Danes stopa »Slovenski Gospodar« pred svoje naročnike in čitatelje ter pred vse kmetske gospodarje in gospodinje s to-le svojo prijateljsko besedo: Vaš prijatelj. Svojo ljubezen do naših kmetskih domov je »Slovenski Gospodar« pokazal že skozi dolgo vrsto let, nad 60 jih je. Imamo domove, kjer je »Slovenski Gospodar« hišni prijatelj 20, celo 30 let. Čast in hvala tem hišam! Enako čast in hvala vsem, ki so sedaj in bodo tudi v bodoče imeli »Slovenskega Gospodarja« v svoji hiši. Prijatelja pa najbolj spoznaš v nesreči. In kdaj zadene našega kmeta največja nesreča? Gotovo tedaj, kadar mu požar uniči njegov dom. Do 150 kmetskih domov pogori vsako leto v območju naše škofije. Če je vas samih, ki to citate, ta nesreča zadela, ali če ste videli svojega prijatelja in soseda v tej nesreči, potem veste, kako gorje je to za kmeta. In nihče ne more biti našemu kmetu boljši prijatelj kakor tisti, ki mu v tej nesreči pomaga. Vaša pomoč. In tak najboljši prijatelj naših kmetskih domov hoče z novim letom postati »Slovenski Gospodar«. Velikansko žrtev vzame nase, vendar upa, da bo ravno zavoljo te svoje žrtve našel prijateljstvo v vsaki kmetski hiši. »Slovenski Gospodar« namreč zagotovi vsem svojim celoletnim naročnikom, torej onim naročnikom, ki bodo v času od 1. decembra 1929 do 30. marca 1939 vplačali celoletno naročnino, to je Din 32.—, da jim bo v slučaju nesreče požara njihovega stanovanjskega doma izplačal prostovoljno podporo Din 1000 (4000 kron). Poseben pravilnik o tem izide v božični številki. Kdo more vedeti, če ga zadene ali ne zadene nesreča? Kdo more reči, da bi odbil tako prijateljsko roko, kakor jo nudi »Slovenski Gospodar«? Prepričani smo, da bo vsak kmetski gospodar in vsaka gospodinja odslej naprej hotel imeti za slučaj nesreče požara svojega stanovanjskega doma tega prostovoljnega prijatelja in bo zato celoleten naročnik »Slovenskega Gospodarja.« Prijateljstvo za prijateljstvo. Ne bilo bi lepo, ako bi kdo našel dobrega prijatelja, ki mu stalno svetuje in pomaga, ki mu obljubi pomoč v nesreči, pa bi se za tega dobrega prijatelja ne zmenil. Ravno tako bi ne bilo prav, ako bi sedaj naši kmetski gospodarji in gospodinje ne pokazali svoje ljubezni do »Slovenskega Gospodarja«, ko se je ta ponudil za prijatelja tudi v njihovi nesreči. Vemo sicer, da imajo modri gospodarji svoje domove zavarovane, ali v veliki večini se bojijo stroškov zadostnega zavarovanja in tako se redno zgodi, da je po požaru družina brez strehe v pomanjkanju. »Slovenski Gospodar« pa ne zahteva za svojo pomoč v nesreči požara nika-kega doplačila, ampak samo to, da je v dotični hiši celoletni naročnik »Slovenskega Gospodarja«. Pričakuje pa, da bo našel prijateljstvo vseh kmetskih domov. To prijateljstvo naj se pokaže s tem, da bo šel sedaj pred Božičem od hiše do hiše glas o načrtih »Slovenskega Gospodarja«. To prijateljstvo naj se pokaže s tem, da bodo sosedje drug drugemu pomagali, da bodo v določenem času mogli plačati celoletno naročnino »Slovenskega Gospodarja«. Za Božič. Slovenski Gospodar« pa kljub tej svoji žrtvi ne bo nič zmanjšal svojega obsega ali kako drugače prikrajšal naročnikov. Nasprotno! Letos dobijo naročniki, tudi novi seveda če plačajo pravočasno naročnino, za Božič 4C strani debelega »Slovenskega Gospodarja«. Od teh bo 8 strani slik, pa 32 strani »Slovenskega Gospodarja« z božično prilogo Januša Goleča. Božične številke so se še vsako leto veselili naročniki, tako obilne pa niso še nikdar dobili. Tudi je treba to veselo novico povedati onim, ki bi se mislili še le po novem letu naročiti na »Slovenskega Gospodarja«. In za novo leto? Prva številka »Slovenskega Gospodarja« za leto 1930 bo imela tri vesela presenečenja. Prvo: obsegala bo namesto 16 strani 24 strani. Drugo: Prinesla bo lep stenski dvobarven koledar. — Tretje: V tej številki se bo začela nova znamenita zgodovinska povest iz naših štajerskih krajev: Tatenbah. Spisal jo je isti pisatelj kot »Črni križ pfri Hrastovcu« g. dr. Ožbalt Ilaunig. Tudi o teh treh veselih presenečenjih povejte onim, ki bi se drugače še le po novem letu na novo naročili na »Slovenskega Gospodarja«. Položnice. Danes prilagamo vsem naročnikocr» položnice. Prvo je potrebno, da se vsak naročnik sam takoj odloči, da bo plačal celoletno naročnino za celo lelo 1930, to je Din 32 in da tako pride med najožje prijatelje »Slovenskega Gospodarja«, katerim se »Slovenski Gospodar« za slučaj nesreče požara njihove hiše zavezuje izplačati prostovoljno podporo. Mnogi navadno odlagajo a plačilom, pa potem izgubijo položnico. Vsi tisti, ki imajo za leto 1930 kaj naprej plačanega, naj pravočasno, to Je v času od 1. decembra 1929 do 30. mar- , ca 1930 doplačajo .tako, da bo 30. marca 1930 celoletna naročnina vplačana. Če nimate položnic. Na vse župne urade smo tudi posla? li položnice. Tam jih dobite. Pa tudi vsaka pošta mora imeti položnice. Zahtevajte jih in jih izpolnite kot te navadne, samo št. 10.603 in uprava Slovenski Gospodar v Mariboru morate pripisati. Na vsaki pošti in v župnem uradu ali kdorkoli vam bo rad ustregel ako sami ne znate izpolniti položnic«. Vsi novi naročniki nam zelo ustrešftjo, ako pripišejo na srednjem delu polol« niče zgoraj besedo: nov. Agitatorjem in prijateljem. Marsikdaj ste nam, vi naši agitatorji, rekli, da naj vam damo sredstvo, i» katerim boste uspešno agitirali. Mislimo, da vam boljšega sredstva nismo mogli dati kakor z današnjim razglasom o podpori »Slovenskega Gospodarja« za slučaj nesreče požara. Agitirali boste lahko tudi s tem, da bo »Slovenski Gospodar« za Božič in novo leto imel posebne priloge, da z novim la-tom začne znamenita povest »Tate»' bah«, da je to list, ki je bil in ostane res iskreni prijatelj naših kmetskih domov. Vam za trud tudi ne bomo ostali da* žni! V tej številki razpisujemo lepe nagrade. Saj veste, da smo to 8« vsakokrat storili in izpolnili. Na del« pa pojdite takoj! Izhaja vsako sredo. C c n e s Letno Din 32.—, f)olleino Din 16.—, četrt- etno Din 9__, inozemstvo Din 64—, — Poštno-čekovni račun 10.603, GOSPOD LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5 Teleion interurban 113, Cena 1 n s e r at o m > cela Stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt straal Din 500.-, '/s strani Din 250-, 'In str. Din 125-, Mali ogla« si vsaka beseda Din 1.20. Zvesti drug drugemu! Vsem! Izrekli smo besedo požrtvovalnega prijateljstva vsem zvestim celoletnim naročnikom »Slovenskega Gospodarja«. Naj ta beseda najde odmev v na-šeh kmetskih domovih brez razlike na nekdanje politično mišljenje ali kake druge spore. Kmetski stan potrebuje prijatelja v sreči in nesreči, našel ga je, »Slovenski Gospodar« je to in zato ostanimo v tem prijateljstvu zvesti drug drugemu! Darila agnatorfem! 1. Čas agitacije: Čas, v katerem naj agitatorji zastavijo svoje delo in pošljejo nove naročnike, da dobe nagrado, je do 1. januarja 1930. 2. Nagrade: a) Onim agitatorjem, ki pridobe $ri celoletne naročnike — podarimo veliko Slomškovo sliko vredno 25 Din. b) Onim agitatorjem, ki pridobe pet celoletnih naročnikov, dopošljemo en ftvezek Kari Mayevih spisov. 3. Prijava: Vsak agitator, da more dobiti nagrado, mora na dopisnici prijaviti naslov tistih, ki jih je pridobil, 'da pogledamo, če so tudi plačali, ker moremo dati nagrado le, če so prijavljeni naročniki res plačali. 4. Nakazilo nagrade se izvrši takoj, čim se ugotovi, da je dotični agitator pridobil 3, oziroma 5 naročnikov. V NAŠI DRŽAVI. Radi vednih vpadov bolgarskih eeta-Sev v naše ozemlje in ogroženja osebne varnosti naših državljanov je naša vlada nastopila pri bolgarskem zunanjem ministru Burovu. Trgovinska pogajanja med našo dr-, žavo in Runmsijo. Te dni se bodo začela trgoviiiska pogajanja med našo državo in Rumunijo. Točno še ni znano, v katerem mestu s,e bodo vršila, vendar je stavljen predlog, da se vrše v Bukarešti. Naša vlada bo najbrže na to pristala, nakar bo naša delegacija odpotovala v Bukarešto. Naše zunanje ministrstvo je zbralo v vseh gospodarskih ministrstvih materij al za pogajanja. V DRUGIH DRŽAVAH. V Avstriji se bije boj za spremembe usSave. Že to, kar nam poroča iz Dunaja časopisje, kaže, da je položaj v 'Avstriji zaostren. Večinske stranke v dunajskem parlamentu so strnjene krog zveznega kanclerja dr. Schober-ja in so mu zagotovile, da bodo glasovale za ono ustavno spremembo, ki jo hoče zvezni kancler sam zagovarjati pred narodom. Glavne težkoče bodo v šolskem vprašanju, ker so v tem o žiru socijalni demokratje nepopustljivi. — Hcimwehr je pripravljena. Tardisajeva francoska vlada žanje sicer v zbornici zaupnice vendar na-glaša časopisje, da je njen obstoj od danes do jutri. * Zmagoviti Rusi. Rusi so razbili kitajsko fronto v Mandžuriji in podili pred seboj poraženo kitajsko vojsko. Rusi so ustavili nadaljnje prodiranje, ker je sprejela kitajska vlada v Muk-denu sovjetske predloge. Kmalu se bodo začela mirovna pogajanja, iz katerih bodo odnesli Rusi pravico nadzorstva nad spornimi vzhodnimi železnicami. Mednarodna posvetovanja. — Druga posvetovanja v Haagu bodo pričela dne ^^zaMDEUO Janez Ciierer. Spominski dan 3. december. Drugi veliki škof, ki je bil sovrstnik našega Slomšeka, je bil Janez Nepo-muk Čiderer. Bil je plemenitega rodu in ie zagledal luč sveta 15. aprila 1777 v Bozenu na Tirolskem. Ko je mladi Janez doraščal in študiral v Bozenn in Inomostu, se je po Evropi širil duh tako imenovane »prosvitljenoati«. Pro-svitljenci so hoteli vzeti vsak višji nadnaravni značaj, so zametovali vsako božje razodetje in so biii še posebno svobodomiselni z oziram na življenje in izpolnjevanje božjih zapovedi. Da dijak Janez Čiderer v takem ozračju ni izgubil vere in poštenosti, mu je poleg skrbne domače vzgoje pomagal frančiškan pater Herkulan. Ta je zbiral dijake okrog sebe, jim utrjeval versko prepričanje in jih ha vso moč navduševal za pravo krščansko življenje. — Pripomoček, ki ga je ta goreči mladinski dušni pastir rabil, da je svojim mladim prijateljem ohranil nedolžnost je bilo pogosto sveto obhajilo. Polagoma je tudi čisto jasno spoznal kje ga hoče imeti Bog in se je odločil za duhovski poklic. 27. julija leta 1800 je sprejel sveto mašniško posvečenje in je bil nato dalje časa kaplan na raznih krajih. V tem času se je tudi pol leta mudil v Rimu, da bi se v bogoslovnih vedah še bolj izobrazil. Leta 1807 so ga poklicali za profesorja na bogoslovje v Tridentu. Po triletnem delovanju je pa šel za župnika in dekana v Samsko dolino, leta 1819 pa v Meran. Povsod je kazal vzgledno in gorečo delavnost. Posebno se je zavzemal za dobro vzgojo otrok in mladine. Sam je ustanovil pet šol, da bi lahko dal ljudem priliko za izobrazbo. Njegovo delovanje je bilo bogato blagoslovljeno in je imel Čiderer nad vsemi, s katerimi je prišel v dotiko, nek posebno velik vpliv. Ta je pa izviral iz njegovega res duhovniškega, da svetniškega življenja. Posebno velika je bila njegova ljubezen do revežev. Ni mogel gledati siromaštva, ne da bi pomagal. Pa ni čakal, da bi prišli reveži k njemu, temveč sam jih je šel iskat. Velikokrat si je sam sebi pritrgal najpotrebnejše, da je lahko pomagal revežem. Zato so o njem govorili: »Če bo Čiderer kedaj svetnik, se bo imenoval Janez milošči-nar.« Pa čeravno častnih služb ni iskal, so ga njegovi predstojniki začeli obsipa- 3. januarja. Datum 21. januarja se kot začetek konference za pomorsko razorožitev ne more spremeniti zaradi japonskih in ameriških odposlancev. — Italjanski predlog, da se Čas zasedanja Sveta Društva narodov preloži na zgodnejši čas, nima upanja na uspeh. Francija je stavila protipredlog, da se zasedanje Sveta Društva narodov vrši vzporedno s konferenco aa pomorsko razorožitev v Londonu. ii i»» vati z njimi. Po 19 letih v dušno pastirski službi so ga poklicali za kanonika v Trident. Čez dve leti je postal generalni vikar ali škofov namestnik z« nemški del škofije, leta 1832 je postal pomožni škof. Leta 1834 pa je bil imenovan za škofa v Tridentu in je 26 let opravljal to službo. In težka je bila tedaj škofovska služba. Pretekli časi so napravili mnogo škode v čredi Kristusovi, z novimi časi pa so prihajale nove nevarnosti. —< Čiderer je skušal stare rane zaceliti irt je z vso skrbnostjo dobrega pastirja, skušal svojo čredo obvarovati novih' nevarnosti. Gledal je predvsem na to, da si je vzgojil duhovščino po svojem duhu. Dvakrat je popolnoma prehodil in preiskal svojo obširno škofijo. Kakor prej kot župnik, tako je gledal sedaj kot škof na to, da bi po vsej škofiji bilo dovolj šol, v katerih so delovali taki učitelji, ki so svoje gojence vzgajali za časni, pa tudi večni blagor. Skušal je v svoji škofiji oživiti in razširiti dobrodelnost. V tem oziru je bil sam najboljši delavec in najlepši vzgled. Včasi v svoji blagajni ni imel niti vinarja več in delal je celo dolgove, če je bilo treba pomagati revežem. Enkrat je poslal na prodaj celo svoje škofovske naprsne križe, da bi dobil denarja za bolnike. Zato se ni čuditi, da so imeli verniki do svojega škofa neomejeno zaupanje. To je zlasti pokazalo burno leto 1848. Napačno umevajoč prostost so se v Tridentu ljudje zbrali, da bi se polastili davkarije in v njej shranjenega denar-jajravno tako so hoteli izropati veliko državno žitnico. Ko so bili v divjem kričanju pred davkarijo, ko so že začeli razbijati, se naenkrat prikaže škof med kričečo množico. Krik je takoj ponehal, koli so se povesili, množica je začela odhajati. Škof gre tudi pred žitnico. Tam se je ponovilo isto in množica, ki je še malo prej divje kričala, je vsa navdušena spremila svojega škofa do mestne hiše, kjer se mu je župan zahvalil in mu izročil ključe od žitnice v varstvo. Ko je škof Čiderer 3. decembra leta 1860 umrl, je bilo vse prepričano, da je umrl svetnik. Policija že ni mogla več zadrževati ogromnega navala ljudi, ki so hoteli še enkrat videti škofa in imeti od njega kak spomin, kako krpico njegove obleke ali kako podobico. Njegov grob je bil kar oblegan, posebno še, ko so se izvedeli razni izredni dogodki, ki so se zgodili na njegovo priprošnjo. Leta 1886 so začeli preiskovati njegovo življenje, da ba bil prištet blaženim. Prelepa poteza na značaju tega velikega, res apostolskega škofa, je nje- gova usmiljenost in dobrodelnost. To je sploh značilna poteza na vseh onih, katerim je vera Kristusova res preši ni!a dušo in življenje. Vidimo to na prvih kristjanih, vidimo to pozneje v vseh krščanskih časih. Ta usmiljenost In dobrotljivost je tudi ona velika moč, ki zboljšuje razmere na svetu. Kako veliko tega duha je treba v naših časih! Da bi ta res krščanski duh bival in močno deloval v naših dušah. Slišim ugovor, kako naj pomagamo, ko sami nimamo veliko. Če le nekaj imamo, skušajmo tudi s tem pomagati. Glavno pa je, da skušamo vedno več usmiljenega duha spraviti med svet. Čim več ga bo, tem lepše bodo razmere. Ta duh je pomagal vedno, še bo tudi v naših časih. Velik dan belgrajskih katoličanov. V belgrajskem predmestju Čukarica živi okoli 1000 katoličanov, največ delavcev. Ti so dobili 17. novembra svojo hišo božjo. Ob veliki navzočnost ljudstva je belgrajski škof Rodič posvetil novo cerkev sv. Cirila in Metoda. Cerkev je dolga 23 metrov, široka 9, visoka 10 metrov ter ima štiri oltarje. — Novo župnijo bodo oskrbovali sloven-Bki lazaristi. V bližini nove cerkve so ustanovile svojo naselbino tudi usmiljene sestre sv. Vincencija Pavelskega, da bodo skrbele za bolnike in reveže. RomanJe v Rim. Čim bolj se bliža leto zlatomašniškega jubileja h koncu, tem številnejši postajajo vlaki, ki pripeljejo stotine in tisoče romarjev iz vsega sveta, da bi se poklonili zlato-mašniku na papeškem prestolu in mu izrazili svojo vdanost. Sveti oče vse romarje res očetovsko sprejema, hvali njihovo vdanost in požrtvovalnost, jih bodri k novemu delu, jih tudi tolaži in jim vliva potrebnega poguma. Meseca decembra gre tudi odposlanstvo našega ljudstva se papežu poklonit. Usodni sadovi pogrešene vzgoje. — Ljudje, ki so zavrgli Boga in hočejo tudi otroke tako vzgojiti, govorijo o tem, kako se mora otroku pustiti njegova volja, kako prav za prav nima nihče pravice otroku kaj zapovedati ali mu braniti, da naj otrok stori to, kar se'pač njemu ljubi. Posebno vneto so širili te nazore socijalistični vzgojitelji v Avstriji in Nemčiji. Pa se kažejo tudi sadovi. Na dunajski šoli pojejo otroci bogokletne pesmi. Pri nekem skupnem obhajilu vrže otrok sv. hostijo na tla in jo pohodi, potem se še pa baha s tem. V Berlinu so bili otroci v gledališču pri otroški predstavi. Ker jim predstava ni bila dosti divja, so začeli razgrajati ter razbijati, da je morala priti policija. Da, to rodi ono govorjenje, da nima otrok nikogar nad seboj, da sme vse, kar se mu ljubi, da nima nihče pravice mu kaj braniti. — Krščanski vzgojitelj pa, sam udan božjim naukom in zahtevam skuša tudi svojega gojenca z vsem njegovim bitjem navezati na voljo božjo. To je v največji blagoslov gojencu a tudi vzgojitelju. Opozarjamo cenjena naročnika m prospekt •Tajna borznega uspaha«, ki je bi! priložen našemu listu. Čitajte današnji uvodnik na prvi strani I Vse cenjene naročnike opozarjamo, da smo današnji številki Slovenskega Gospodarja priložili položnice, s katerimi blagovolite poravnati naročnino za prihodnje leto. Slovenski Gospodar stane za celo leto Din 32.—, za pol leta Din 16.— in za četrt leta Din 9.—. Mlad g. kaplan umrl. V slovenjgraški bolnici je umrl 26. novembra bivši kaplan v Gornji Lendavi v Prekmurju g. Mirko Štruc. Rodom je bil iz Slovenj-gradca in je prejel mašniško posveče-nje še le leta 1924. Spominjajmo se mlade duhovniške duše v molitvi in ohranimo jej časten spomin! Znana mariborska osebnost umrla. Po več mesečnem bolehanju je preminul v četrtek starosta mariborskih Slovencev, obče znani notar g. dr. Fr. Firbas. Rajni je bil rojen leta 1845 v Bišu pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Bil je hvalevredno zaveden Slovenec in je vršil notarsko službo skoro do zadnjega. Ostani mu ohranjen med štajerskimi Slovenci časten spomin! Žrtvi mariborske letalske nesreče. Poročali smo o aeroplanski nesreči na mariborskem Glavnem trgu. Oba ponesrečenca: pilot Muller in odvetnik dr. Ivan Šestan sta sedaj umrla v mariborski bolnici eden za drugim. Kmečka predstava v marlborsekm gledališču. Da tudi naši okoličani — kmetovalci lahko proslavijo desetletnico mariborskega gledališča, se je uprava odločila, da priredi v nedeljo dne 15. decembra ob 15. (3.) uri popoldne kmečko predstavo pri najnižjih cenah, to je Din 5.— za posamezen sedež in Din 3.— za posamezno stojišče. Uprizori sepretresljiva drama iz vojnih dni »Stilmondskl župan«. — Naročajte vstopnice skupno po dopisnici, naslovljeni na »Narodno gledališče v Mariboru«. Pazita na decol V Brezovi pri Fra-mu se je triletni sinko poljskega delavca Kovačiča preveč približal zakurjenemu štedilniku. Ker je bil fantek brez nadzorstva, se mu je vnela obleka. Na krik gorečega je prihitela v kuhinjo mati ter sosedje, a so bile opekline že tako občutne, da je deček umrl. Žena ubila moža. Od Sv. Barbare v Slovenskih goricah poročajo žalostno vest. Zakonca Zorčič Ignacij in Liza, že-larja v Žikercih nista živela v najboljšem sporazumu. Dostikrat sta se prepirala. Dne 25. novembra tega leta na večer je prišel mož nekoliko vinjen domov. Kaj sta imela potem med seboj, se še ni dognalo, dejstvo je, da so našli zjutraj moža sredi sobe sedečega na stolu z razbito lobanjo, tako da so viseli možgani čez obraz, v predpasniku pa je ležala še kost od lobanje. Žena je priznala, da je udarila moža z nekim lesom. Preiskava bo dognala, v koliko odgovarja ta zagovor resnici. To je sedaj v lenarškem sodnem okraju od 13. oktobra do 25. novembra že peti nasilni smrtni slučaj; posledica vsemu je preveliko zavživanje alkohola, posebno šmarnice. Sprememba voznega reda Maribor— Zgornji Duplek. Na progi Maribor—Zgornji Duplek odhaja dnevno avtobus od 1. decembra naprej z Glavnega trga proti Zgornjemu Dupleku zjutraj ob 6.18 in opoldne 12.10. — Odhod iz Zgornjega Dupleka (brod) ob 7 in 12.47. Dnevne vožnje v D. M. Brezje z odhodom ob 7.35, 13.00, 17.10 in 18.15 z Glavnega trga so ukinjene, pač pa vozi avtobus ob sobotah, nedeljah in praznikih ob 18.15 z Glavnega trga do broda in odhaja ob 18.50 od Zgornjega Dupleka proti Maribora. Kdo je vodil prve ladje skozi Sueški prekop? Zadnjič smo beležili, da jo blagoslovil Sueški prekop bosanski frančiškan, drug Hrvat je pa razstrelil ob priliki slovesne otvoritve skalo, ki je razdvajala morje. Krmar, ki je vodil prve ladje skozi prekop, je bil poznej* ši ladijski kapitan Hrvat Modrčin iz Kraljeviče. Starodavni nebotičniki. Z nebotični-mi stavbami se ne ponaša samo današnji svet, ampak so bile znane že v starodavnih časih. V starem mestu Kar-tago v Severni Afriki so bile hiše, ki so dosegle višino 8 do 10 nadstropij. V starem Rimu so bile za revnejše sloje pozidane kasarne, te so stavili vedno višje. Rimski senat se je čutil poklicanega, da je izdal prepoved, da te stanovanjske hiše ne smejo presegati višine 20 metrov. V starem Bycancu (Carigradu) niso bile redkost stavbe od 14 do 16 nadstropij in to 300 do 400 let po Kristusu. Največjer potniško letalo. Te dni je bilo dogotovljeno največje angleško potniško letalo »R 100«. Zračni velikan ima 6 motorjev po 660 do 700 konjskih sil, ki proizvajajo skupno 4200 konjskih sil. Ne da bi letalo pristalo, bo lahko letelo iz Angleške v Avstralijo, Prostora je za 150 oseb in 100 postelj. Potniki se lahko sprehajajo po posebnem hodniku. V eni jedilnici je prostora za 50 oseb. Vsi samostani v Kiewu zaprti. V, znanem ruskem mestu Kiew so zatvo-rili sovjeti vse cerkve in samostane. Istočasno je bilo zaukazano, da morajo zapustiti samostanska poslopja vsi redovniki. V samostane bodo namestili muzeje in brezverske šole. Posledice hudega potresa. Veliki angleški otok ob severoameriški obali Novo Funlandijo je obiskal 18. novembra silovit potres. Še le sedaj so znane od nesreče posameznosti. Potres je povzročil veliko materijalne škode in zahteval več človeških žrtev. Največ je trpel polotok Burin, kjer je utonilo 22 oseb. Na mnogih krajih so se porušile hiša ter je uničenih veliko ribiških čolnov. V pokrajini Bor sta sledili ena za drugo plima ter oseka. Morje se je dvignilo za 15 metrov. Neko 30 metrov visoko in 60 m dolgo stavbo so vrgli valovi za 200 metrov od morja v notranjost. Angleška vlada je poslala težko prizadetim vsestransko pomoč. Kako so razviti čuti pri živalih? — Stvarstvo je oborožilo posamezne živali s posebno vrsto razvitimi čuti, da se zamorejo preživljati in se braniti napram raznim nevarnostim in sovražnikom. Najboljše razviti vid posedajo ptice. Ptiči zelo dobro vidijo, slabejše slišijo, voh je pri njih razvit zelo slabo. Golob vidi z zvonika kje daleč na na polju eno zrnce. Istotako zagleda vrana iz višine košček mrhovine. Sokolu se ne skrije miš niti med zeljem. Iz kilometerske višine se spusti na plen orel, najdalje vidijo veliki ptiči mrhovinarji. Srna ovoha človeka na 300 do 500 metrov, jelen na 700 metrov. Zelo dobro razvit nos in posluh ima lisica. Pri zajcu govorijo že njegove dolge uhlje o izrednem sluhu. Mačka voha slabo. pač pa dobro vidi ter sliši. Divje Bvinje primeroma slabo vidijo, opremljene so z najboljšim sluhom. Najvišje vremenske opazovalnice na svetu. Današnji svet se bavi veliko z raznimi vremenskimi opazovanji ter napovedmi. Za merjenje zraka, opazovanje neviht, vetrov itd. služijo posebne opazovalnice, ki so opremljene s posebnimi instrumenti in zgrajene na visokih točkah. V naslednjem hočemo podati seznam najvišjih opazovalnic na svetu: Italija ima znamenito vremensko opazovalnico na 4560 m visokem Monte Rosa in na sicilijanskem ognjeniku Etna v višini 2942 metrov. Italjanska soseda Švica ima opazovalnici na Santis (2500) in na Jungfrauenjoch (3500 m). ,V avstrijskih Alpah je znamenita opazovalnica na Sonnblicku (3168 m) in na iungspitze (2960 m). Na Francoskem je znana gora v Pirinejah Pic du Midi z opazovalnico v višini 2859 m in na Montblanku 4359 m. Vse druge francoske opazovalnice so pod 2500 m. V Afriki je opazovalnica na Pic Teneriffa (2100 m). Drugi dve afriški gori Kili-mandscharo (6010 m) in Kenia (5242 m) sta še brez opazovalnic. V Aziji je znana opazovalnica Leh v Severni Indiji v višini 3105 metrov. Avstralija poseda svojo opazovalnico na Mount Kosciusko (2235 m). V Severni Ameriki slovita opazovalnici na Mount Rose (3292 m) v državi Nevada in v Kaliforniji na Mount Whitney (4420 m). Južno ameriška dr-iava Bolivija leži 2000 m visoko. V Južni Ameriki je vremenska opazovalnica jja gori Challa na sredi jezera Titicaca (3840 m) in na vrhu Huaina Polosi v višini 4920 metrov. Najvišjo vremensko opazovalnico ima sovjetska Rusija na gori Elbrus v Kavkazu v višini 5350 m. Najstarejša karta na svet«. Najstarejšo karto na celem svetu hrani brit-feki muzej v Londonu. Je to poškodovala lončena tablica z babilonskim klino-pisom. Sega nazaj v leto 490 pred Kristusom, ko so premagali Grki v Evropo prodirajoče perzijske kralje pri grškem mestecu Maraton. Na lončeni plošči je označeno predvsem zvezdnato nebo kot sedež bogov. Nebo je obdano od nebe-fikega Oceana. Na sredini je zemlja z Babilonijo ob reki Evfrat v Mezopotamiji. Babilonija, ki pomenja celi svet, Je obdana od Bridke reke, ki se razliva in seza na nekaterih krajih v notrajnost zemlje. Med zemljo in nebom so ob straneh sedmeri okraji, ki visijo v zraku po babilonskem računu 7 milj in istotako daleč so tudi eden od druzega. Dva od teh okrajev ali otokov sta tako poškodovana, da ni mogoče razbrati, kaj prav za prav predstavljata. V tretjem okraju je videti letečega ptiča. V četrtem okraju je svetloba večja nego večerna zarja in svit zvezda. V petem okraju je popolna tema, znak, da so imeli Babilon-ci pojm o vedni noči na severu. V šestem okraju je razločiti natanko rogatega vola, ki se pripravlja na napad. Sedmi otok nam predočuje razsvitljeno jutro. Starodavna najdba je znamenitost za dokaz, kako so si-predstavljali stari Ba-bilonci nebo, prostor med nebom ter zemljo in svet kot neznatno Babilonijo. Žena pred 7000 leti. Pri izkopavanjih srog mesta Kisch (Mezopotamija v osrednji Aziji), ki je bilo eno najstarejših v zgodovini, so našli več predmetov, iz katerih se da sklepati z vso sigurnostjo na življenje žene pred 7000 leti. Iz sv. pisma in drugih dokumentov je razvidno, da je bila žena sužnja moža. Zgoraj omenjene najnovejše iz-kopine dokazujejo, da je bila žena naroda Sumerejcev v Mezopotaniji pred •7000 leti v istem položaju, kakor današnji mestni ženski svet. Sumerejske ženske so Se lepotičile za sprehode, da so ugajale moškim. Oblačile so se v volneno obleko, ki je bila speta z zaponkami iz bakra in z brošami iz školjk. Obleka je bila okrašena z okraski iz slonove kosti. Predno se je podala Sumerejčanka na šetnjo, si je pobarvala obraz, lice in ustnice z rdečim barvilom. Lasje so bili zviti visoko in okrašeni z glavniki iz školjk in bakrenimi zaponkami. Krog vratu so nosile bakrene ovratnice. Razna dišeča mazila, olja in barvila si je pripravljal tedaj lepotičenju udani ženski svet sam. Našli so posode, ki so bile polne parfuma. Pri razkopavanju so zadeli na otroške igrače. To so bili dvo-kolni vozički, v katere so bili vpreženi voli. Ako je otrok jokal, ga je uspavala mati s harfo na 7 strun. Pred toliko tisočletji je bila ženska udana plesu, za katerega se je posebno olepotičila ter nakitila. Našteta dejstva dokazujejo, da se je suženjski položaj ženske razvil še le pri Egipčanih in Judih, pri najstarejših kulturnih narodih je bila žena z možem enakopravna in so jo smatrali za nekako višje bitje. Pri boleznih želodca, črevesja in presnav-ljanja privede uporaba naravne »FRANZ JO-SEFOVE« orenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša pot hranilnim snovem, da pridejo v kri. Zdravniška stro-kovnjaška izvedenja povdarjajo, da se »FRANZ JOSEFOVA« voda zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se malo gibljejo. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 1116 Kupuj premišljeno, da kupiš po ceni a kljub temu dobro! Najprijetneje je, ko se doma lepo udobno sedi pred veliko ilustrirano knjigo svetovne razpošiljalne tvrdke Suttner in premišljeno izbira vse, kar se potrebuje. Tu je na tisoče predmetov za vse svrhe, katere se lahko nabavi brez vsakega rizika, ker to, kar ne ugaja se zamenja, ali pa se vrne denar. Tudi naši čitalci lahko dobe to praktično knjigo popolnoma brezplačno ako jo zahtevajo od svetovne razpošiljalne tvrdke H. Suttner v Ljubljani št. 992. Moderen človek se vedno bolj vrača k pri-rodi. On hoče biti in ostati čvrst, zdrav in prožen. Za to je pravi znak našega časa vse večja razširjenost Fellerjevega prijetno dišečega Elsafluida iz rastlinskih esenc, in to za notranjo in zunanjo vporabo. Kot pomoč proti revmatizmu, nervoznosti, prehlajenju itd. F.lsafluid ni drag! V lekarnah in podobnih trgovinah se dobiva že za 6 in 9 Din, ter se ga v resnici lnhko priporoči. — Po pošti iz lekarne Feller, Stubica Donja, Elsatr« 341. Cene in sclmsha poročila. Ne pozabite prečitati uvodni članek v današnji številki! Mariborski trg. Na mariborski sobotni trg, dne 30. novembra tega leta so pripeljali špe-harji na 56 vozeh 176 zaklanih svinj, kmetj« 4 voze sadja, 18 voz krompirja, 6 voz čebule, 22 vozov zelja, 16 voz sena in 6 slame. Svinjsko meso so prodajali po 15 do 30 Din. Jabolka 4—8, hruške 6—10, suha slive 12 Din za kg. Krompir 0.75—1.25, čebula 2—3, česen 18 do 20, zelje 0.50—2. Seno 80—100. slama 65 do 70 Din. Pšenica 2.50, ječmen 2, oves 1.50, koruza 2, ajda 2, proso 3, fižol 3.50—4, grah 4 do 5 Din. Kokoš 30—40, piščanci 25—65, gos 60—70, puran 65—100, domači zajec 15—40, divji zajec 45—55 Din. Kislo zelje 4, kisla repa 2 Din. Gobe 1—2 Din. Mleko 3, smetana 12 do 16, surovo maslo 36—40, jajca 2, med 18. Mariborsko sejmsko poročilo. Prignanih je bilo 6 konj, 9 bikov, 60 volov, 299 krav in sedem telet; skupaj 381 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 26. novembra 1929 so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od Din 9—10; poldebeli voli od Din 7—8; biki za klanje Din 8.75; klavne krave debele od Din 7—8; plemenske krave od Din 6 do 7; krave za klobasarje od Din 4—5; molzne: krave od Din 7—9; breje krave od Din 7—9{ mlada živina od Din 8—8.25; teleta Din 12.50. Prodanih je bilo 218 komadov, od teh za izvoi v Avstrijo 38. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem, dne 29. novembra 1929 je bilo pripeljanih 228 svinj in ena koza; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 7—9 tednov stari komad od Din 125—200; 3—4 mesece stari od Din 250 do 400; 5—6 mesecev stari od Din 450—500 ; 8 do 10 mesecev stari od Din 550—800; eno leto stari .od Din 1000—1500; 1 kg žive teže od Din 10 do 12.50, 1 kg mrtve teže od Din 17 do 1&. Prodanih je bilo 177 svinj. Mesne cene v Mariboru. Volovsko mescC od Din 12—20 za kg; telečje meso 1 kg od Din 20 do 25; svinjsko meso sveže 1 kg od Din 15—30. * fšospoilarsha obvestilo. Kolje za vinograde in za sadno drevje, kako? vsake vrste rezan les prodaja ali zamenja za dobro vino Franjo Gnilšok, Maribor, Razlago va ulica štev. 25. 1376 Upnikom »Slavenske banke« se je začelo izplačevati potom Prve hrvatske štedionice, podružnica v Mariboru, vsaki dan dopoldne proti vložitvi knjižice. Glavnica je obrestovana do otvoritve konkurza, od te svote se izplača 22 odstotkov. — V. Močnik. Zadružni koledar je priložen današnji številki. Namen koledarja je, da pripravi pot raznim zadružnim tečajem in sredstvom, ki naj razširjajo in utrdijo med podeželskim narodom zadružništvo. Koledar si dobro shranite! Pivovarne v naši državi. V torek, 26. novembra, se je vršil v Ljubljani občni zbor delniške družbe pivovarne »Union«, ki je izkazal, da ima ta družba v poslovnem letu 1928/29 2,215.000 dinarjev čistega dobička napram 1,925.000 dinarjev v prejšnjem letu. Radi tega je bila tudi dividencla povišana od 14 na 16 odstotkov. Pivovarne so med seboj sklenile kartel (zvezo) ter si med seboj razdelile državno ozemlje, vsled česar ima vsaka pivovarna na svojem ozemlju neomejen monopol. To pa ni dobro, in sicer na kakovost piva, pa tudi na cene. Cene pivu so sicer bile v zadnjih letih znižane, toda v glavnem z ozirom na znižanje trošarine na pivo. L. 1925 je bilo v Sloveniji plačano skoro 9 milijonov Din na račun trošarine na pivo, leta 1928 pa komaj 900.000, ker se je leta 1927 trošarina na pivo znižala skoro za 90 odstotkov. Da bi razbili kartel pivovaren, se gostilničarji pripravljajo, da osnujejo lastno pivovarno. Naše vinogradništvo, ki vodi težko borbo za obstanek, se je na zboru v Splitu pritožilo, da se pivovarniška industrija favorizira (daje se ji ugodnost in prednost) na škodo vinogradništva. iTa industrija je močno zaščitena z uvozno carino na tuje pivo, dočim je baš zaradi te visoke carine izvoz vina skoro onemogočen. Čehoslovaška bi mogla sprejeti dober del našega vina, .vendar pa zahteva za svoje pivo znižanje uvozne carine. Zdravnica Dr. med. Klara Kukovec se je vrnila in sprejema spet Krekova nlica 18, Maribor. 1455 Skupščina nasiti zatfrugarfev. Dne 26. novembra se je vršila v Mariboru skupščina zadrugarjev iz območja štajerskega pododbora Zadružne zveze. Posamezne zadruge so bile ¡zastopane polnoštvilno. Skupščino je otvoril dekan Sagaj, ki je pozdravil navzoče in predvsem voditelja našega zadružništva ministra dr. A. Korošca. Poročilo o delovanju zadružništva je podal revizor Tirš. Iz daljšega poročila •je treba naglasiti dejstvo, da posveča Zadružna zveza posebno pažnjo Prek-murju, kjer ima že 18 posojilnic in 4 gospodarske zadruge. Delo našega zadružništva med Prekmurci je bilo težko radi predsodka: »Tudi te nove posojilnice bodo propadle, kakor so poprej madžarske.« Vedno težavnejši položaj našega kmetovalca, vinogradnika in sadjarja je privedel do tega, da so se začele u-stanavljati v območju pododbora tudi vinarske zadruge in da se stalno dela na tem, da se zmanjšajo stroški pri nakupu blaga in da se dobi izvoz. Glede sadjarstva je omeniti, da je delovanje novo ustanovljene sadjarske zadruge bilo v letu 1929 jako uspešno ter je zadruga mnogo pripomogla k boljšemu vnovčenju sadja in k večji koristi našemu ljudstvu s tem, da je prinesla v našo državo in sadjarjem več milijonov dinarjev denarja. Program za bodoče zadružno delo je podal g. ravnatelj VI. Pušenjak. Omenil je Osrednjo štajersko vinarsko zadrugo v Mariboru, ki se bo razvila v središče vseh štajerskih vinarskih zadrug in pa Štajersko sadjarsko zadrugo, ki je izvozila samo letošnjo jesen 115 vagonov svežega sadja. Zadruga ima moderno moštarno in te ustvarila trgovske zveze z velikimi vetovnimi tvrdkami- Tekom letošnje zime pa se bo izpeljala organizacija po vseh okrajih. Zadružna posredovalnica v Mariboru ima predvsem nalogo, da zainteresira inozemstvo za našo produkcijo ter da dobi zvezo z odjemalci v inozemstvu. Omenjena posredovalnica ne bo sama delala kupčij in vzdrževala zalog, ampak bo nastopala zgolj kot posredovalnica za vse naše zadru-; ge. Kot občekoristna ustanova za vse naše zadrugarje se je v Mariboru tudi osnovala Zadružna samopomoč, katera se naj razširi letošnjo zimo. V svrho poglobitve zadružne misli se bodo tudi letos vršili enodnevni, oziroma dvodnevni gospodarski tečaji, potom katerih naj se zainteresirajo najširši sloji za napredek v kmetijstvu. Izvajanjem obeh omenjenih zadružnih strokovnjakov je posvetil minister dr. Korošec nekaj vzpodbudnih nasvetov in pozival zbrane na delo za gospodarsko blagostanje našega ljudstva. S skupščine je bila odposlana vda-nostna brzojavka Njegovemu Veličanstvu kralju in pozdravna brzojavka kmetijskemu ministru. * Malim lupanslfoiii 9 Izračunavanje odstotka občinskih doklad. Predpisi, ki veljajo za sestavljanje, predlaganje in odobravanje občinskih proračunov za leto 1930, se bistveno razlikujejo od dosedanjih. Prav posebno se čuti izprememba pri odmerjenju občinskih doklad na državne neposredne davke. Po novem davčnem zakonu je namreč natančno določeno, do katere meje smejo občine same nalagati te doklade. Odmera pa povzroča predvsem težkoče radi tega, ker se je davčni predpis, to je državni osnovni davek od katerega se pobirajo doklade, v vseh občinah znatno zvišal. Od več strani prihajajo vprašanja, kako naj se doklade z ozirom na novo davčno podlago predpisujejo. Ne bo torej odveč, ako to na kratko pojasnim. Na primer: Občina Št. IIj je imela davčnega predpisa za leto 1928 Din 9.184.—. V letu 1929 pa znaša ta predpis Din 73.226.—. Torej je zadnji predpis približno osemkrat višji, kakor v prejšnjem letu. Naravno je, da se z ozirom na zvišan davčni predpis mora odstotek očinskih doklad znižati, ako hoče občina imtiti enak dohodek od doklad, kakor v prejšnjem letu. Višji davčni predpis pa je utemeljen, ker se je v naši oblasti temeljni zemljiški davek zvišal za dvanajstkrat. Ne glede na to zvišanje pa jo resnični davčni iznos na primer pri zemljarini nižji, kakor je bil v prejšnjih letih, ker so z zvišanjem o-snovnega davčnega predpisa odpadle vse državne doklade. Občina Št. Ilj rabi za pokritje primanjkljaja v svojem proračunu za leto 1930 od občinskih doklad na državne neposredne davke Din 33.692.—. Kako naj občina izračuni odstotek te doklade? Pravilo za izračunanje odstotka je sledeče: % = p X 100/d, pri čemur pomeni % odstotek doklad, ki ga občina namerava uvesti, p primanjkljaj, ki ga mora občina z dokladami kriti in d osnovni davčni (državni) predpis, od katerega namerava občina doklade pobirati. Ako vzamemo občino Št. Ilj za vzgled, ki ima davčno podlago Din 73.226.— in primanjkljaja Din 33.692.—, bi se odstotek občinskih doklad izračunal na sledeči način: % = 33.692 X 100 (73.226) = 3,369.200 : 73.226 = 46 %. Ako uvede občina Št. Ilj v svojem proračunu 46 doklado na državne neposredne davke, krije popolnoma izkazani primanjkljaj in ji ostane še par kovačev prebitka. Proračunske tiskovine. V proračunski tiskovini, ki so jo občine dobile za setavo proračuna, se je na četrti strani v V. poglavju vrinila tiskovna napaka. Pod »občinsko trošarino« se mora glasiti pravilno: č) na likerje, rum in konjak po Din — od hek-tolitrske stopinje (in ne od 100 1), d) na špirit po Din — od hektolitrske stopinje (in ne od 100 1) in e) na žganje po Din — od hektolitrske stopinje (in ne od 100 litrov). Sicer pa je bila ta napaka oči-vidna, ker je v tem oziru okrožnica točna, razglas sklenjenih davščin in pa sejni zapisnik povsem v redu. Gž. * O »lin prisfofMnah za preiskovanje najvažnejših kmetijskih proizvodov in sredstev, ki se pobirajo na Kmetij, ski poskusni in kontrolni postaji v Mariboru, Ker so v naslovu omenjene pristojbine javnosti popolnoma neznane, saj niso bile še nikdar objavljene, hočem objaviti s tem važnejša določila, ki jih mora poznati vsak umni gospodar. Vsak, ki prosi za kako analizo, mora kole-kovati prošnjo s kolekom 5 Din in priložiti kolek 20 Din za rešitev, če želi, da se mu bo vloga sploh upoštevala. Povrh tega plačujejo vsi še posebne pristojbine za preizkušnjo. Oproščeni so plačevanja pristojbin le vojni invalidi in oni dobrovoljci, ki so dobili zemljo za kolonizacijo po zakonu o dobrovoljcih. V poedinih slučajih so oproščeni plačevanja taks tudi oni, ki predložijo potrdilo srezkega kmetijskega ekonoma, da so mali posestniki in da pravilno gospodarijo, pristojbine znašajo pri enem vzorcu: moke 100 Din (mala analiza), 300 Din (velika analiza), mošta 120 Din, krmila 300 Din, surovega masla od 70 Din naprej, svinjske masti 300 Din, streli 220 Din, mleka 100 Din (samo tolšča in gostota), žganja 150 Din, smetane 80 Din (samo tolšča), žvepla 60 Din, modre galice 60 Din, zemlje 120 Din, zemlje z določevanjem vrste za umetno gnojenje prikladnega gnojila 240 Din, vina 150 Din, sladkega vina 280 Din, sadjevca 150 Din, malinovca 160 Dili pitne vode 300 Din, voska 300 Din. Primerjevanje mlečnih tehtnic in moštnih tehtnic, če kažejo prav 80 Din. Navajal bi lahko še ostale pristojbine, a menim, da si je lahko že vsak iz tega napravil jasno sliko, da so pristojbine visoke. Vondar ne dosežejo še onih iz mirne dobe, razven morda pri nekaterih predmetih. V veljavo so stopile s prvim novembrom, prej so bile desetkrat nižje. Nov cenovnik ne pripozna nobenih olajšav zadružnim ustanovam in Kmetijski družbi. Pač pa uživajo take olajšave zadruge, če dajo umetno gnojilo v preiskovanje. Tako plačujejo za eno analizo kalijeve soli zadruge 30 Din, vsi ostali 40 Din; Thomasove moke zadruge 20 Din, vsi ostali 30 Din; apnenega dušika zadruge 25 Din, vst ostali 30 Dtn. Z visoko pristojbino so udarjeni vsi oni, ki nameravajo izvoziti vino. Dosedaj so dobivali izvozno potrdilo brezplačno. Odsedaj za naprej bodo plačevali 150 Din za eno analizo. Pristojbine za analize semena pa so ostale tako nizke, kakor so bile prej. Mislim, da sem ustregel potrebam javnosti, tO sem javnost opozoril na nove pristojbine. Inž. Mohoreič Henrik. Posebnež med znamenitimi ¥OffSkOY jemu Bogu, zvest svojemu narodu. Težka srč* na bolezen ga je še le prisilila, da je izpregeL Pa zdaj so ga čakali še težji dnevi; sam bolan je pokopal obe ljubljeni hčerki. Kot tretji jima je sledil on sam, zapuščajoč osamljeno nad vsa skrbno in vzorno soprogo. Umrl je mož, kakršen se ne rodi vsak dan. Bodi mu ohranjen blag spomin v srcih hvaležnih učencev, za vsa njegova plemenita dela naj mu Bog podeli večno plačilo! Gornja Sv. Kungota. Dne 25. novembra s® je poročil v Gornji Sv. Kungoti vrli mladenič Andrej Marhald z mladenko Ivanko Reiterer na Cajziču. Kdor ne pozna blagega Andreja, ki je izvrsten sodar ter vedno zaposlen. Vsak hoče imeti dobrega Andreja kot sodarja, zato njegov delokrog sega daleč čez meje naše župnije. Z dušo in telesom je tudi vnet igralec našega prosvetnega društva ter ima od Boga poseben talent za gledališkega igralca, in je pri lanski prireditvi očaral s svojim milim nastopom kot pastir na betlehemski planjavi vse navzoče gledalce. Bog mu daj, da bi našel s svojo ženo Ivanko v novem stanu blagoslov, in srečo in da bi ostala tudi zanaprej zvesta' člana našega društva. Pri veseli gostiji pa se je nabralo za naše katoliško prosvetno društvo 65 Din, za kar jim Bog plačaj! Jarenina. Učenci osnovne šole v Jarenini uprizorijo v nedeljo dne 8. decembra ob 3. uri popoldne igrico »Miklavž prihaja«. Nato sledi! Miklavževo obdarovanje otrok. K tej ljubki1 prireditvi iskreno vabi vse majhne in velike Miklavž. Sv. Anton v Slovenskih goricah. Ob priliki blagoslovljenja križa in ob desetletnici poroke Franca in Marije Zorko v Brengovi se je nabralo 305 Din za novo bogoslovje. Vsem darovalcem iskrena zahvala! Sv. Anton v Slovenskih goricah. Dne 24. novembra so slavili v hiši Genovefe Zagoršek v; Smolincih fantje Katarinin god. Vsled zavži-vanja šmarnice so so skregali in prišlo je do pretepa, v katerega poteku je udaril Janez Zagoršek posestniškega sina iz Andrenc Ferdinanda Kuri z motiko po glavi, da je poknila' lobanja in leži fant sedaj nezavesten. — V Iiunovi, župnija Negova pa so se tudi stepli fantje v pijanosti in je bil eden od njih z nožem nevarno ranjen in leži v domači oskrbi v Oseku. Natančnejši podatki se še niso mog^-Ii dognati. Gornja Radgona. Ob priliki blagoslovitve križa pri g. Janezu Žnidariču, posestniku v Črešnjevcih št. 27. so zbrali prijatelji revnega dijaštva za Dijaško kuhinjo v Mariboru 100 Din. Vsem darovalcem iskrena zahvala! Od Kapele pri Radencih. V Boračovi smo obhajali v nedeljo dne 24. novembra pri dobri krščanski Rihtarčevi družini lepo slovesnost posvetitev presv. Srcu Jezusovemu. Pri tozadevni pogostitvi smo se spomnili na pomanjkanje delavcev v vinogradu Gospodovem ter, nabrali za sklad nove bogoslovnice 120 Din. —j Srce Jezusovo naj vsem dobrohotnim darovalcem tisočero povrne! Sv. Tomaž pri Ormožu. Na sedmini po pokojni Mariji Munda v Bratonečicah se je nabralo za mariborsko bogoslovje 125 Din. Ormož. V Pušencih je umrl nagle smrti mlinar in posestnik Anton Senčar. Zvečer je bil še židane volje med družino, igral na klavir in pel, zjutraj je bil že mrlič, ker ga je zadela' kap. — Na ormoški osnovni šoli se je pričel pouk za kmetsko nadaljevalno šolo in gospodinjski tečaj, na Humu pa tudi gospodinjski tečaj. — Neka 29 let stara Klara Cvetko iz štrigovske fare je v tukajšnji bolnici opravila na smrtni postelji prvo spoved in prejela prvo sveto obhajilo. V detinskih letih je padla s poda, se poškodovala, da ni mogla govoriti in ker je bila nekoliko zaostala, je niso pošiljali v šolo. Vendar je dekle samo od sebe želelo prejeti svete zakramente in je prav vzgledno umrlo. — Za vse svetnike smo opazili nekaj novih čednih nagrobnih spomenikov na tukajšnjem pokopališču. Grobovi so bili lepo urejeni in ozaljšani. — Nekje se je dete igralo na oknu s kuhinjskim nožem, pa mu je nož padel na cesto in do krvi ranil v glavo nekega mimo idočega moža. Le sreča, da ni bilo hujše nesreče. Dotična mati bo v bodoče ¡pač bolj pazila na otroka. Ormož. Srečal sem se s starim modrijanom Premetenčkom. Tožil je, kako se ljudje za prazen nič in za manj kot oslovsko senco prebirajo in tožarijo in napravljajo drug drugemu nepotrebne stroške. Samo nekaj ljudi se pri tem smeje, je rekel in ti ljudje molijo vsako jutro, če sploh molijo kaj, da bi Bog ljudem še bolj pamet zmešal. Pravil je, da je bral v starih bukvah, kako so v starih časih prepirljivce in tožarnike zdravili. Če sta se mož in žena prepirala in tožila, ao Ju zaprli v ozko kletko, jima dajali pičlo hrano in samo eno žlico, da sta si jo morala drug drugemu posojevati. Isto so storili s sosedi in mejaši, če so se pregrdo imeli in ni bilo sloge med njimi. Hajdi — oba v eno luknjo, iz enega lonca sta jedla in z isto žlico zajemala. In Pre-inetenček je pristavil, da bi najbrže tudi da-pes tako »vraštvo« pomagalo. — Na zadnjem ■ejmu je nek Hrvat kupil kravo od človeka lostran Drave. Ko pa bi se moral šteti denar, je Hrvat trdil, da se je pogodil za »forente«, prodajalec pa je kričal, da ni mislil dati za toliko in toliko »rajnškov« ali goldinarjev, ampak za ravno toliko dinarjev. Prepir je šel eem in tja; kupec ni hotel dati dinarjev, prodajalec pa se je branil sprejeti forente, ker bi bil na vsak način močno oškodovan. Krava pa je med tem pogumno korakala po hrvatski zemlji in se ni brigala za to, ali je prodana za forente, ali krone, ali dinarje. Konec je naredila žandarmerija in Hrvat je lahko spravil v žep svoje forente, drug pa je gnal veselo domov kravico, ki je bila že v tako veliki nevarnosti. In je med potjo premišljeval, koliko stoletij bo še trajalo pri nas, da bodo ljudje v eni clržavi poznali samo en denar in se bodo stare Sare otresli. Oslušovci. Po komaj 6 dni trajajoči bolezni je v torek dne 26. novembra tega leta umrl 28 letni kovač Andrej Večerjevič radi prekasne operacije slepiča. Med vojno, ko je bil pokojnikov oče pri vojakih, se je le ta izučil kovaške obrti pri splošno znanem kovaškem mojstru gospodu Tomažu Korpar v Osluševcih. Ža časa služenja kadrovskega roka se je pokojnemu Večerjeviču posrečilo priti v aeroplan-Bko delavnico v Novem Sadu, kjer se je v Bvoji stroki izdatno izpopolnil. Po končanem .Vojaškem službovanju se je vrnil domov, kjer je po svojem umrlem očetu prevzel kovačijo ter isto postopoma z modernim kovaškim Orodjem izpopolnjeval tako, da je zadnji čas slovela njegova delavnica kot ena najbolj popolnih v celi okolici. Ker je bilo njegovo delo 'dovršeno in je bil dostopen željam naročnikov, povrhu pa njegovi računi zmerni, je bil z delom vedno preobložen. Za časa lanskoletne regulacije Drave, mu je vodstvo iste poverilo vsa kovaška dela, na kar je bil ponosen, zanj samega za dokaz zaupanja. Pogreb, ki se je ¡vršil v četrtek dne 28. novembra tega leta, ki ga je vodil šentlenarški župnik g. Zadravec ob asistenci mariborskega stolnega kapelnika g. Gašpariča ter gg. kaplanov Čarfa in Piveca, je pokazal, kako priljubljenost Je pokojnik v vseh slojih užival. Vence z napisi mu je poklonilo izobraževalno društvo, kateremu je pokojnik na smrtni postelje iz svoje zapuščine poklonil 1000 Din, njegovi prijatelji, sosedje in prijateljice, domači in nešteto drugih, tako, da je bil voz s krsto od od vencev zakrit. Društveni pevske zbor pod vodstvom g. šolskega upravitelja Megla mu je za slovo zapel tri žalostinke, z nagovorom pa sta se poslovila g. župnik Zadravec in pokojnikov sosed Joško Lah, ob katerih ni ostalo nobeno oko suho. Tebi, dragi Andrej, naj bode domača zomliica lahka) Konjice. Dne 23. novembra je bil poročen v Belgiji v mestu Eyzden g. Rudolf Jevšenak s Prihove z gdč. Nežiko Grenkuš iz Gabrovlj, hčerko Alojzija Grenkuš v Gabrovljah. Bila je več let cerkvena pevka in izvrstna igralka v društvenem domu v Konjicah. Galicija, občina Velika Pirešca. Na dan svete Katarine dne 25. novembra smo spremili k zadnjemu počitku ugledno posestnico, zlato mater in babico, kakor tudi sosedo gospo Nežo Videnšek iz Podgore, okraj Sv. Kunigunda. Kako je bila rajna, ki je dosegla visoko starost 82 let, priljubljena med svojimi farani, je pokazal njen pogreb. Na njeni zadnji poti jo je spremljajo veliko prijateljev iz domače in sosednih župnij. Pri hiši žalosti je župan in bivši poslanec gospod Krajnc v iskrenih besedah povzdignil vrline nepozabne pokojnice kot matere, stare matere, vzorne gospodinje in svetovalke vsem, ki so se k njej zatekali v raznih prilikah. V njeni hiši ni bilo slišati ne prepira ne kletve. Posebno je še gospod župan omenil, kako dobro in vzorno je rajna navzlic visoki starosti gospodarila na domačiji za časa cele vojne in ujetništva mladega gospodarja. Proti koncu svojega lepega govora je postavil gospod župan pokojnico vsem mladim gospodinjam za vzgled kot ugledno gospodinjo in globoko verno ženo. Ravno tako je pri odprtem grobu še domači gospod župnik v srce segajočih besedah orisal življenje rajnke kot vzorne matere in vzgojiteljice svojih otrok, vnukov in pastorke, kakor tudi globoko krščanske žene. Siromakom in cerkvi je bila njena roka vedno mila. Draga Nežka, spavaj v miru! Na svidenje nad zvezdami! Njenim domačim pa naše iskreno sožalje! Sromlje pri Brežicah. Naša Marijina družba, fantovska in dekliška, je v dveh mesecih zgubila pet članov, ki so vsi samski stan za-menili z boljšim zakonskim stanom. Tako se je 30. septembra poročil uradnik vzajemne zavarovalnice gosp. Kljun Franc, organist s kor-no pevko, družbenko Kostrevc Marijo. 25. novembra so pa pred poročnim oltarjem stali 4 člani Marijine družbe, namreč dva brata: Petan Martin iz Sromelj št. 4, prednik naše Marijine družbe in njegova družica Matjašič Francka, članica Marijine družbe in pa član Marijine družbe Petan Alojz z družbenko Krošelj Angelo. Na gostiji se je nabralo za naše izobraževalno društvo 130 Din. Prava sreča naj vse te zakonske pare spremlja do konca njihovih dni! — Vinska kupčija se je tako hitra razvila, da je razen kakih 1000 hI vse vino razprodano. NSŠODECO O Miklavža. Temno je v sobi. Otroci sedijo v njej čisto sami. Danes pride sveti Miklavž. Kdo se ga boji? O, kdo se bo bal Miklavža! Lizika reče: »Jaz vem pesmico o svetem Miklavžu: Miklavž, Miklavž, kako rada te imam! Le pridi, le pridi, moliti že znam!« »To ni nič! Jaz vem boljšo pesmico!« je za-klical predrzni Mirček. Postavil se je sredi sobe in je začel: »Ljubi, ljubi moj Miklavž, misliš, da se te bojim? Če nam prideš danes sem, kar naženemo te ven!« »Da, da, to storimo!« je zaklicala vesela družbica. Čuj! Kaj je bilo to? Kaj ropoče po stopni: cah? Kaj tava tako nerodno okrog? Vedno bliže prihaja. Kje je zdaj oče? Zvoni. Ropoče pred durmi. Hu, tu ie. Miklayž, dolgo brado ima. Z globokim glasom vpraša: »Ali so bili otroci pridni?« čisto tiho je v sobi. Nihče ne črhne besedice. Mirček stoii v kotu — in se joče. Zgodba o kolača. (Pravljica.) Živela je kmetica, ki je imela nekoč šest mlatičev na skednju, katerim je pekla kolač« za zajtrk. Enega je preveč spekla, tako, da je bil na eni strani na pol ožgan. To mu ni pri-jalo. Zato je skočil iz ponve in je klical: »Ute-čem ti! Tekel je iz kuhinje, skozi vežo ven in mimo skednja na polje z besedami: »Utekel sem ženi iz ponve in utečem tudi vam mlatiči!« = Vseh šest mlatičev je teklo za njim in kolač se je moral žuriti, da ga ne ujamejo. Prvi hlapec mu je bil že kar blizu za petami in malo je manjkalo, pa bi ga bil s cepcem. Ali kolač jo je ubral na polje in mlatiči so se vrnili. Na polju ga je srečal zajec. Kolač je kričal: »Utekel sem ženi iz ponve, utekel sem šestim mlatičem in utečem tudi tebi, zajček kratka^ repek!« Zdaj pa zajec za njim. Dohitel bi ga bil, če se ne bi bil obrnil kolač proti gozdu, kamor zajec ni hotel, ker se je bal lisice. In res, tudi lisica je prišla. Kolač je zopet rekel: »Utekel sem ženi iz ponve, utekel sem šestim mlatičem, utekel- sem zajčku kratko-repku in utečem tudi tebi, lisica debelorep-ka!« To je lisico prav pošteno razjezilo in hajd za kolačem. Ta pa jo je usmeril proti kmetiji, kamor zopet lisica ni mogla, ker se je bala psa. Na dvorišču je stala stara svinja z enajstimi mladiči. Kolač je moral seveda tudi tu kričati: »Utekel sem ženi iz ponve, utekel sem šestim mlatičem, utekel sem zajčku kratko-repku, utekel sem lisici debelorepki in utečem tudi tebi, stara čofčoff« »Kaj praviš?« je vprašala stara svinja in se je delala, kakor da ne bi dobro slišala. Kolač je pritekel malo bliže in se je postavil pokon-cu pred svinjo. Ta je iztegnila rilec, kakor da bi hotela natančno poslušati, in kolač je za-'čel: »Utekel sem ženi iz ponve, utekel sem šestim mlatičem, utekel sem zajčku kratkorep>-ku, utekel sem lisici debelorepki in utečem tudi tebi stara . . .« Haps! Stara svinja je hlastnila in je požrla polovico kolača. Druga polovica je zlezla brž v zemljo. Stara svinja je takoj začela riti; kajti hotela je imeti še drugo polovico. Poklicala je svojih enajst mladičev, da ji pomaga^ jo pri iskanju. Ali kolikor so tudi rili, dru<-ge polovice kolača niso mogli najti. Od tega časa rijejo vse svinje po zemlji okoli, pa druge polovice kolača še niso mogle dobiti. Posledica nepremišljenosti Na večer je bilo. Pri županovih je bila mlada dekla sama doma in je baš stopila iz ku-< hinje v sobo, da bi vse pripravila za večerjo. Pričakovala je, da se županovi vrnejo, ki so bili odšli na vas po nekem poslu. Dekla je prižgala najprej petrolejko, da bi potem pripravila mizo. Svetilka je slabo gorela in dekla je videla, da je bilo v njej premalo petroleja. čula je sicer že pogosto, da se ne sme prilivati petroleja, če luč gori, ker se lahko pripeti nesreča. Kljub temu je šla po steklenico, je odvila gorilnik in je vlivala petrolej. Čeprav je mislila, da je vse napravila prav spretno, kljub temu je bila preblizu luči in naenkrat se je pojavil svetel plamen. Vsa preplašena je vrgla svetilko na tla in je hotela pogasiti ogenj. Pri tem si je zelo ožgala roke. Kričeč je tekala po sobi sem in tja. V tem trenutku je vstopil gospodar z ženo in deco. Takoj je razumel, kaj se je zgodilo. Brž je pobral par vreč in pokril že tlečo mizo ter je tako pogasil ogenj. Prihiteli so še drugi ljudje in so priskočili k dekli, katera je imela hude opekline. Sreča je hotela, da se ji ni vnela obleka. Deklo so morali spraviti v bolnišnico, kjer je trpela več tednov težke muke. Gotovo ne bo nikoli več prilivala petroleja M že gorečo svetilko. .«¿-Jo l o Vi H lil »'t if r; >il 'if 'UP il } za novi Fordson, ako ga •i -•••""- t • ■ ' * ' „ . . '•£ kupite ali ne i *- i »T t«: 3 f(T . >i 9' ÜT Si [ ;■ i 4 i h • ■i <\ ,-SR. .... i i iS:. ,' :v-' ■ja nt i jIr f> I /i .- i/ !•• - ■■■ >.f .- iojtojl_ , . j■ ■ ■ Od oranja do spravljanja letvs plaea kmetilvele©, k^ari delu z voli a!i s konj!, za en Fosdson-iraktoi', brss da ga poseduje. Izkušnja mnogih deseUisočev lastnikov Fcrdsona je dokazala, da se prihrani pri vsakem delu s Fordsonom, polovico do dve tretjini časa, katerega se siesr uporabi pri delu z vprežno živino. Fclsg tega se vrši delo s Fordsonom mnogo natančneje in boljše. Posebno prednost pa ima delo s Fordsonom z ozirom na stroške. Poleg tega se zamere rediti mesto vpvežne živine klavna la motena živina, ker za košnjo in spravljanje krme za isto, skrbi mnogo hitrejše in temeljitejše, Forclsen, Poleti in pozimi zamorste polno uporabljati na Vašem posestvu Ferdsona, ker se najde tudi pozimi mnogo dela zanj, posebno, ako posedujete tudi gozdove. Na ta način se zavedate mnogih prednosti, katere prinaša kmetovalcu uporaba Fordsona. Vendar je novi Fordson rmogo bolj v stanju, obratovati dcbičkanssno za svojega lastnika, kot je bil stari, ker je novi popolnejši* močnejši in tudi bolj ekenomičen v obrata. Zahtevajte od najbližnjc-ga zastopnika brezobvezno pretivedbo. o. Cena Din 53*000*- ocarinjeno. m Nihče nima vpliva na tržne cere, pač pa na lastne delavne stroške. — Vsaka zmanjšava Istih, poveča njegov dobiček. Vi in Vaša družina imate pravico na ta postranski zaslužek in na proste ure, katere Vam nudi Fordson-traktor, FORD MOTOR COMPANY, TRIESTE f Ženske skrbi ne prenehajo nikdar — skrili za mladost in lepoto . . . Ako tudi Vas mučijo te tajno skrbi, tedaj poskusite enkrat FELLERJEVO ELSA-CREME-POMADO, katera s svojimi posebnimi sestavinami hrani, varuje in pomlajuje Vašo kožo. Mozolji, solnčne pege, zajedavci — vse Izgine brez sledu, izginile so tudi gube, te prezgodnje znanilke starosti! Za nego las mGčna ELSA-POMADA ZA RAST LAS, ki krepi lasišče, odstranjuje prhljaj in napravi lase mehke in blesteče. f o pošti 2 lonca ene %li po 1 lonec vsakee Elsa-pomade stane 40 Din fratiko ako se denar v pošlje naprej, po povzetju 60 Din. IELSA-SHAMPOO izvrsten za pranje glave 1 kom. 3 Din 3.0. ELSA-MILA ZDRAVJA IN LEPOTE v 7 vrstah: milo iz lilijinega mleka, lilijine kreme, iz rumenjaka, glicerinovo, boraksovo, katranovo in milo za britje. Po pošti 5 kom. Elsa-mila na izbiro stane 62 Din franko, ako se denar vpožlje naprej po povzetju 62 Din. 1467 g Dan z& dnem negujte telo z Els,a-preparati! TO POMAGA! Dobiva se povsod! Kjer ne, izvolite naročiti naravnost prt: EilSEN V. FELLEH, leharnar, STOBIGH B0H3A, EIsatrg Ul. ï)ve izvrstni travnišk brani po ceni na prodaj." Leopold Štemberger, Gabrovlje, p. Slovenske Konjice. 1491_ Oferja sprejmem, ki je vajen poljskih del s konji. Žena pomaga samo pri najmanjših delih. Več ustmeno. Naslov v upravi. 1482 Lisičje, dihujeve, ku- mine, zajčje, bele podlasice in druge zimske kože od divjačine kupuje po najvišjih cenah J. Ratej, trgovec, Slov. Bistrica. 1475 Sprejmem takoj 2 šiviljski učenki, tudi s hrano in stanovanjem po dogovoru. — Lizi Kurter, šivilja, Mari-ribor, Smetanova ulica 38a/I. 1471 Ena dvostanovanjska heša z 1 oralom zemlje se proda v Račju, 10 minut od kolodvora. Pripravna za vpoko-jenca. Naslov v upravi pod »Mirni dom«. 1472 Dobro Idočo pekarijo se da takoj v najem na več let, tik velike tovarne. Vpraša se v upravi lista. 1473 Trte za rudeče vino. Cepljena izabela, kom. 1 Din 50 para, samo-rodna trta Jurkoma-dera koma 50- para proda Franc Petek, trsničar v Trnovcih, p. Sv. Tomaž pri Ormožu. 1470 i°/, kronske Bone kupuje PICHL ER, Gostilna Društveni Dom, Ptuj. 1469 Vse blago cenefe prodajati a vendar dobavljati v najboljši kakovosti more svetovna razpo-šiljalna tvrdka H. SUTTNER, iz razloga, ker ji to omogoča njen ogromen promet Za samo Din se dobi fino poniklano briv fe4> sko pripravo št 12.207 z 2 ostri nama, zelo lepo- izdelano. A dunajska ročna harmonika št. 13.116 z 10 tipkami, 2 basi, dvovrstna, velikosti 24 X 1 -'A cm, z 10 gubami na mehu, v leči izdelavi stane samo Din po povzetju ali če se denar vpošlje naprej, brez vsakega rizika, ker to, kar ne ugaja se zamenja ali pa se vrne denar. Glazbila. p ašče za dame žepne nože, gospode in otroke, brivske potrebšč n , perilo, jekleno robo, čevlje, obleke, kuhinjske predmete, nogavice, igrače in tisoče raznih predmetov za vse namene v veliki novi ilustrirani domači knjigi. 1456 Tudi vi dobite brezplačno to knjigo, ako jo z dopisnico zahtevate od svetovne razpošiljalne tvrdke H. SUTTKER, LJUBLJANA ŠT. 992. Ugodno prodam radi selitve pohištvo mojega stanovanja po sobah ali posamezno, gosposka soba, jedilnica, spalnica, predsoba, kuhinja, vse v najbolj-šm stanju, moderni komadi s pripadki: šivalni stroj, Štedilnik za kurjenje s plinom ali dr-V2.nu kompinran, nov Continental pisalni stroj, Wertheim-blagajn&, Instri, stori, porcelan, service, srebro, stenske slika, perzijske preproge, filee-odeje iid. Ugodna prilika za mlade ali novo poročenee. ]iiiij Eli!, Maribor, Maistrova ulica S, pritličji, Zelo iniiane cene za MIKLAVŽA v galanteriji, igračkah, drobnariji, hišni in kuhinjski opremi. Perilni trak bel ali barvan meter 1 Din, naprej 6 parov moških nogavic 39 Din, 6 parov damskih nogavic S 39 Din, 6 žepnih robcev 14 do IS Din, 6 ovratnikov, trdih ali kavčuk 18 Din itd. En poskus in vi ostanete stalen odjemalec. josip mlinaric, norno:r, rnmm ira i? O c3 a s £ -saS M H CO C « . SS » x a . a aï Najboljši in najcenejši rum si sami naredite, če si kupite Rumov cvet v drogeriji WOLFRAM (Kane), Maribor, Slovenska ulica. 1302 Primatij dr. Černic Mirko, specialist za kirurgijo se je preselil in ordinira v sanatoriju v Mariboru, Gosposka ul. 49 (tik gimnazije) tel. št. 2358 cd 8.-9. ure in od pol 14.—15. ure. 1426» loteten r€¥Olaci|€ ¥ MitmlsUm. Nemški inžener seje vrnil te dni iz Afganistana in podal nemškemu časopisju opis o po-četku revolucije v Afganistanu (Osrednja Azija). Upor je povzročil pobeg v našem listu večkrat omenjenega kralja Amanulaha, ki se je naselil sedaj v Evropi. Inžener piše: Pod kraljem Amanulahom sem bil poklican v Afganistan, da bi gradil Ceste skupno z še enim ruskim inženerjem. Kraljevi guverner nama je naročil, naj izpeljeva moderno cesto po poti skozi moč varno ozemlje, katero so uporabljale doslej karavane. Dobivala sva plače 500 dolarjev na mesec. Prideljen nama je bil Armenec kot tolmač in 400 domačinov-delavcev. Delavstvo je pripadalo hribovskemu plemenu »Schinwahis«. Delali smo od 3. ure zjutraj do 10. ure pred-poldne. Temu delovnemu času je sledil 5 urni odpočitek radi neznosne vročine. Od 3. ure popoldne do osmih zvečer smo bili zopet na delu. Zvečer smo se potegnili: Rus, Armenec in jaz pod skupen šotor. Ruski tovariš je imel gramofon, sluge so nam pripravili samovar in varili smo tedne in tedne vedno isto hrano: dateljne in riž ter riž in dateljne. Vsak večer so tulili krog nas šakali in se opasno bližali šotorom. Moral je vedno kateri od nas ven, da je prepodil s streli zverjad. Nekaj neznosnega so v teh krajih komarji, kojih pik povzroča malarijo. Radi teh nočnih gostov smo morali počivati pod gosto mrežo. Domače delavstvo nam je bilo spočetka uda-no ter delalo marljivo. Necega večera smo zapazili na potu mimo nas karavano, s koje spremstvom so se delavci dolgo ter živahno razgovar-jali. Koj drugi dan za tem so nas gledali sovražno, vršili delo leno, a zvečer so pobegnili. Naši sluge so nam povedali, da je karavana nahuj-skala domačine na pobeg. Iz platna za šotore so si sešili obleke ter izginili. Sedaj nam je bilo tudi jasno, da tamošnja budistična duhovščina ni obiskovala delavcev radi spodbude k bogoslužju, ampak zavoljo hujskanje na upor proti kralju, ki je začel uvajati v deželo novotarije kakor so ceste. Medtem so se vrnili od guvernoria 3 možje, ki bi nam naj bili prinesli dermr za nas in de- i s? 3 alg Ijrg «t* 3.W ÎE* 3 ""¡T» sr » O o ogfi sli a ? p> Starost se bliža in obenem njena težave. Utrujenost, glavobol, omotičnost in srčna tesnoba se javljajo, delasmožnost popušča. Lečenje z PLANINKA zdravilnim čajem odstrani pojave ostarelosti. Naravni PLANINKA zdravilni čaj pospešuje obtok krvi, čisti in redči kri, s tem so pa odstranjajo znaki ostarelosti in se ohranja delazmož-nost do visoke starosti. Zahtevajte v lekarnah samo pravi PLANINKA čaj BAHOVEC, ▼ plombiranih paketih po Din 20 - in z napisom proizvajalca: Lekema Mr. Bahovec, Ljubljana. mi i€ poznate n@fo trgovino s Zajamčeno domače ročno delo vseh vrst vsakdanjih in prezimnih čevljev za veliko in male za ženske in moške. Oglejte si brez obveznosti nakupe. Cene nizke! 130-J Velika izbira. t. MRI d. i o. i., Mariüor, 18 božične praznike kupimo letos vTifš;„cilila JASLICE iz lepenke po ceni 3.—, 5.—, 6.—, 7.—, 7.50, 13.—, 20.—, 23.—, 24.—, 48.—, in 70.— dinarjev. JASLICE IZ LESA: srednje Din 2.940.—, velike Din 4.000.—. OKRASKE ZA BOŽIČNO DREVO. SVEČICE ZA BOŽIČNO DREVO. PAPIR, KREP IN SVILENI, kot tudi listje za izdelavo rož. IZREDNO LEPE IN POCENI RAZGLEDINCE. Božična in novoletna darila za otroke in odrasle! Vse blago je na novo došlo, zato v najboljši in novi izdelavi! TRGOVCI POPUSTI Kupujte torej V TISKARNI SV. CIRILA V MARIBORU iUAAAAiitAliiilitiilil>nit Perje - puh | očiščeno češko, \ kupite najceneje «*Bi® Hi 11 naPrcl : in sicer že od & J "" HHI pri ; JAKOB PREM, nmimrl Gosposka ulica 8. 1465 2 tovorna automobila v/t tonski Fiat in 2 tonski Ford, t Indij an-motocikel s prikolico ter kompletno opremljena delavnica za popravila autovozll, 2 peči _ na žagovino, vse v najboljšem stanju se za ¡5» primerno ceno proda radi selitve. Jurij Ehl, Maribor, Maistrova ulica G pritličje. NaroČite se na „§iov. Gospodar" Kovaški pomočnik se takoj sprejme. — Vrabl Anton, Sv. Jurij v Slov. goricah. 1484 Organist za ljudsko petje navdušen, rokodelec, sam ali poročen se sprejme takoj v žup-, niji Gornja Sv. Kungota. Cerkveno pred-stojništvo. 1488 Dekle, siroto 14 do 16 let staro vzameta takoj v službo, potem za svojo kmetska zakonca brez otrok. Naslov: »Dekle 14«, poštnoležeče Ormož. 1489 Harmoniko Lubas, 3 vrstno, močno, še ko novo prodam. Seme, Ptuj, Hotel Slon. 1490 Posestvo štiri orale, četrt ure od cerkve se proda. Nova hiša z opeko krita, dve stanovanji, amerikanski vinograd, sadonosnik, njiva, gozd in studenec pri hiši. Cena 40.000 Din. Spodnja Voličina št. 65, Sv. Rupert v Slov. goricah. 1483 lavstvo. Guverner ni dal niti beliča, pač pa nam sporočil, da je utekel kralj Amanulah iz glavnega mesta Kabul. Kljub temu smo sklicali vodje preostalih delavcev in jim sporočili, da bodo dobivali večjo plačo, ako ostanejo na delu. Za naše obljube se niso Afganistanci prav nič zmenili. Koj isti večer so uničili vsa dosedanja dela, merjenja z instrumenti vred in utekli med upornike. Sedaj je bil tudi čas za nas, da se rešimo naj-urnejših korakov. Zajezdili smo konje in vzeli seboj le živila. 16 dni smo bili na potu po stezi: Herat—Kanda-har. Prebivalstvo nas je gledalo strupeno. Prav nič nismo mogli kupiti, ker smo bili razkričani kot kristjani, ki so se upali graditi cesto proti volji Alaha (mohamedanski bog). Zadnje tri dni so nam pošla živila in hrana za konje. Celi ta čas nismo zavžili nič in konji so bili sestradani do kosti. Ko smo vendar-le dosegli Kandahar, smo zvedeli, da je naš gospodar in kralj Amanulah že davno preko meje. Zahtevali smo od oblasti «aostanke naše plače, a se nam je vse smejalo in svetovalo: zadovoljni bodite, ako izginete živi preko meje. Ni nam preostalo drugega, kakor da smo šli peš do meje v Indijo, kjer smo se lahko poslužili železnice do glavnega mesta Kalkuta. Tukaj sem se ukrcal na ladjo in se odpeljal nazaj v Nemčijo. Poznejša dolgotrajna krvava revolucija je uničila vse, kar je ustvaril dobrega, obče koristnega in lepega evropsko naobraženi kralj Amanulah. Bogznaj, kedaj in kdo se bo zopet upal, lotiti prepotrebne modernizacije neizmernega Afganistana, ki hrani nepregledna bogastva, a jih ne zna in noče izrabljati. Nafsfarefši opis liudožrcev. Kmalu po Kolumbovem odkritju je postala obala Severne, Osrednje in Južne Amerike torišče Evropejcev, ki so hoteli obogateti kar preko noči. Ravno radi hlastanja po zlatu in sploh po bogastvu se je beli človek tako hudo osovražil Indijancem. Pri stremljenju za ameriškimi zakladi j? prišlo tolikokrat do krvavih obračunov med Evropejci samimi. Spore belega človeka je uporabljal in obračal Indijanec v svoj prid. Še o < » -3 -aB w o 2 v* H w > < Bi > Si § r o •o o o sa «=■ c ID O P. p A o o Ši Bg " >£ s a < r t S t/K i o< V? 2 P <0 « a o -•s w a M M> 5" < P o M S HH O S) 09 - a CA ~ ** g g < g S. i i Brezpogojno Lt^i najnovejši ilustrovani cenik veletrgovine S T E R M E C KI, katerega dobite na zahtevo takoj brezplačno. Izbrali si boste lahko prešite odeje vseh » vrst solidne ročne izdelave po sledečih : nizkih cenah : fianel 150, kambrik 144, , ruš 150, klot, 165, iožast 280, tiger ■ 48, 50, posteljne garniture 230, 275, i madras garniture 78, 89, preproge na meter po Din 22'50. Razen tega najdete v ceniku še mnogo drugih predmetov po najnižjih cenah. Kar ne ugaja se zamenja ali vrne denar. Čez Din 600 — poštnine proste pošiljke. 965 H.STERMEEHI, ÊEL3E, št. ZÏ, Slov. VELETRGOVINA Ure, tlainina, očala. Zajamčeno prvovrstne izdelke kupite samo pri urarju M. Ilger-fevem Sinu Maribor. Gosposka ulica 15 1478 Popravila hitro, dobro in poceni! A. Senčar & Sin Ptuj Monopolna veleprodaja soli Žiplnsha sol dosla Kupujemo ¡g». 'S,""i- rovo in kuhano maslo, vinski kamen i. t. d. Zamenjava pri?»flanai- 1478 bučnega olja. Kupim čez 12 oralov dobrega posestva z vinogradom. Cenj. ponudbe in navedbo cene pošljite do 10. decembra na naslov: Antun Baje, Slov. Konjice 23. 1464 Sprejme se dobra kuharica, ki bi opravljala vse gospodinjske posle v večji trgovini z mešanim blagom. Naslov v upravništvu. 1421 Ail se želite iznebiti protina ^ lioleiln ¥ hosfeh * In ISiasa brez nevarnosti? Reuma je strašna in zelo razširjena bolezen, ki ee ne izogne niti bogatšu niti siromaku in išče žrtev, kakor v palačah tako tudi v kočah. Prerazlične so oblike v katerih bolezen nastopa, največ bolezni je pa takih, ki se nazivajo z najrazličnejšimi imeni, medtem pa niso nič drugega kakor reomalizcin Enkrat bolijo kosti in členki, drugič členki otečejo, pohabljene roke in noge, trganje, zbadanje v raznih delih telesa, celo oslabljenje vida, vse to so posledice reume in bolečin v kosteh. Kakor so različne oblike s katerimi se bolezen pojavlja, ravno tako številna so mogoča in nemogoča zdravila, medicina, miks-ture, mazila itd., ki se trpečemu človeštvu ponujajo. Na več teh sredstev ne more popolnoma ozdraviti, kvečjemu bolečine samo Ublažiti. To, kar Vam pa mi priporočamo je popolnoma neškodljiva zdravilna pijača, katera je že mnogim bolnikom pomagala I Naša kura je izborna ir deluje hitro pri zastarelih, kroničnih slučajih. Da bridobimo čim več pristašev, smo sklenili, vsakomur, ki nam piše poslati popolnoma brezplačno našo interesantno in poučno razpravo. Kogar torej mučijo bolečine in kdor se želi teh bolečin hitro, temeljito in brez nevarnosti iznebiti, naj še danes piše na: AUGUST MÄRZKE, Berlin—Wilmersdorf, Bruchsalerstrasse Nr. 5., Abt. 24. Vajenca s popolno šolsko izobrazbo in lepo pisavo sprejme v trgovino mešanega blaga Franjo Golič, Buče pri Kozjem. 1420 Oddam 7 mesecev staro deklico za svojo. — Pekel, Pesnica 181. — Črepinko. 1474 Priporočam vse vrste lovskih, ostrostrelnih in flobert pušk, pištol, revolverjev (samokresov, samokresnih in pištolnih nabojev (Patronenhülsen). Zamaški in šibre, skrbno napolnjeni naboji, ter vse ostale lovske potrebščine. Najnovejše izdelave, montaža daljnogledov in popravilo po ceni in solidno. Zaloga smodnika. Dragotin Čutiča vdova, puškama, Maribor, Slovenska ulica 18. 1313 danes nepregledno bogato in po obsegu neizmerno južno-ameriško pokrajino Brazilijo so si razdelili med seboj v prvih letih po odkritju francoski in portugalski trgovci. Ako so se kje križale njih koristi, je prišlo do bojev med obema. Znana je stara portugalska brazilijanska naselbina sv. Vincencij. Tukaj sta bivali krog leta 1500 ob morski obali indijansik plemeni: Tupinikis in Tupinambas. Prvi so bili zavezniki Portugalcev, drugi Francozov. Leta 1554 so zgradili Portugalci v kraju Ber-tioga ob morju s trdnjavo St, Maro. Za trdnjav-skega poveljnika so postavili Nemca z imenom Hans Staden iz Homberga v nemški državi Hes-sen. Ta je izdal leta 1557 V nemškem mestu Marburg tiskano delo, ki nosi naslov: »Besnica in popis dežele divjih, nagih in strašnih ljudo-Žrcev, ki leži v Novem svetu. Pred in po Kristusovem rojstvu v deželi Hessen ta pokrajina ni bila znana, do teh dveh preteklih let, ko jo je Hans Staden iz Homberga v Hessenu spoznal in tiskano obelodanil.« Poveljnik Staden opisuje v svojem popisu, kako se je podal bolj v notrajnost Brazilije, da bi streljal divje svinje. Kar naenkrat so i?a ob- krožili francoski indijanski zavezniki Tupinambas, ga potolkli na tla in ga odpeljali seboj v naselbino Uwatti, kjer je bival njih glavar Iperu Wasa. Zdravili so ga ter dobro hranili, da bi ga necega večera med posebnimi obredi ubili ter pojedli. Sploh je bil tedaj običaj pri brazilijan-skih Indijancih, da so ujete sovražnike požrli. Cela naselbina se je zbrala krog poglavarja. Ujetnika so pripeljali povitega z motvozi iz slame, katerega so držale ženske in otroci. Pred žrtev se je postavil poglavar s pisano poslikanim kijem. Najprej je tolpo nagovoril v vlogi svečenika. Po govoru, ki je bil pri vsaki pojedini človeškega mesa enak, je ujetnika z enim mahljajem s kijem ubil. Med ženske ter deco je razdelil noge ter roke, drugo so si razdelili ter spekli možje. Ako obišče ena indijanska vas, pripoveduje Staden, drugo prijateljsko, nesejo seboj pečeno ter kuhano človeško meso, da ga podarijo dobrim sosedom. Ko se je Staden med Indijanci nekoliko pozdravil, so ga tirali necega večera med tuljenjem ob robek gozda, da bi se tamkaj mastili z njegovim mesom. Baš tedaj, ko je dvignil glavar kij. da bi ga pobil, ie pokazal Staden na vzha- •e s m O M t* am 2 o > » t-i 3 S rt * W »i i* c © ¡i <* K « 0 w <. r M- as Ti 69 « ►i o. 3 O M« _ N 3 fi> su ca 3 — oS (fi 1 5 « 3 > «i w PN fi? #©» it i it < A* . -M Cf» ■Ü jj i ■»i»i ■ i«* h u»«^ TTTrrTTTTTTTTTTnnrrinrii k ron n mrmi] □ Predno si nabavilo zimsko blago obiščite g \mr rgovski dom v Mariboru. Največja modna trgovina v Sloveniji meri 98VS mtr z 36 velikimi izložbami. Velikanska izbira vsakovrstnega blaga □ nudi čudovito nizke cene. KONFEKCIJI plašče od 300 Din □ naprej kakor tudi vse blago ceneje kot drugod. R Modne knjige zastonj. 1899. Modne knjige zastonj. □ fcoonc Kupci Pozor RonMjsha in menufaitfpna frgouine Ipan Mastnali^a .............................a cesta iS Lastna izdelava perila in oblek ter nudi ugodno priliko, da si nakupi vsakdo po najugodnejši ceni iz prvovrstnega blaga narejena oblačila. Velika izbira usnjaiih sukenj. Velika zaloga najlepših stolov, hlačevine, blaga za perilo, krojaške potrebščine in razne vrste drugega blaga. 1405 NafveCte bogastvo fe Vaš vid! V vsakem oziru se obrnite na R. BIZJAK-A, izprašaoega koncesij cm iranega optika ▼ Mariboru, Gosposka ulica 18 ki Vam edini garantira za strokovnjaško ter solidno postrežbo. Dobavitelj železniški, trgovski bolniški blagajni, splošni bolnici i. t. d. 1385 ¿Pohištvo - ¿¿Preproge ci, zastori, posteljne odeje, po- Maria ¿Preis posteljnina, vložki, modraci, zastori, posteljne odeje, pohištvena tkanina i. t. d. najboljše in najceneje 1277 pri Brezplačni cenikil iWrtrife«/'. Gosposka ul. 20 £ K 5' g s: o. c < o o - m -s sr p ¡3 xn* o S ° B. ' — »S =■ Kg.'? 3 i ? P £ i: i i -s ¡3 < n. P S) ™ GO N< ÏÏ. O P ÜB P t/H c.< 2 a B k. i— N N P O & m 0« S s-i:? P" o* p "Ö a 3 < N 2 N B <• ¡r Sil S-S On r »22 2. S ¡3 S. S. 3 S a E ° -S C T Bt§s ff&o œ — £« 3 e c p ® -CTB » s. •a w ® S" 3 I-. C K" ^ to 3 < 5