburg osebno poslovil od njega in močno prekoračil meje diplo-
matskih običajev. Na koncu poseta mu je poklonil sabljo, katero je bil v vojni leta 1870 vzel nekemu francoskemu častniku. Listi pripominjajo, da je ta predsednikov dar več nego običajna diplomatska vljudnost. Iz nje sklepajo, da se obzorje med Nemčijo in Francijo jasni.
Blaga dovolj a ljudje gladujejo. Neki ame-rikanski list opozarja na nadprodukcijo po celem svetu in jo dokazuje z uradnimi številkami: V raznih skladiščih Amerike je še nad 5500 milijonov bušlov žita neprodanega. Ta množina bi zadostovala, da bi se človeštvo živilo dve leti brez vsake pridelave. Presežek sladkorja znaša 6 milijonov ton. Pridelek kave se ceni na 26 milijonov vreč, to je za 13 milijonov več kot se letos potrebuje. Zaloga čaja v Angliji znaša 112 milijonov kilogramov napram 73 milijonom leta 1926. Razen tega so nagromadene velikanske množine kavčuka, ki so se lani pomnožile za 130 milijonov kg. Nedavno je guverner države Oklahoma ukazal, da se ustavi 3000 petrolejskih vrelcev in ista skrb, kako preprečiti padanje cene, muči vse petrolejske kralje, posestnike ogromnih plantaž, velike farmarje, tovarnarje in ostale podjetnike. Seveda so vsi ti ne-
izmerno bogati, samo ne vedo, kaj z bogastvom storiti. Medtem ko strada milijon drugih, ki so brez vsakih sredstev, grozijo velikanske zaloge nakopičenega blaga, da zadušijo svoje posestnike, ki ne morejo več najti kupcev.
Strahovita železniška nesreča na Gornjem Štajerskem. Pretekli teden je med postajama Hinterberg in Gbss na progi Celovec—Bruck a. d. Mur zavozil D-vlak na tovorni vlak, ki je stal pred uvoznim signalom postaje Gbss. Pri tem so se iztirili in poškodovali lokomotiva, službeni voz, poštni voz in en osebni voz D-vlaka in štirje vagoni tovornega vlaka. Lokomotiva D-vlaka in štirje tovorni vagoni so se prevrnili črez nasip. Pri nesreči je bilo 12 oseb ubitih, 7 močno ranjenih in 4 lahko. Med tednom je zrastlo število smrtnih žrtev na 15.. Med mrtveci so 3 Madžari in ostali Avstrijci, zrok nesreče še ni popolnoma dognan. Službujoči uradniki obeh postaj so bili aretirani in dolžijo drug drugega nesreče. Dejstvo je, da je bil prvi signal pred postajo postavljen na prosto vožnjo, tako da ga je strojevodja brzovlaka brez pomisleka prevozil, glavni signal pa je bil postavljen na stoj.
Ljubljanski velesejem
priredi kullurno, lujsko-promeino in gospodarsko razstavo
..Ljubljani u jeseni"
od 29. avgusta do 9. septembra
1.	Tujsko-prometna razstava.
2.	Razstava slovenskih mest.
3.	Kmetijska razstava:
sirarstvo, mlekarstvo, jajca, čebelarstvo s sejmom za med, vinarstvo s sejmom za vino, zelenjadarstvo, perutnina, kunci, gospodarski stroji.
4.	Higijenska razstava.
5.	Novodobno gospodinjstvo.
6.	Razstava pohištva.
7.	Industrijska in obrtna razstava.
Za časa velesejma velike slavnosti, koncerti, predstave na prostem itd. Legitimacija se dobi za Dtn. 30'— v upravi .Koroškega Slovenca". Vizum Din 20'—. V Jugoslaviji 50o/o popust na železnici, v Austriji 250/0.
30. avgusta 1931 tekma slovenskih harmonikarjev.
121
»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
tudi	29/1
boste prišli do prepričanja, da je edino samosvoje mletje na debelo z
Oekonom-miinom
gospodarsko in koristno. — Zahtevajte dopošiljatev prospekta od H. Hamni.rschmi«d, Ernstbmnn 14 N.-O«. Zastopnike pošljemo k Vam. Predvaja se zastonj.
DIABOLO SEPARATOR
Orig. Švedski posnemalniki nedosegljivi v posnemanju in trpežnosti
DIABOLO
Ročne mlekarne brzoparilniki, šivalni stroji, pralni stroji, gnojnične pumpe in sodi
Zastopniki povsod! Zelo ugodni plačilni pogoji!
Zahtevajte brezplačne prospekte ali neobvezen obisk našoga zastopnika!
DIABOLO SEPARATOR, Wien VI.,
Gumpendorferstr.14 Sff. «i,.:Josip Zirgoj Giomsniuie
Zahvala.
Ob bridki izgubi našega dragega moža In očeta, gospoda
Mihaela Gabriel-a
p. d. Tišlarja
se najlskreneje zahvaljujemo vsem za Izraze sočutja In posebej onim, ki so rajnemu Izkazali zadnjo čast In ga spremHl k počitku. Zahvaljujemo se čč. gg. Koširju, Stihu, Holmarju, domačemu kaplanu Kuchllngu za ganljive besede ob grobu, šenijanškl in podslnjski požarni brambl, pevcem, vsem sorodnikom, prijateljem In znancem.
Spominjajmo se rajnega v molitvi I
Št. Janž v Rožu, dne 19. avgusta 1931.
ŽaluioCI ostali.
VINCENC KRENOS
izprašani podkovni in kovaški mojster za vozove, trgovanje s stroji,
LOGA VAS, POŠTA VELDEN HM WÒRTHERSEE
Prodaja najbolj znanih bencinskih motorjev „Rax“ po originalnih tovarniških cenah. Strokovni nasveti in pojasnila zastonj.
__________108
V treh dneh
nekadilec
Pojasnila zastonj 1
Sanitas-Depot, Halle a. S. 266 Z. (Deutschland).
ŽCianilnica in potojilnica pii ženici Jiatifi na faniu n ^iavalfaA,
Mežiška dolina, Jugoslavija
ócpupotoéauóm,
ki imajo trgovske zveze z Jugoslavijo,
za vóahaaióine denatne tian&akcije.
Denar se tudi lahko varno naloži pod ugodnimi obrestmi.
«
Uraduje se vsak delavnik. Na vprašanja se odgovarja brezplačno.
Lastnik: Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdatelj in odgovorni urednik: 2inkovsky Josip, tipograf, Dunaj, X., Ettenreichgasse 9. Tiska Lidova tiskarna Ant. Machàt in družba (za tisk od ovoren Josip Zinkovsky), Dunaj, V., Margaretenpatz 7.