PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob«* v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
!> ~ •$'. > O T? O -
1
Ji
S

1
I
s
Z
r-i
5
S
I
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIH. št. 114 (12.746)
Začel se je boj za 630 poslanskih in 315 senatorskih mest
Uradna otvoritev volilne kampanje Stranke že izdelale strategijo
Trst, petek, 15. maja 198	o
----------------------------- _
o
o
Predsednik ZKJ Renovica na o	o ’
o
KPI in ZKJ za izbuipanje odnosov med EGS in Jugoslavijo
Ugodna ocena odnosov med obema partijama
PSI poudarja Craxijevo stabilnosty KPI razkroj petstrankarske koalicije, KD pa potrebo po varnosti
SANDOR TENCE
RIM — Vse je torej pripravljeno za zaključni predvolilni finiš. Stranke so predložile svoje simbole in kandidatne liste, izbrale propagandno linijo ter izdelale volilno strategijo, ki se navadno deli na vsedržavne in na lokalne smernice. Nekaj tisoč kandidatov se bo sedaj do nedelje, 14., ter do ponedeljka, 15. junija, borilo za 630 poslanskih in za 315 senatnih mandatov v volilni kampanji, ki se obeta precej polemična, morda pa nič več in nič manj »strupena« kot dosedanje, tudi zato, ker so stranke v glavnem že izdale javnemu mnenju svoje načrte ter svoja volilna gesla. Nedavne sondaže pravijo vsekakor, da je velika večina državljanov in državljank že odločila, kaj bo volila, le določen odstotek mladih čaka na razplet dogajanj in morda na sugestije volilne propagande, ki bo kar se da »sodobna in učinkovita«. Tradicionalne poulične shode bodo gotovo nadomestili bolj »prepričevalni oprijemi«, levji delež pa bodo pri tem imela avdiovizualna sredstva, o resnični učinkovitosti katerih imamo resne pomisleke.
Krščanska demokracija se je odločila za zelo družinsko in paternalistično volilno kampanjo. Po vsej državi je De Mitova stranka razmnožila ogromne plakate, ki pod geslom »forza Italia« prikazujejo več ali manj resne otroke ter mlado nosečo žensko v družbi skupine otrok, ki pozivajo mimoidoče, naj jim zagotovijo »varno bodočnost«, ki jo seveda lahko zajamči le KD. Socialisti bodo volilno kampanjo osredotočili predvsem na Craxija ter postavili v ospredje stabilnost in uspehe njegove vlade, istočasno pa bodo napadali tako komuniste kot demokristjane. Komunisti bodo volivce opozarjali na razkroj petstrankarske vladne koalicije
ter na nujnost levičarskega zavezništva s KD v opoziciji. Protagonist volilne kampanje PRI bo nedvomno »kralj« Spadolini, radikalci pa upajo na izvolitev Ciccioline in Domenka Modugna, ki je kot znano tudi njihov vsedržavni predsednik. Zanimiv pa je primer znanstvenika Ippolita, ki je bil pred leti izvoljen v evropski parlament na komunistični listi, sedaj pa kandidira na republikanski, tako da obstaja konkretna možnost, da bo v Strassbourgu komunist, v Rimu pa republikanec. Ippolito kot znano že dolgo let dosledno in glasno zagovarja jedrsko energetsko izbiro in se je oddaljil od KPI, ko je partija aktivno podprla ljudske referendume na to tematiko.
Polemik o sestavi kandidatnih list ter o umestnosti te ali one kandidature vsekakor ne manjka, a sodijo v običajno predvolilno prakso in se bodo čez nekaj dni polegle. Zelo razburjen je v teh dneh bivši obrambni minister Spadolini, ki je verjetno upal, da je šef generalnega štaba vojske general Poli simpatizer PRI, a se je pri tem pošteno zmotil, saj bo general presenetljivo kandidiral na listi KD v Furlaniji in v Piemontu. Poli se je v skladu z zakonom že odpovedal vojaškemu činu in zato bo moral ministrski svet čimprej imenovati njegovega naslednika. Hude polemike spremljajo tudi kandidaturo tajnika združenja sodnikov Ferrija, ki je računal na kandidaturo na listah KD, a se je moral zaradi veta strankinega vodstva v zadnjem trenutku obrniti na socialdemokrate, ki so ga seveda sprejeli z odprtimi rokami.
O volilni kampanji in o kandidaturah je tekla beseda tudi na včerajšnji tiskovni konferenci tajnika ZKMI Polene, ki je med drugim predstavil tudi kandidaturo mlade slovenske komunistke Nives Košute, pri čemer je pozval mlade Italijane in Slovence, da jo množično podprejo.
RIM Italijanska komunistična partija si bo tako v Rimu kot na mednarodni ravni prizadevala, da bosta Italija in Evropska gospodarska skupnost pospešili gospodarsko sodelovanje z Jugoslavijo ter ji tako pomagali pri prizadevanjih za izhod iz sedanje krize. To je glavna obveza, ki je izšla z včerajšnjega delovnega sestanka med generalnim sekretarjem KPI Natto ter predsednikom predsedstva CK Zveze komunistov Jugoslavije Renovico ter s plenarnega zasedanja obeh partijskih delegacij. Rimski obisk voditelja jugoslovanskih komunistov je trajal samo en dan in je bil izrazito delovnega značaja v sklopu rednih posvetovanj ter že tradicionalnega medpartij-skega sodelovanja. Milenka Renovico so spremljali najožji sodelavci, v delegaciji KPI pa so poleg Natte bili še člana tajništva Pajetta in Napolitano ter načelnik zunanjepolitičnega oddelka Rubbi. Pogovorom je sledil jugoslovanski veleposlanik v Italiji Ska-taretiko.
Natta in Renovica sta uvodoma ocenila mednarodni položaj s posebnim poudarkom na situacijo v Sredozemlju, pri čemer sta ugotovila, da so si stališča in pogledi obeh partij zelo blizu. Podrobno sta nato analizirala itali-jansko-jugoslovanske meddržavne od-
nose, ki so precej dobri, lahko pa bi bili še boljši, zlasti če pomislimo na marsikatero neizkoriščeno možnost na področju gospodarske in tehnološke kooperacije. Italijanska stran se je v tem okviru obvezala, da bo angažirala svoje parlamentarce (bodisi v Rimu, bodisi v evropskem parlamentu) za pospešitev vsestranskega sodelovanja z vzhodnim sosedom. Beseda pa je tekla tudi o možnosti neposrednega posega KPI pri ministrskem predsedniku Fanfaniju. Delegacija KPI je obžalovala tudi določeno hladnost, s katero EGS sledi dogodkom v Jugoslaviji.
V nadaljevanju razgovorov so voditelji ZKJ in KPI podrobno ocenili medpartijske odnose, ki se pozitivno razvijajo na poti, ki sta jo začrtala Tito in Berlinguer v duhu avtonomije in spoštovanja posameznih stališč. Renovica 'je nato italijanske gostitelje seznanil s položajem v SFRJ ter z napori za premostitev hudih gospodarskih in družbenih težav, Natta pa je goste informiral o zapletenem političnem položaju v Italiji, o vzrokih vladne krize ter o osnovnih smernicah volilne kampanje KPI. Pred odhodom v Beograd si je delegacija ZKJ popoldne ogledala sodobni računalniški center vsedržavne direkcije KPI. (st)
Irangate: Reagan globoko vpleten
VVASHINGTON Ronald Reagan je bil neposredno in globoko vpleten v odločitev iz leta 1984 o miniranju pristanišč v Nikaragvi. To je dejal komisiji Kongresa, ki raziskuje ozadje afere Irangate, bivši predsednikov svetovalec za probleme državne varnosti Robert McFarlane.
Načrt o miniranju so izdelali na sestankih ožje skupine sveta za državno varnost, ki so se jih udeležili poleg Reagana zunanji in obrambni minister Shultz in Weinberger ter pokojni šef CIA Casey. Ker je Kongres nato okrnil finančno pomoč antisandinistom, naj bi Casey skupaj s polk. Northom zrežiral prodajo orožja Iranu oziroma posledično financiranje contrasov, ki je prerastlo v znani škandal.
Zadeva A gnila
Razprava na preturi in demonstracije pred sodno palačo
NA 5. STRANI
Prvi dan zasedanja skupine za jedrsko načrtovanje
NATO okvirno podpira dvojno ničelno opcijo hoče pa okrepiti svoje taktične jedrske sile
STAVANGER (NORVEŠKA) — »Združene države Amerike želijo odstranitev vseh jedrskih raket srednjega in kratkega dometa z evropskega ozemlja, ameriška vlada pa se še ni odločila glede odprave raket najkrajšega dometa. Ob tem so ZDA pripravljene povečati proizvodnjo drugega jedrskega orožja, s katerim bi lahko evropskim zaveznikom jamčile verodostojnost strategije NATO pakta o tako imenovanem fleksibilnem odgovoru.«
Ta predlog je iznesel ameriški obrambni minister Caspar VVeinberger na spomladanskem zasedanju NATO grupe za jedrsko načrtovanje v norveškem obalnem mestecu Stavanger. Zbralo se je 14 obrambnih ministrov. VVeinberger je na sestanku navedel možnost povečanja števila bombnikov z jedrskimi bombami in s širokim akcijskim radijem, kot so npr. letala F-l 11, in na množično uporabo jedrskih raket na podmornicah.
Kot je bilo pričakovati, se je sovjetskemu predlogu na včerajšnjem sestanku postavil po robu vrhovni poveljnik sil NATO pakta, ameriški general Bernard Rogers, ki je dejal, da bi »dvojna ničelna opcija preveč oslabila možnost fleksibilnega evropskega odgovora«. Takoj zatem je Rogers celo zahteval, da bi zahodni zavez-
niki čimprej odpravili neravnovesje v konvencionalnem orožju med Vzhodom in Zahodom.
Včeraj naj bi v razpravi v bistvu potrdili stari reykjaviški načrt o umiku vseh evroizstrelkov iz Evrope in ohranitvi le 100 konic na ameriškem in sovjetskoazijskem ozemlju, seveda obstajajo med posameznimi članicami še precejšnja razhajanja, ker so evrorakete zelo mobilne.
Glede likvidacije vseh raket, tudi najkrajših, pa so mnenja na žalost še vedno zelo deljena. Po včerajšnjem zasedanju pa je le prišlo do pozitivnega zasuka. Kot znano so predlog sovjetskega voditelja Gorbačova takoj podprle vlade Španije, Norveške, Danske in Nizozemske, tem pa se je zadnje dni pridružila še Italija. »Dvojni« ničelni opciji so takonasprotovali Francozi, Angleži in delno tudi Zahodni Nemci. Največja novost včerajšnjega dne pa je bila ta, da se je druga »fronta« precej zrahljala, saj je angleški zunanji minister George Vounger na tiskovni konferenci podprl zadnjo sovjetsko razorožitveno pobudo ob pogoju, da »bo ostala možnost evropskega vojaškega učinkovitega odgovora neokrnjena in verodostojna«. Izmed vseh vlad, ki sodelujejo na sestanku skupine za jedrsko planiranje je torej ZR Nemčija ostala edina, ki še ni sprejela dvojne ničelne opcije, ker bi bila z njo preveč izpostavljena.
Chirac v Moskvi
Francoskega ministrskega predsednika Chiraca je na moskovskem letališču pričakal sovjetski predsednik vlade Nikolaj Rižkov	(Telefoto AP)
Tiskovna konferenca na Dunaju o položaju manjšin v Avstriji
DUNAJ — Na tiskovni konferenci, ki jo je včeraj sklical poslanec zelenih v parlamentu Karel Smolle, je bilo rečeno, da bodo predstavniki vseh v Avstriji živečih narodnostnih skupnosti v kratkem obiskali diplomatska predstavništva vseh štirih zaveznikov, podpisnikov avstrijske državne pogodbe (ZSSR, ZDA, Francija in Velika Britanija) ter jih obvestili o položaju madžarske, češke in slovaške, hrvatske in slovenske manjšine v Avstriji, ki nikakor ne ustreza v pogodbi zapisanim načelom.
Poleg tega je Karl Smolle kot »provokacijo« označil tudi za danes napovedano vojaško zaprisego pred spomenikom Abwehrkaempfu v Šentjakobu v Rožu. Ta spomenik so
leta 1937 odkrili tedaj še nekateri ilegalni člani NSDAP, ki pa so se pozneje v času Hitlerjevega nacizma »uveljavili« kot esesovci. Spomenik v brambovskih bojih padlim za »svobodno in nedeljeno« Koroško (v letih 1919 - 1920) pomeni tudi simbol nemškemu nacionalizmu na Koroškem, saj predstavlja čaščenje herojskih dejanj zgolj tistih, ki so se postavljali za etnično čisto nemško Koroško.
Provokacija, namreč zaprisega rekrutov pred tem spomenikom pa je še toliko večja, ker bo prav na današnji dan, ob dvaintrideseti obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe v maju leta 1955. Tedaj je namreč Avstrija postala samostojna in nevtralna dežela.
Vroča tema zadeve Waldheim
DUNAJ — Vse, kar v avstrijski politiki kaj pomeni, se že od 27. aprila vrti samo še okoli človeka, ki sedi v Hof-burgu in ki kot zasebnež ne sme več stopiti na ozemlje ZDA. Včeraj je o tej temi zasedal celo parlament, kar je gotovo svojevrsten dogodek.
Ko je podkancler in zunanji minister Alois Mock razlagal poslancem štirih strank, da je nekdo »tako dolgo nedolžen, dokler se mu na pravni ravni ne dokaže krivda«, je tudi poudaril, da je dr. Kurt VValdheim podvzel kar se da odločne korake, da bi svojo, Američanom tako sumljivo preteklost, razčistil. Vložil da je tožbo zoper Edgarja Bronfmana, predsednika svetovnega židovskega kongresa; pristal je na mednarodno komisijo vojaških zgodovinarjev in sestavil je svojo »belo knjigo«. Je rekel Mock.
Resolucija, ki sta jo za včerajšnje zasedanje parlamenta pripravili obe vladajoči stranki, je nastala po začetnih sporih socialistov in ljudske stranke. Zlasti so funkcionarji SPOE vztrajali
na besedi »neutemeljeni« in sicer v tekstu, da bo »... vlada zaščitila predsednika pred neutemeljenimi obtožbami«. (Kar pomeni — ne za vsako ceno.)
Poleg tega navaja resolucija najostrejšo obsodbo vseh oblik antisemitizma in rasizma v Avstriji, in narekuje vladajoči dunajski politiki, da pod-vzame vse ustrezne korake, da bi (pred neutemeljenimi) napadi zaščitila šefa države. Dr. Felix Ermacora, ki je vodil tričlansko vladno delegacijo v Beograd, se je včeraj udeležil parlamentarne seje. Kaj so našli v jugoslovanskem vojaškozgodovinskem arhivu, še ni hotel povedati, dejal je le, da so naleteli na »nove materiale« vendar ne takšne, ki bi lahko VValdheima dodatno »obremenili«. Danes bo prispela na Dunaj iz VVashingtona tudi trojica z vso dokumentacijo, ki je poslala avstrijskega predsednika med »persone non grate«. Potem se bo pa seveda
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Košarka: presenetljivo iz Gorice
Francesco Moser predsednik Segafreda
□ □ □
Tenis: na turnirju v Rimu
Ivan Lendl izločen Cane v četrtfinalu
□ □ □
Kolesarstvo: dirka po Španiji
Kolumbijec Herrera pred končnim slavjem
Zaskrbljenost kenijske vlade ob destabilizacijskih načrtih Tripolisa
• Vroča tema
Libija novači mlade brezposelne Kenijce da bi se kot gverilci vračali v domovino
NAIROBI Kenijska vlada je izrazila »globoko zaskrbljenost« zaradi poročil, po katerih je Libija od lanskega decembra zvabila v Tripoli najmanj dvesto mladih Kenijcev, ki naj bi jih v Libiji izurili in oborožili za delovanje proti kenijski vladi in za zrušitev režima predsednika Moija. To sporočilo o zarotniški dejavnosti libijskih oblasti je objavilo tukajšnje zunanje ministrstvo.
V protestu je neposredno in posredno omenjena tudi Uganda, češ da naj bi mlade Kenijce zvabili v Libijo z ugandsko pomočjo, saj naj bi iz Kampale v Tripoli odpotovali z ugandskimi potnimi listi. V tukajšnjem tisku navajajo, da je med omenjenima dvema stotnijama Kenijcev precej tako imenovanih »parkiriščnih fantov« iz Nairobija in Nakuruja, torej mladih brezposelnih fantov, ki se v Keniji dokaj množično borijo za vsakdanji kruh tako, da na parkiriščih varujejo avtomobile pred zlikovci.
Kenijska vlada je očitno reagirala na pisanje Standarda, nairobijskega dnevnika, v katerem ima večino delnic britanska multinacionalna družba Lonhro. Standard je na prvi strani objavil obširen članek, poslan od dopisnika v Londonu, v katerem je rečeno, da je od decembra lani odšlo iz vzhodne in srednje Afrike kakšnih 1.600 mladeničev v Libijo, kjer naj bi jih izurili za gverilske akcije proti vladam v Keniji, Zairu in še v nekaterih državah. Vsi »novaki« naj bi odpotovali v Libijo preko Kampale,
kjer je menda na vsakih nekaj dni pristajalo in vzletelo libijsko vojaško transportno letalo C-130.
Uradni krogi v Nairobiju trdijo, da so že nekaj časa vedeli za zarotniško dejavnost Libije proti Keniji in v vzhodnoafriškem in širšem prostoru. S to dejavnostjo povezujejo tudi izgon petih libijskih diplomatov iz kenijskega glavnega mesta, ki so jih 24. aprila razglasili za nezaželene osebe. Sedaj pravijo, da je bil z novačenjem Kenijcev in mladih ljudi iz drugih afriških držav najbolj neposredno povezan bivši odpravnik libijskega veleposlaništva v Keniji Vanis Ali Meselati, ki so ga ravno tako izgnali. Me-selatijevo »zarotniško dejavnost« bojda potrjuje dejstvo, da je velikokrat tajno potoval iz Nairobija v Kampalo, kjer je bil po teh trditvah zbirni center za Afričane, ki naj bi se po urjenju v libijskih vojaških taboriščih spremenili v protivladne gverilce.
Po drugi tezi naj bi Libija novačila Afričane za znano islamsko legijo, ki je sodelovala tudi v bojih na severu Čada in je skupaj z drugimi libijskimi enotami doživela hud vojaški poraz, ko so čete čadskega predsednika Hisena Habreja (ob obilni fran-cosko-ameriški vojaški pomoči) po vrsti osvajale bivša libijska vojaška oporišča severno od 16. vzporednika. V kenijskih diplomatskih krogih je slišati mnenje, da je sedanje razkritje domnevne libijske zarotniške dejavnosti proti kenijski vladi treba razumeti
tudi kot resno opozorilo ugandskemu predsedniku Yoweriju Museveniju. Prvič zato, ker naj bi bile ugandske oblasti neposredno povezane z novačenjem Afričanov za Libijo. Drugič pa opozorilo govori o resno poslabšanih kenijsko-ugandskih odnosih, do česar je prišlo v veliki meri zaradi čedalje očitnejših znamenj vojaških, gospodarskih in političnih povezav. Musevenijevega režima z Libijo, Kubo, Severno Korejo in Palestinsko osvobodilno organizacijo, ki naj bi imele vse po vrsti vojaške svetovalce v Ugandi.
Razčlenjevalci razmer ob vsem tem govorijo o nastajanju nevarnega kriznega žarišča v vzhodni Afriki, ki ni omejeno samo na Ugando, temveč dobiva čedalje širše in nevarnejše razsežnosti. Očitno je, da je v ozadju zaostrovanja odnosov v vzhodnoafriškem prostoru zaslediti vplive in vmešavanje neafriških sil, predvsem velesil. Analitiki vidijo v povezovanju Ugande z Libijo, Kubo, Severno Korejo in PLO prodiranje sovjetskega vpliva v osrčje Afrike in v vzhodni del celine, medtem ko v ozadju kenijskih in zairskih protestov ob dogodkih v Ugandi (v Keniji sd sedaj med drugim objavili, da so v zadnjih mesecih v Ugandi ubili 12 Kenijcev) in okrog nje vidijo nasprotovanje zahodnih sil (predvsem Velike Britanije in ZDA) razširjanju sovjetskega vpliva preko posrednikov.
AVGUST PUDGAR
NADALJEVANJE S 1. STRANI
sklepalo ali so očitki OSI (urada za posebne raziskave) »utemeljeni« ali »neutemelj eni«.
Joerg Haider, ki ne zamudi nobene priložnosti za svojo politično afirmacijo, je na tiskovni konferenci zelo nesramno napadel kanclerja Vranitzkega zaradi njegove uradne poti v ZDA. S tem je ponovno pokazal malo svoje rjave barve. Klevetniško kampanjo, ki jo zoper njihovega predsednika vodijo »določeni krogi v ZDA«, je označil kot: »Predigrico v prihajajoče jubilejno leto.« Jubilejno leto bo leto 1988, ko bodo Haider in njegovi volivci proslavljali 50. obletnico Anschlussa.
O letu 1938 je včeraj na tiskovni konferenci spregovoril predsednik dunajske židovske skupnosti Paul Gross. Anschluss je »enim pomenilo svobodo, drugim pa izgubo domovine«. O zadevi Waldheim pa je Gross izjavil, da bi lahko od naj višjega predstavnika Avstrije vsaj pričakovali, da bo kot moralno napačno ocenil, kar se je dogajalo pod nacizmom. Gross je tudi povedal, da na sedež židovske skupnosti ponovno, tako kot v času lanskoletnega predsedniškega predvolilnega boja, prihajajo grozilna pisma ter obsodil izjavo župana iz Železnega, ki ni ob razdejanju na tamkajšnjem židovskem pokopališču (prevrnjenih in razbitih je bilo 39 nagrobnikov) našel primernejših besed kot: »To ni bil nihče izmed nas.«
BARBARA GORIČAR
Hasani: osnovna naloga okrepitev proizvodnosti
Barbie iz protesta odsoten na procesu
BEOGRAD — Predsednik predsedstva SFRJ Sinan Hasani včeraj v jugoslovanski skupščini po nekaterih ocenah ni v celoti izrabil priložnosti, da bi v imenu kolektivnega državnega vodstva določneje opozoril na nosilce odporov hitrejšemu preseganju sedanjih težav v družbi. Hasani je namreč delegatom obrazložil poročilo predsedstva SFRJ o aktualnih problemih notranje in zunanje politike. To je mogoče ugotoviti tudi iz razprave o tem poročilu, ki je zadnje dni tekla v odborih jugoslovanske skupščine. Tam je bilo slišati ocene od zadostno do odlično, kar pa je morda tudi siceršnji jugoslovanski odnos do takšnih poročil od katerih sicer po navadi pričakujejo odločno preveč.
Hasani je kot osnovne naloge omenil urejanje gospodarskih razmer, kjer naj bi s kombinacijo različnih ukrepov omogočili hitrejšo rast proizvodnje in izvoza in s tem omogočili trajne in stabilne osnove za dvig učinkovitosti gospodarstva in njegovo hitrejšo tehnološko prenovo. Ob tem naj
bi pozornost seveda posvetili tudi zaustavitvi inflacije, največ pa naj bi po mnenju predsedstva obetal hitrejši razvoj turizma, družbenega gospodarstva in kmetijstva. Za ta tri področja že pripravljajo strategije razvoja.
Predsedstvo SFRJ je bilo precej odločno pri stališču o nadaljnji graditvi jedrskih elektrarn v Jugoslaviji. Sinan Hasani je poudaril, da bodo v državi morali pripraviti in družbeno verificirati precizne kriterije, ki bodo omogočali, da bi sploh razmišljali o eventualni graditvi takšnih objektov.
Precejšen del poročila je namenjen tudi nerazvitim, odnosno ukrepom, ki so jih nedavno sprejeli za konsolidacijo gospodarstev v Črni gori, Makedoniji in na Kosovu. Predsedstvo meni, da samo pomoč širše skupnosti ne more dokončno rešiti težav teh območij, kjer bodo morali več storiti tudi sami, predvsem ko gre za učinkovito izkoriščanje sredstev, ki so namenjena manj razvitim, (dd)
PARIZ — »Ne pridem. Podpisano, Klaus Altmann«. S temi skopimi besedami, ki so jih prebrali v dvorani ly-onskega sodišča, je bivši gestapovec Klaus Barbie sporočil predsedniku porotnega sodišča, kako namerava »sodelovati« na procesu, kjer je obtožen zločinov proti človeštvu.
Barbie, lyonski krvnik, in njegovi odvetniki - Francoz Jacgues Verges in dva Bolivijca - so ubrali točno določeno obrambno linijo, ki sloni na postavki, da je Klaus Barbie od leta 1957 prevzel bolivijsko državljanstvo in mu zato v Franciji ne morejo soditi, ker ga Bolivija uradno ni izgnala oziroma izročila francoskim oblastem, pač pa ga samo »predala«. Barbie naj bi se kot Bolivijec preimenoval v Altmanna
in zdaj trdi, da je fizično sicer v Franciji, pravno pa še vedno v Boliviji, in da mu bodo morali zato v Franciji tudi v tretje soditi, ne da bi bilo njega zraven. To zadevo bodo morali razčistiti tudi v Boliviji, saj gre za njihovega državljana, ki trdi, da so ga Francozi »ugrabili«.
Bivšega gestapovca so v Lyonu že dvakrat obsodili v odsotnosti. Prvič leta 1952, drugič dve leti kasneje. Obakrat je bil obsojen na smrt za vojne zločine, tokrat, ko mu sodijo za zločine proti človeštvu, pa bi ga lahko obsodili le na dosmrtno ječo. Barbiev francoski odvetnik je medtem izjavil, da bo v kratkem »razbil enoličnost procesa«, najbrž tako, da bo tudi sam dezertiral sodno obravnavo.
Zemeljski usad v Sarajevu
SARAJEVO — V sarajevski mestni občini Stari grad je velikanski zemeljski usad utrnil eno življenje, a bi lahko imel mnogo hujše posledice, če ne bi pristojne oblasti tako naglo ukrepale. Ko se je v krajevni skupnosti Vasin ban začela premikati zemlja, so varnostniki takoj pozvali ljudi, naj zapustijo domove: to so tudi storili, a 32-letna Ešrefa Lukač iz Novega Pazarja je skočila spet v hišo po oblačila za svoja mladoletna otroka in takrat se je poslopje zrušilo pod velikansko gmoto zemlje.
Usad je uničil 22 hiš, v katerih sta bivali 102 osebi. Evakuiranih je bilo 94 družin z več kot 100 otroki; 24 je bilo nameščenih v šolskem poslopju, druge pa so se zatekle k sorodnikom in prijateljem, dokler jim oblasti ne priskrbijo lastnih, čeravno začasnih domov, kot je brž obljubil izvršni svet skupščine SR BiH.
Prepir v izraelski vladni koaliciji ob mirovni konferenci za Bližnji vzhod
JERUZALEM —-. Izraelski predsednik Herzog je včeraj posegel v prepir med Likudom in laburisti s pozivom, naj ne delajo sramote in naj pustijo osebne ribarije. V Izraelu je namreč izbruhnila neobičajna vladna kriza ob vprašanju mednarodne konference o miru na Bližnjem vzhodu. Medtem ko vodja laburistov in zunanji minister Peres podpira to konferenco, je vodja Likuda in premier Šamir ukazal vsem veleposlaništvom, naj o tem ne razpravljajo, ker so se konferenci odpovedali. Šamir je tudi prepovedal svojemu zunanjemu ministru Peresu, da bi odpotoval v ZDA, kjer bo z Reaganovo administracijo razpravljal prav o tej »prepovedani« konferenci. Peres se namreč ne meni za Šamirjeve prepovedi in bo vsak čas odpotoval.
Cilj laburistov je jasen. Izzvati konservativni blok Li-kud, da sproži vladno krizo, razpust kneseta in predčasne volitve. Tega pa si Šamir ne more privoščiti, saj se zaveda, da bi njegova stranka nazadovala na morebitnih predčasnih volitvah in zato prihaja do tega neobičajnega položaja. Upa namreč, da se bodo laburisti naveličali in popustili. Tako obnašanje pa je popolnoma skregano s politično prakso in škodi ugledu izraelskega političnega sistema. Prav zato je Herzog posegel, a ima le malo upanja, saj se prepir nadaljuje. V vso zadevo so se vpletle tudi ZDA, ki pozivajo Šamir-ja, naj podpre konferenco kot zadnjo priložnost za mir na Bližnjem vzhodu.
Zunanji minister Peres se pripravlja na odhod v ZDA kljub Šamirjevi prepovedi	(Telefoto AP)
Molk o aretiranih Italijanih v Iranu
TEHERAN Iranci še niso sestavili obtožnice proti italijanskima tehnikoma, ki so ju aretirali 30. aprila, češ da sta vohuna. Geometer Bruno Bella-mano (40 let) in elektrotehniški izvedenec Alessandro Roversi (25) sta delala v Iranu po naročilu družbe GIE (Gruppo Industrie elettromeccaniche) iz Milana, prijeli pa so ju, ko sta fotografirala industrijske objekte v strateškem pristaniškem mestu Bandar Abas. Italijanski veleposlanik v Teheranu Baldocci je v stalnem stiku z iranskim zunanjim ministrstvom, ni pa še prejel uradnega pojasnila o aretaciji. Rekel je, da italijanska podjetja veliko prispevajo h gospodarskemu razmahu Irana, da je italijanska skupnost med vsemi tujimi skupnostmi tu najštevilnejša in da se tega vlada dobro zaveda, zato pričakuje, da ne bo neupravičeno skvarila dvostranskih odnosov.
Glasnik Homeinijevemu režimu nasprotnih »mudžahedinov iranskega ljudstva« v Rimu označuje aretacijo kot tipično izsiljevalno potezo.
Sestanek ministrov neuvrščenih in nevtralnih držav na Cipru
Danes se bo v Limasolu na Cipru začelo srečanje zunanjih ministrov neuvrščenih in nevtralnih držav evropske celine. Pogovarjali se kajpak bodo o problemih Evrope predvsem v optiki prispevka, ki ga dajejo te dežele. Ta prispevek je zmeraj večji in pomembnejši, kar prihaja do izraza tudi v sklepni fazi dunajske konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, na kateri obravnavajo temeljne probleme naše celine.
Razumljivo je, da bo težišče pogovorov potemtakem zlasti na tem, kako se razvija dunajska konferenca kot tako rekoč nadaljevalka slovitega helsinškega srečanja iz. leta 1975. Aktivni spremljevalci dogodkov so brž opazili, da v napovedi srečanja tokrat ni govora o »problematiki dunajske konference«, pač pa že o tem, »kako ta konferenca napreduje«, kar seveda kaže na razvoj.
Pri dunajski konferenci je resnično premik. Ni ne velik in ne otipljiv, premik pa je le. Vse kaže, da mrtvega teka ni več in da so končno vključili vsaj prvo prestavo. Pomemben vzgon tega napredka pa je v tem, da so prav skupini neuvrščenih in nevtralnih držav Evrope (teh je devet) zaupali pripravo sklepnih listin. Z ene strani gre za zaupanje, z druge pa za vse bolj meritorno vlogo teh dežel, ki niso več samo spremljevalke, ali pa zgolj »opazovalke«, kot je rekel švedski predstavnik, ko je udeležencem konference sporočil pristanek.
Prav te dni so neuvrščene in nevtralne dežele imenovale tudi tako imenovane »koordinatorje«,
s čimer se je sklepno delo konference tudi začelo. Predlog, da bi te dežele pripravile sklepne listine je dala Norveška, ki je sicer članica Atlantske zveze; še kako spodbudno je, da ni bilo treba dolgo čakati na odgovor. Vzhodnoevropske države so brž sporočile, da soglašajo, le nekaj dni pozneje pa so to storile tudi zahodnoevropske dežele.
Vemo, da je dunajska problematika (ali pa helsinška) razdeljena na tri, kot jim pravijo, »košare«. V prvi košari je razorožitev, v drugi so gospodarski odnosi, v tretji pa so človekove pravice. Se zmeraj je razplet, žal, odvisen od razpoloženja in odnosov med velesilama. Kontakti med njima so zdaj, kot je rekel Ševardnadze, bolj »blagi«, zato pa so tudi učinki na dunajsko konferenco bolj pozitivni kot sicer. Odnosi med velesilama bodo še zmerom eden glavnih ključev za reševanje svetovnih problemov in bo treba na to kajpak računati. Delež neuvrščenih pa bo, vzlic temu, imel čedalje večjo težo pri ubiranju novih, miroljubnejših poti.
Pri poglavju o razorožitvi, ki je seveda najbolj pomembno za razvoj človeštva, so končno odprli ne ene, pač pa več strani hkrati. Nekoliko lažje in bolje so stekli tudi pogovori med velesilama, ki so zdaj v Ženevi. Gorbačov je dal vrsto predlogov in pobud, ameriška stran pa je mnogo bolj spravljiva, kot je bila. V zvezi s kemičnim orožjem, zahvaljujoč tudi zaključkom nedavne konference v Stockholmu, je že marsikatero vprašanje »ad acta«. V zvezi z jedrskim orožjem na srednji domet v pogovorih kar pogosto ponavljajo, da bi ga bilo treba naravnost odpraviti, napredovanje pa beležijo tudi pri izstrelkih na krajši domet, ki so za tako majhno celino, kot je Evropa, še kako kočljivi. Slednje izstrelke naj bi namreč kar otipljivo omejili, kar sicer ne bi pomenilo konca jedrske nevarnosti, ampak vsaj zaznavno zmanjšanje.
Pri človekovih pravicah se zdajšnje stanje med velesilama odraža tako, da ga Združene države potencirajo mnogo manj kot v preteklosti. Človekove pravice so namreč bile vseskozi barome-
ter razpoloženja VVashingtona do Sovjetske zveze, pa tudi do številnih drugih držav. Napredek pa je tudi v zvezi z gospodarsko košaro. Na Dunaju je bilo sproženih nad 80 predlogov za izboljšanje odnosov. Vsaj nekateri med njimi so vredni resne preučitve. Letos napovedujejo, da se bo trgovina med Vzhodom in Zahodom povečala vsaj za pet odstotkov.
Na ženevski slovesni seji Gospodarskega sveta Združenih narodov za Evropo, ki je bila pred dnevi, ob 40. obletnici tega organa, se je jugoslovanski predstavnik Kosin, tudi kot delegat neuvrščenih, zavzel za prenovljeno gospodarsko podobo Evrope, čemur naj bi dali pečat večja medsebojna industrijska kooperacija, tesnejše sodelovanje v tehnološkem razvoju in večja.pozornost stanju evropskega juga.
Ob začetku zadnjega dela dunajske konference je prav tako jugoslovanski predstavnik Golob posvaril, »da ne bi smeli več zamuditi vlaka« in slikovito povedal, »da se ne bi smeli več obmetavati z besedami iz vkopanih položajev«. Neuvrščene in nevtralne dežele se nemalo trudijo, da ne bi bila vrv med velesilama več hudo napeta. Njihov delež je zmeraj bolj, kot pravimo, stvaren. Pri evropskih problemih pa je pomemben še en odtenek: zmeraj bolj se namreč opredeljuje za stališča neuvrščenih in nevtralnih držav skandinavska podcelina.
MIRO KOCJAN
V deželnem svetu F-JK trije novi
svetovalci
TRST — V deželnem svetu Furla-nije-Julijske krajine od včeraj sedijo trije novi deželni svetovalci. To so komunist Dario Vosca, socialist Lu-cio Cinti in predstavnik Liste za Trst Antonio Peinkhofer. Zamenjali so dva svetovalca Renza Pascolata in Gabrieleja Renzullija, ki kandidirata za junijske parlamentarne volitve in Paola Pellisa, ki je v prejšnjih dneh nenadoma umrl.
Včerajšnja deželna seja se je začela s komemoracijo pokojnega svetovalca Pellisa, katerega sta se z občutenimi besedami spomnila predsednik skupščine Solimbergo in načelnik Mešane skupine »II Melone« Gi-uricin, kateri je pokojni pripadal.
Zatem je predsednik Solimbergo prebral pismi, s katerima sta Pasco-lat in Renzulli podala ostavko, obenem pa je tudi sporočil, da sta ostavko podala tudi svetovalca Carpene-do (KD) in Zanfagnini (PSI), svoja odstopa pa sta pozneje umaknila, ker ne kandidirata na bližnjih političnih volitvah.
Deželni svet je bil torej poklican, da potrdi zamenjavo Pascolata in Renzullija. Pascolatovo mesto bi moral prevzeti Slovenec Giuseppe Bla-setig, ki pa se je zaradi nepremostljivih delovnih obveznosti moral odpovedati mandatu. V skupščino je bil tako izvoljen 38-letni Dario Vosca iz Manzana, po poklicu podjetnik, ki deluje v sektorju proizvodnje stolic.
Renzullijevo mesto v skupščini pa je prevzel Lucio Cinti, ki je trenutno župan v občini San Giorgio di Noga-ro.
S seminarja, ki je bil konec prejšnjega tedna v Bardu
Nujnost po utrditvi vloge SKGZ v videmski pokrajini
Organizacija se je zavedela, da ni več'le povezovalna struktura kulturnih krožkov in organizacij, ampak važen političen subjekt v krajevni stvarnosti
BARDO Konec prejšnjega tedna je bil v Bardu seminar, ki ga je organiziral teritorialni odbor Slovenske kultur-no-gospodarske zveze. Razprava na seminarju je potrdila uvodni poročili sta imela Viljem Černo in Ferruccio Clavo-ra — potrebo po podobnih srečanjih, ki omogočajo največjemu številu operaterjev, da lahko poglobijo značaj strukture, programe in pravila delovanja organizacije; po drugi strani pa taka srečanja favorizirajo uveljavljanje širšega sistema oblikovanja mnenj in konsenza glede splošnih smernic in partikularnih usmeritev, ki označujejo delovanje Zveze.
Prisotnost predsednika in tajnika SKGZ Borisa Raceta in Dušana Udoviča je zajamčila, da je bila razprava povezana s problematiko na medpokrajinski ravni. V svojih posegih sta potrdila pravilnost usmeritve, ki jo je sicer nakazala razprava. Posegli so Salvatore Venosi, Fabio Bonini, msgr. Guion, Margherita Trusgnach, Ezio Gosgnach, Maurizio Namor, Paolo Petricig, Riccardo Ruttar, Elio Oualizza, Sandro Pascolo in Giuseppe Floreancig, prebrali pa so še pisane posege, ki so jih pripravili Renzo Rucli, Aido Clodig in Alessandro Vogrig.
Minil je čas, ko so obstajale samo kulturne in rekreacijske dejavnosti. Sedaj pridobivata na pomenu tudi šolska in gospodarska problematika, medtem ko so Zveza in njeni vodstveni organi zadolženi za uresničevanje politične sinteze vsega tega, kar odraža organizacijsko življenje slovenske narodnostne skupnosti v harmoniji s sklepi deželnih kongresov organizacije. Zveza se mora sedaj pokazati zmožno za trasiranje kulturnih, družbenih, šolskih in gospodarskih razvojnih smernic slovenske skupnosti' in si z verodostojnostjo predlogov in konkretnostjo svojega dela pridobiti osrednjo politično vlogo v sistemu. Sintetično bi lahko zatrdili, da se je Zveza v videmski pokrajini dokončno zavedela, da ni več le navadna povezovalna struktura med kulturnimi krožki in združenji, ampak da sta v njej dozoreli specifična funkcija in dostojnost političnega reprezentativnega subjekta ter odraz interesov slovenske manjšine v videmski pokrajini.
V razpravi niso manjkali konstruktivni doprinosi o važnih problemih za bodočo organizacijsko in politično ureditev Zveze, kakor tudi resni prispevki splošnega značaja, kot so decentralizacija struktur na teritoriju, oblike notranje demokracije, selekcija vodstvenih organov, oblikovanje konsenza ter tehnična, kulturna in politična priprava operativnih kadrov. V bistvu so se torej razpravljavci dotaknili vseh sektorjev življenja slovenske narodnostne skupnosti, v nekaterih točnih primerih s kritičnimi in zelo živahnimi naglasi za načine upravljanja, ki niso obrodili zaželenih sadov. Nekateri razpravljavci so opozorili na odsotnost Zveze na športnem področju. Govorili so tudi o potrebi po učinkovitejšem informativnem sistemu na krajevni in deželni ravni, ki absolutno ne zadovoljuje pričakovanj Slovencev videmske pokrajine. Nekateri udeleženci so se zaustavili ob 'odnosih, ki bi jih bilo treba navezati s Slovenci, ki so se izselili iz rodnih krajev.
Velika pozornost je bila namenjena šolski in gospodarski problematiki, notranjim odnosom na deželni ravni ter položaju v Kanalski in Terski dolini. Vsekakor pa bi posegi vseh razpravljavcev zaslužili, da bi jih objavili v celoti, saj so udeleženci s svojih zornih kotov analizirali našo stvarnost, probleme ljudi ter vlogo Slovenske kulturno-gospo-darske zveze.
Seminar pa je predvsem nakazal potrebp in željo, d^ se je treba ponovno srečati, razpravljati in se soočati. Močno je prišel do izraza jasen vtis, da v skupini ljudi dozoreva prepričanje, da kljub velikim težavam še ni vse izgubljeno.
Razprava na seminarju bo lahko obrodila le pozitivne rezultate. Razprava se mora nadaljevati, treba jo je poglobiti, da bo SKGZ, nov politični subjekt, ki se je pred nedavnim pojavil na sceni slovenske manjšine v videmski pokrajini, lahko bila kos nalogam, ki jo čakajo. V srcih naše skupnosti se uveljavlja važna stvarnost, ki se zaveda problemov in zaupa v svojo prihodnost in ki vidi v slovenski manjšini tisto oporo, na kateri navezati in utrditi svoje primarne solidarnosti. Zato ji je treba zagotoviti pogoje, da lahko zaigra svoje karte na najboljši način tudi zato, ker so verjetno zadnje.
FERRUCCIO CLAVORA
Minister Neisser sedaj za
»koroški model«
CELOVEC — Avstrijski zvezni minister [Ir. Heinrich Neisser, ki je še pred nekaj tedni izjavil, da bo v ministrskem svetu glasoval proti modelu koroške pedagoške komisije (s tem ministrski svet takega predloga ne bi mogel spraviti v parlament), je prejšnji četrtek obiskal Koroško, ali bolje rečeno: tisti del Koroške, katerega so mu priporočali njegovi strankarski kolegi.
Kam je torej šel? Seveda v šolo na Žihpoljah, kjer na dveh šolskih stopnjah preizkušajo koroški model, zatem pa na Bistrico v Rožu, kjer je mimogrede videl tudi ureditev druge vrste, paralelne razrede, kakršne pač predvideva isti koroški model za razrede, v katerih je prijavljenih več kot sedem otrok.
Rezultat teh »obiskov«: Neisser smatra »koroški model kot bistven koncept za novo pedagoško ureditev šolstva«, sploh pa koroški model zanj ni več ločitveni model, temveč vse prej integrativen.
Toda vrnimo se na začetek: »Neisser, ki je ob svoji prvotni izjavi poskrbel za veliko nejevoljo v vrstah koroške OEVP (da o OEFP pa tudi koroški SPOE ne govorimo), je takrat reagiral na očitke s strani predsednika deželne OEVP Sche-ucherja z izjavo, da je vsekakor dobro obveščen in da se na to tematiko spozna. Kljub temu pa se je zdaj - tako uradna verzija - »prišel informirat na licu mesta«.
Oba nova svetovalca sta v strankah, katerim pripadata — KPI oziroma PSI — vpisana od leta 1986. Naj pri tem dodamo, da bo moral deželni svet na eni prihodnjih sej izvoliti novega odbornika, ki bo v deželni vladi zasedel Renzullijevo mesto. Glede te izvolitve obstajajo določene težave, ker so zahtevo po tem mestu postavili socialdemokrati, socialisti pa se mu gotovo ne bodo hoteli zlahka odpovedati.
Mesto pokojnega svetovalca Mešane skupine »II Melone« Pellisa pa je prevzel odvetnik Antonio Peinkhofer. Zamenjati bi ga sicer moral Giulio Camber, tega mesta pa ni mogel zasesti, ker se je na osnovi sporazuma LpT—PSI predstavil kot neodvisni kandidat na listi socialistične stranke za volitve v poslansko zbornico. Pellisu je zato nasledil odvetnik Peikhoier.
Slednji je skupno s socialistom Cintijem že včeraj zaprisegel, komunist Vosca, ki je bil odsoten, pa bo to obveznost izpolnil na prihodnji seji.
Deželni svet je v nadaljevanju razpravljal o poročilu pristojnega odbornika Brancatija, ki je na zadnji seji govoril o problemih zaposlovanja v naši deželi.
namesto v četrtek - namesto v četrtek - namesto v četrtek
V teh četrtkovih zapisih smo pred meseci že omenili, da je bivši melo-narski tržaški župan odv. Manlio Ce-covini, ki je znan tudi kot kar precej upoštevan pisatelj (novela o »Padrici-ano« - Padriče, kjer prebiva že 30 let, je doživela tudi v našem dnevniku, ob izidu, kar precej laskavo oceno v njegovi predmelonarski dobi), v svoji povesti »Per favore, chiamatemi Von« spremenil priimek svojega prednika barona Andreja Čehovina iz Branice. No, v predzadnji številki tržaškega tednika »11 Meridiana« je to tudi priznal v izjavi, da je baron njegov praded po ovinkarski liniji, ker ni imel direktnih potomcev, in da je njegov ded, ki da je »bil prvi Italijan v družini, imel mit barona«, njegov oče pa da mu je naročil — oba sta se pisala Čehovin in šele na podlagi fašističnega zakona je postal Cecovini z obema sinovoma vred — naj baronovo življenje razišče, kar je tudi storil s pomočjo nekega Ljubomira, bivšega občinskega tajnika v Postojni, ki da so ga kot fašističnega funkcionarja partizani obsodili na smrt leta 1945, pozneje pa mu celo vrnili hišo in zemljo,
Za doslednost
STANISLAV RENKO
SLOVENIJALES
TRGOVINA
doma in v svetu dobro poznan
njegovega sina pa je kot tržaški župan srečal v jugoslovanski delegaciji, s katero se je pogajal o cestnih povezavah. Povedal je tudi, da je kraški baron glavni junak romana avstrijskega pisatelja Rotha »Kapucinska kripta«. Toda najbolj važna je iz tega pripovedovanja predsednika tržaške listarske melonarske organizacije njegova izjava o Slovencih, ki se glasi: »Pred skupščino Liste sem rekel, da so Slovenci ljudstvo velike civilizacije, ki so imeli stopnjo evropske kulture, ko je bila v Italiji razširjena nadloga (una piaga) nepismenosti. In to sem rekel zato, da ne bo nobene dvoumnosti glede mojega stališča.«
Bivši župan je tudi — na kratko in še kar objektivno — navedel glavne baronove življenjepisne podatke in izrazil zadovoljstvo, da bodo v Branici obnovili baronov spomenik, ki so ga krajani zakopali po letu 1918, da bi ga zaščitili pred fašisti. Življenje Andreja Čehovina pa je tudi spričo drugih zgodovinskih okoliščin, zlasti pa spričo listarskih znanih »italianissi-mih« nazorov, kar precej poučno. Zato navajamo o njem naslednje podatke iz Primorskega slovenskega biografskega leksikona iz leta 1976 (3. snopič, str. 223) tako, kot jih je dognal njihov pisec »Vh«:
»Čehovin Andrej, baron, častnik, rojen 26. 8. 1810 v Branici pri Štanjelu, kmetu Marku in Mariji Uršič, umrl 10. 9. 1855 v Badenu pri Dunaju« — »v bitki pri Custozi (26. in 27. julija) si je s svojim junaštvom priboril čin poročnika in Radetzky mu je poveril poveljstvo nad topničarsko baterijo, pri Murazone pri Milanu je 26. avgusta pognal v beg garibaldince. Naslednje leto je služil v brigadi kneza Kolovrata in je v bitki pri Mortari (21. marca 1849) porazil Piemonteze. V bitki pri Novari (23. marca) je vzdržal z enim samim topom proti številnim sovražnikom, dokler ni prišla pomoč. Dobil je tedaj viteški križ reda Marije Terezije in bil povzdignjen v baronski stan (20. junija 1850). Bil je nato v Toskani, se izkazal v bitki pri Livornu in dobil za to priznanje kneza Kolovrata. Po padcu Livorna je Čehovin bil v garniziji v Firencah in v drugih toskanskih mestih.«
In ker je današnji pravnuk za omenjeni tednik izjavil tudi, da osebno svojega posrednega pradeda »zelo ljubi« (»lo amo molto«) kljub njegovemu nagrajenemu boju proti tvorcem zedinjene Italije, si ob sklicevanju na doslednost predvsem z njegovo izjavo o visoki civilizaciji Slovencev pred Italijani dovoljujemo predlagati prav-
nuku s fašistično poitalijančenim priimkom dve stvari:
PRVIČ: Naj prekliče listarsko melo-narsko negativno stališče do naših pravičnih zahtev zakona za globalno zaščito in naj prepriča vodstvo svoje stranke, da pristane na znane pravične predloge za zaščito, ki se prašijo v senatni ustavni komisiji in ki jih bo treba po junijskih volitvah menda že četrtič obnoviti. Spričo listarskega sedanjega volilnega zavezništva s PSI pa naj vsaj predlaga pristanek Liste na zakonski osnutek PSI z dodatkom preambule, ki bi poleg sklicevanja na osimska načela o največjem varstvu naše slovenske skupnosti vsebovala dobesedno tudi njegovo izjavo iz tržaškega tednika o naši evropski civilizacijski stopnji.
DRUGIČ: Iz njegovih izjav in iz ži-vljenjepisnih podatkov o pradedu pa sledi, da pravnuk ne bi smel trpeti fašistiziranega priimka. Zato naj bi vložil ustrezno prošnjo, katere obrazca prav gotovo ne bo moral iskati v letošnji aprilski brošuri Mladinske sekcije Slovenske skupnosti »Navodila za spremembo poitalijančenih priimkov in imen«. (Mimogrede naj bo povedano, da so vzorci za take prošnje brez potrebe sestavljeni v italijanščini, saj je znano, da je rimski pretor v neki svoji poosimski razsodbi priznal veljavnost rabe slovenščine v odnosih do javnih ustanov. Gl. Bollet-tino dlnformazioni degli Sloveni in Italia, št. 5 iz leta 1981 in tudi št. 2 in 7-8 iz leta 1982.)
51.
Tragedija
neke
manjšine
FULVIO TO M IZZA
Prevod: Majda Capuder
Mladoporočenca
iz
Ulice Rossetti
COPVRIGHT ZTT
Tako bednega Božiča še ni doživel. Navajen je bil, da je dobival voščila za njune rojstne dneve, za godove, za obletnice njunega prvega srečanja, zaroke in poroke; tokrat se ga je spomnila samo mama z razglednico z jaslicami. Cita, ki mu je tolikokrat pisala ves ta čas, ko je bil v zaporu, je zdaj utihnila, tako da je tudi v prijateljičinem molku videl dokaz, da žena ni več zaljubljena vanj. Vendar se njegova erotična vznemirjenost ob tej ugotovitvi ni prav nič zmanjšala. Na Silvestrovo mu je spet prišla na misel prispodoba z divjo golobico; ona bi mu odprla vrata in razprla svoja bela krila. Kako zelo si je želel, da bi si Dani dala narediti modrček v obliki goloba, s svilenimi razprtimi krili, ki bi prekrivala njene grudi\ Model ji je natančno opisal in narisi.
In ona? Pred božičnimi prazniki je dobil pismo, v katerem se Dani sprašuje, kaj naj bi mu sploh voščila. Nekaj dni zatem mu sporoči, da je božični večer preživela pri Pahorjevih, kamor jo je bila povabila Pahorjeva sestra in da se je ob vrnitvi domov presenečena zalotila, kako se je po dolgem času prvič spet zazrla v zvezde.
Piemonteško meglo, ki je našemu jetniku tako zaudarjala po slami, je 4. januarja zamenjal močan veter. Stanko je šel iz celice in pustil lino odprto. Ob povratku je našel tam pravo razdejanje; razmetane knjige, po kotih raztresena ženina pisma, njena slika se je znašla pod ležiščem. Pokleknil je in stegnil roko, da bi jo spet pobral. Ob tej priliki se je zagledal vanjo in jo vprašal, ali se je udarila. Vrnila mu je pogled in se mu skrivnostno nasmehnila, nežna in odmaknjena kot v sanjah. Ali je vse to sen? Ali on živi, ali je sploh kdaj živel? Ali ima res toliko domišljije, da si je do potankosti izmislil vso to dolgo dobo v zaporu? Da ni nazadnje izgubil še pameti?
Iz Fossana ni pisal več.
13. januarja je prišel ukaz, naj obleče civilno obleko in se pripravi za na pot. Na Stankovo nedvoumno vprašanje mu je paznik odgovoril samo z besedo: premestitev. Kako rad bi sporočil Dani, toda kolikokrat že je bilo podobno sporočilo kasneje kruto ovrženo. Ob misli, kako se je končal septembrski pobeg, je bolj kot omrtvičenje občutil neke vrste moški sram, kot da je od tedaj dalje celo malo posuro-vel.
Tudi ta povratek v skupno življenje je bil kratek. Odložili so ga v kaznilnici v Alessandrii, kjer je preživljal dneve v ogromnem prostoru, skupaj s kakimi sto zaporniki. To je bila prava .ječa, vlažna in zadušljiva, povsem v skladu s političnim vzdušjem preteklih let.
Ob štirih popoldne se je vračal v svojo celico, v kateri je bilo komajda prostora za ležišče, svetloba pa je prihajala
s hodnika, skozi zarešetkana vrata. Dobil je jetniško preobleko, ostale osebne stvari so mu pustili. Ta koncesija mu je vzbudila upanje, ki je hitro splahnelo, a se je že v naslednjem trenutku spet pojavilo, češ saj ni mogoče, da bo moral končati svoje življenje v najhujši ječi. Od srede popoldneva pa do osme ure naslednjega jutra je bil primoran, da je oblečen na ležišču, saj mu skrajno omejeni prostor gibanja sploh ni dopuščal; ob medli svetlobi s hodnika tudi ni mogel brati. Hrana je bila v resnici jetniška: menažka mineštre in kos črnega kruha. K sreči si je iz Fossana prinesel nekaj zaloge, ki bi zadostovala za nekaj tednov. Nekako je uspel pisati domov, stisnjen, na kolenih med vrati in ležiščem, na katerem je bila slamnjača s tremi pokrivali. Glede na velikost lističa in temo v prostoru, je moral biti skrajno jedrnat. Pismo je vsebovalo njegovo nepogrešljivo zagotovilo ljubezni: »Da te imam rad, to veš. Samo tebe in zmerom, kakršnakoli naj bo moja usoda.«
Dobival je še naprej običajna pisma, ki so bila naslovljena v Fossano in ki jih je bral ob svetlobi vžigalic. Bila so bolj prisrčna od poprejšnjih, a tudi položaj, v katerem se je znašel, je pripomogel, da so se mu zdela bolj mila. Morda so bila celo neiskrena; no, on je trenutno bolj potreboval živež, ki je bil na tem, da mu poide in rotil ženo, naj vztraja v tonu svojih zadnjih pisem.
Knjigo prodajata Tržaška knjigarna in knjigarna Terčon v Nabrežini
Različna stališča Camberja in Segheneja o Slovencih
Volilno zavezništvo med PSI in LpT poroka iz koristoljubja brez ljubezni
Tiskovna konferenca v tržaškem Novinarskem krožku, na kateri so včeraj voditelji obeh strank predstavili kandidate Liste za Trst in PSI na socialističnih listah za tržaško volilno okrožje, je, če je bilo sploh treba, potrdila, da gre zgolj za sporazum na osnovi brezčutne volilne računice, ne pa za političen dogovor med političnima silama, ki sta si po tradicijah in ideologiji ter bržkone tudi po programih in smotrih hudo narazen. Vodilna logika volilnega zavezništva je samo ena: Trst je doslej izvolil le 2 poslanca (po enega KD in KPI) in enega senatorja (za KPI), medtem ko mu pripadata po volilnem zakonu še. en poslanec in en senator. Izvolitve pa ne zmoreta sami niti PSI niti LpT, zaradi česar sta na krajevni in vsedržavni ravni sklenili zavezništvo, ki naj to omogoči.
Tako predsednik LpT Cecovini kot njen tajnik Staffieri ter socialistična pokrajinski in deželni tajnik Seghene in Saro so zato zelo optimistično ocenjevali možnosti volilnega uspeha, to je izvolitve tako socialističnega senatorja Ar-duina Agnellija kot listarskega poslanca Guilia Camberja, češ da so skrbno proučili številke, ki naj bi vodile do ugodnega izida sporazuma. Socialisti celo upajo, da Agnelli ne bo izvoljen na škodo socialističnega kandidata iz.Tolmeča, ampak da glasovi Liste omogočajo izvolitev obeh (na račun KD ali KPI). Poroka iz koristoljubja torej, čeprav brez velike ljubezni med hladnima partnerjema.
Oboji so torej poudarjali, da so sklenili operacijo (zaželenega) združevanja glasov LpT na kandidatnih listah PSI z edinim smotrom, da zagotovijo Trstu 5 parlamentarcev namesto dosedanjih treh. Nobena od obeh grupacij se pa ne odpoveduje svoji istovetnosti, je naglasil tajnik LpT Staffieri, in na vprašanj.e našega dnevnika tudi pojasnil, .da bodo kandidati Liste za Trst vodili volilno kampanjo posebej, čeprav bodo morebiti tudi skupni volilni shodi ali manifestacije s kandidati PSI. Mnogo temeljnih vprašanj Trsta združuje sicer tudi programsko obe stranki, pri nekaterih se pa njuna stališča ločujejo, kar ju pa ni odvrnilo od volilne-
ga zavezništva, saj tudi po (morebitni) izvolitvi bodo imeli kandidati proste roke v parlamentu.
To posebno »avtonomijo«, ki naj bi jo imeli morebitni izvoljenci iz vrst LpT v okviru poslanske skupine PSI, vključno s prosto izbiro vstopa v poslanske komisije, je posebej poudaril Staffieri kot plod dogovora, ki ga je 'na vsedržavni ravni dosegel s podtajnikom PSI Martellijem. In to samostojnost naj bi izkoristili predvsem, kot je jasno dal razumeti nosilec liste za poslansko zbornico PSI, listar Camber, da bi ovirali izglasovanje pravega zaščitnega zakona za slovensko narodnostno skupnost v Italiji. Še več: Camber je celo trdil, da so se stališča krajevne PSI »mnogo približala« gledanju LpT na problem »bilingvizma« in da socialisti v bistvu sprejemajo načelo izključne zakonske ureditve pravic, ki jih Slovenci že uživamo, v nekakšno »enotno besedilo«.
Samo od sebe se je zato vsiljevalo vprašanje našega dnevnika socialističnemu kandidatu Segheneju (ki je tudi pokrajinski tajnik PSI), ali bo res uspel odkriti načrt LpT, da bo njen morebitni poslanec pogojeval odločitve socialistov v parlamentu, zlasti upoštevajoč, da ima glede zaščite Slovencev PSI že leta vložen svoj zakonski načrt. Seghene je odgovoril, da bi bilo zares čudno, da bi samo eden lahko pogojeval vse poslance PSI, čeprav bo v svojih nastopih prost. Zanikal je, da bi krajevna PSI soglašala z minimalistično rešitvijo samega usklajevanja obstoječih norm v korist Slovencev v neko enotno besedilo, pač pa dejal, da velja glede vprašanja zaščite Slovencev ustrezni del dogovorov (precej dvoumnih) med strankami večine na tržaški Občini in Pokrajini. Izrazil je vsekakor mnenje, da se bo treba odpovedati maksimalističnim zahtevam (pri čemer naj bi tudi PSI pripravila nov osnutek zakona) in doseči najprej v Trstu in na deželni ravni zadostno mero soglasja med političnimi silami, da se bo naposled našla ustrezna rešitev za zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Štukature Tommasea zdržale slovensko pesniško besedo
Kavarna Tommaseo, ki je v zavesti Tržačanov nekakšna obredna svetinja, v svetu pa velja kot spomenik srednjeevropske kulture in zavesti, je spet odprla svoja vrata umetnosti. Tokrat v znamenju tistega kozmopolitizma, ki naj bi zares dihal v mestu in iz njega. Res pa je, da je danes tržaški kulturni razpon dokaj skromen, brez dvoma si-romašnejsi od tistega izpred štirih let, ko so kavarno (zaradi restavratorskih del) zaprli. Na to je na sredinem literarnem večeru opozoril španski pesnik Juan Carlos Iglesi-as, ki je dejal, da se je kulturnost Trsta v tako malem času izgubila, drugače bi v kavarni ne bilo tako
SSk obsoja mazaške akcije
Pokrajinsko tajništvo SSk je na svoji zadnji seji ostro obsodilo mazaške akcije proti spomenikom NOB v tržaški pokrajini in šovinistične izpade zoper nekatere slovenske javne delavce. SSk je pozvala pristojne pravosodne in policijske organe, da zavarujejo sloven-' ske ljudi in ustanove pred takimi izbruhi, ki zaostrujejo odnose med tu živečima narodoma.
Deželni svetovalec SSk Drago Štoka je prav v zvezi z mazaškimi akcijami yložil vprašanje deželnemu odboru. Želi izvedeti, ali bo odbor posegel pri pristojnih oblasteh, da odkrijejo krivce in ali bo morda izrazil solidarnost slovenskemu prebivalstvu, ki ga vandalska dejanja žalijo.
ZKMI bo predstavila svoje kandidate
Avtonomna tržaška federacija ZKMI prireja jutri ob 11. uri v Časnikarskem krožku srečanje z mladimi kandidati KPI. Državni tajnik ZKMI Pietro Polena, kandidatinja KPI za poslansko zbornico Nives Košuta in kandidat za Videm, Gorico, Pordenon in Belluno Francesco Petrelli bodo prisotnim obrazložili razloge za svojo odločitev. Njihovo prepričanje je, da bi italijanski parlament lahko bolje zastopal probleme mlajše generacije, predvsem brezposelnosti, šole, narkomanije in obveznega služenja vojaškega roka, če bi med svoje člane sprejel tudi nekaj mlajših poslancev. O svojih načrtih pa bodo jutri spregovorili gostje sami.
Pri Miramaru se je pričel posvet o funkciji in strukturi sinhrotrona
Kakšne bodo znanstvene in tehnološke aplikacije tržaškega sinhrotron-skega svetlobnega generatorja? O tem je govor na dvodnevnem posvetu, ki se je včeraj pričel v Mednarodnem centru za teoretsko fiziko v Miramaru. Srečanja se udeležuje kakih 150 strokovnjakov iz Italije, a tudi iz številnih drugih evropskih in izvenevropskih držav, vključno iz Jugoslavije. Večinoma gre za potencialne uporabnike bodočega tržaškega stroja, ki jih je družba »Sincrotrone Trieste« sklicala zato, da bi obrazložili svoje potrebe oziroma pričakovanja in s tem prispevali k določitvi značilnosti, ki naj bi jih sin-hrotron imel.
»Ena izmed temeljnih značilnosti tržaškega sinhrotrona,« nam je pojasnil glavni načrtovalec stroja prof. Massi-mo Cornacchia, »bo njegova interdisciplinarna znanstvena in tehnološka uporabnost. Prav po tej značilnosti se bo razlikoval od vseh danes obstoječih pospešev.alnikov. Takšen stroj trenutno načrtujejo edinole v Berkeleyu v Kaliforniji, pri čemer sem med drugim do nedavnega tudi osebno sodeloval. Ta dva stroja, tržaški in berkeleyski, bosta prva primerka sinhrotronov tretje generacije, ki jih bodo uporabljali ne le fiziki za študij zgradbe materije, marveč tudi kemiki in biologi, pa še
zdravniki, inženirji in številni drugi znanstveniki in tehniki, saj bodo ti po-speševalniki proizvajali žarke, ki jih je mogoče uporabljati na neštete načine. To seveda velja za pospeševalnike tretje generacije na splošno, ne za vsak posamezen primerek, ki se mora nujno osredotočiti le na nekatere aplikacije. No, od tu potreba po temle posvetu v Miramaru: na njem želimo vsaj v glavnih obrisih zvedeti, kdo so potencialni .uporabniki našega stroja, da bi na osnovi njihovih potreb natančneje določili značilnosti, ki naj bi jih tržaški sinhrotron imel.«
Prof. Cornacchia je včeraj dopoldne na miramarskem posvetu podal eno izmed uvodnih poročil. Udeležencem je predstavil doslej opravljeno delo v načrtovanju tržaškega sinhrotrona in napovedal, da bo dokončen načrt predvidoma izdelan spomladi 1988. Stroj naj bi potem zgradili v petih letih, se pravi do leta 1992. V včerajšnjih dopoldanskih urah so se nato zvrstila predavanja svetovno znanih specialistov na področju sinhrotronskih svetlobnih generatorjev, kot so profesorji Rosei iz Trsta, Halbach iz Berkeleya (ZDA), Braicovich iz Milana, Piacenti-ni iz Frascatija ter Kisler in Krummac-her iz ZR Nemčije.
Popoldne so imeli besedo strokovnjaki za uporabljanje sinhrotronskih
žarkov na posameznih področjih. Tako je npr. prof. Piancastelli iz Rima govoril o aplikacijah v kemiji, profesorja Stacul in Tromba iz Trsta o aplikacijah v medicini, prof. Gudat iz ZR Nemčije o aplikacijah v litografiji itd. Posvet se bo nadaljeval in zaklučil danes. Dopoldne se bodo udeleženci porazdelili v šest delovnih skupin in v njih poglobili možnosti uporabljanja sinhrotrona v fiziki, kemiji, medicini, biologiji, kristalografiji in industriji. Posvet se bo zaključil popoldne z okroglo mizo, ki jo bo namesto odsotnega nobelovca Rubbie vodil prof. David Lynch z Univerze v Iowi (ZDA).
Na miramarski posvet je prišlo kar pet raziskovalcev iz Ljubljane in eden iz Zagreba. Med njimi je tudi prof. na Oddelku za fiziko Ljubljanske univerze Mitja Kregar, ki s tržaškimi fiziki sodeluje že vrsto let. »Na posvet smo prišli kot opazovalci,« nam je dejal. »Zelo bi nas zanimalo sodelovati pri tem tržaškem projektu, žal pa imamo omejene možnosti predvsem zaradi finančnih težav. Povedati pa tudi moram, da k zadevi pristopamo z določeno previdnostjo tudi zaradi negativnega stališča, ki ga je slovenska narodnostna skupnost zavzela do gradnje sinhrotrona pri Bazovici.«
hrupno, v normalnem kulturnem okolju bi bilo to srečanje s poezijo, z mogočnostjo besede, semantiko verza ali prispodobe, srečanje s pesniki.
Kajti šlo je za srečanje s pesniki in poezijo. V znamenju najžlahtnejše tradicije kavarne Tommaseo, v kateri so se zbirali najvidnejši tržaški intelektualci in umetniki, prirejali recitale, debatne večere itd. Poklon Trstu — tak je bil naslov večeru, ki je potekal v času, ko je nad morjem in tržaškimi pomoli divjalo neurje. Seveda, kljub vsemu je bil to pomemben dogodek in to predvsem zaradi tega: v času, ko po mestnih ulicah divjajo težke besede proti Slovencem, ko se v odločitvenih dvoranah »režejo« njihove pravice in enakopravnost, sta dva slovenska pesnika (Čuk in Košuta) brez vsakršnih predsodkov in povsem normalno nastopila v tržaški kulturni svetinji; na večer so prišli pravi ljubitelji kulture in poezije, med katerimi seveda ni bilo Slovencev (razen treh), ki so hoteli poslušati izključno sporočilnost verzov; slovenska beseda se je brez vsakršnih zapletov dvignila do obnovljenih štukatur in — glej, glej — te so zdržale in jo vpijale, ne da bi se pri tem krušile, kot bi moralo biti po mišljenju nekaterih.
Res. Spored pesniškega branja se je začel prav v slovenščini, saj je kot prvi nastopil Marij Čuk in seveda prebral verze v maternem jeziku (nadaljeval je nato s prevodi v italijanščini), kar je storil tudi Miroslav Košuta, ki je kataliziral pozornost prisotnih s svojimi značilnimi prispodobami. Slišati pa je bilo tudi španščino in seveda italijanščino, odvisno od narodnosti posameznih pesnikov. Nastopili pa so še Daria Camillucci, Franco Ferran-ti, Carmela Fratantonio, Claudio ' Grisancich, Juan Carlos Iglesias in Octavio Prenz.
Tako je literarno branje, ki je teklo pod nazivom »Poklon Trstu«, izpričalo, vsaj na strani ustvarjalcev, tisti kozmopolitizem, tisto širino, ki bi jo moral vsak prostor osvojiti in imeti za svojo. Upati je, da bo tudi to srečanje marsikomu v poduk, da je beseda vsakega jezika dragocenost, ki bogati obzorje spoznanja in vednosti, dragocenost, ki jo je treba gojiti in razglašati, ne pa zapirati za rešetke ali ji celo odrekati pravico do življenja. Tudi to je bilo sporočilo pesniškega večera v kavarni Tommaseo v Trstu.
Pogovor s predsednico ženskega pevskega zbora Savico Štoko Verginello
0 pevkah s Proseka-Kontovela in njihovih »fansih«
Zbora Slovenec in Ivan Grbec skupno na Majskem koncertu
Na Proseku in Kontovelu bo jutri osrednja slovesnost ob 100-letnici pevskega delovanja v obeh vaseh. V dvorani Kulturnega doma bo ob moš: kem zboru Vasilij Mirk zapel tudi ženski zbor KD Prosek-Kontovel. Ženski zbor sicer nima tolikšne tradicije kot moški, kljub temu pa je v šestih letih delovanja že dosegel marsikateri uspeh, in — kar je verjetno še najpomembnejše — omogočil tudi vaš-čankam, da se lahko kulturno udejstvujejo.
»Do leta 1980 ženske s Proseka in Kontovela skorajda niso bile udeležene pri kulturnem delovanju,« nam je povedala* predsednica ženskega zbora Savica Štoka Verginella. »Takrat je pri skupini žensk prišla do izraza želja po organiziranem delovanju. Sprva je nameravala ta skupina pristopiti k enemu od že delujočih ženskih zborov iz drugih vasi, po srečanju s predstavniki domačega Kulturnega društva pa se je porodila ideja o ustanovitvi samostojnega ženskega zbora. V kratkem času so domačinke to idejo tudi uresničile: k.zboru je takrat pristopilo kakih 40 pevk, ki so začele vaditi pod strokovno roko Janka Bana.«
Novi zbor se je takoj po ustanovitvi že znašel pred hudo težavo. Vprašanje sedeža je rešil začasno tako, da enkrat tedensko vadi v sobi moškega zbora Mirk. »Sedež ostaja še vedno aktualno vprašanje,« ugotavlja predsednica zbora. »Včasih vadimo po po-
sameznih glasovih v gornjih prostorih Kulturnega doma, a vse to je premalo.«
Drugo akutno težavo predstavlja prenovitev. »Zbor se mora pomladiti; mlade sile so nujno potrebne za nadaljevanje in razvoj ženskega petja v obeh vaseh. Pri nas je mnogo deklet in žen, ki bi lahko pristopile k zboru. Upajmo, da se bodo, če ne že letos, pa vsaj prihodnjo sezono, _ odločile za zbor,« si nadeja Savica Verginella.
V šestih letih obstoja je zbor opravil že vrsto nastopov. Med temi velja omeniti sodelovanje na Primorski poje in na Srečanjih ženskih zborov. Zadnja leta so članice zbora tudi organizatorke praznovanja 8. marca v obeh .vaseh. »Z izkupičkom lahko "finansiramo" našo dejavnost,« je pripomnila predsednica zbora. »Letos smo lahko na ta način nakupile blago za nove obleke, v katerih bomo prvič nastopile prav na jutrišnji slovesnosti. Skoraj dva meseca smo se obotavljale pri nakupu blaga. Pri izbiri smo se oprle na nasvet kostumografinje Marije Vidau, ki nam je tudi pripravila skico modela. Bluze smo si nato same sešil.e,« je poudarila predsednica.
Na slovesnosti bo ženski zbor zapel nekaj pesmi samostojno, ob sklepu pa bo nastopil v mešani sestavi z zborom Vasilij Mirk, s katerim ima zbor precej dobre stike (»Že večkrat smo skupno nastopili«).
Savica Štoka Verginella
Od Savice Verginelle smo želeli ob sklepu pogovora še izvedeti, kako sta se obe vasi odzvali na ustanovitev ženskega zbora in še predvsem, kako so soprogi sprejeli to novo kulturno udejstvovanje žensk.. »Ob ustanovitvi zbora so bili nekateri skeptični, po prvih nastopih pa so uvideli, da se tudi ženski zbor lahko uspešno razvije. Naši soprogi so na splošno dobro sprejeli našo vključitev v kulturno življenje v obeh vaseh. Sedaj nas spremljajo na gostovanjih, nas poslušajo; rekla bi lahko, da so prav soprogi naši prvi "fansi"!« je zadovoljno ugotovila Savica Štoka Verginella.
»Majski koncert« je naziv sklepnega nastopa, s katerim bosta mešani pevski zbor Slovenec in ženski pevski zbor Ivan Grbec uradno zaključila letošnjo glasbeno sezono. Kulturni večer, ki bo konec tedna, prirejata PD Slovenec iz Boršta in Zabrežca in KD Ivan Grbec iz Škednja. Zamisel o skupni prireditvi je nastala iz želje po kulturnih izmenjavah in utrditvi prijateljskih vezi, ki sta jih borštansko-za-brežansko in skedenj sko društvo navezali v letošnji kulturni sezoni. Pevska skupina škedenjskih žena je prvič nastopila v borštanski Srenj ski hiši na praznovanju 8. marca. Istega meseca sta v Škednju gostovala MPZ Slovenec in društvena dramska skupina, ki je uprizorila veseloigro v narečju »Življenje, veselje in trpljenje«. K zbli-žanju društev je pripomoglo predvsem dejstvo, da oba društvena zbora vodi domačinka Boža Hrvatič. Zbor Slovenec, ki združuje pevke in pevce iz Boršta in Zabrežca, je bil odsoten z zamejske glasbene scene leto dni. Ponovno je oživel, obnovljen in okrepljen s svežimi mladimi silami, pred dobrima dvema letoma, ko je vodstvo prevzela Boža Hrvatič. Mlada dirigentka vodi istočasno, že leto dni, tudi žensko pevsko skupino I. Grbec, ki je bila ustanovljena 8. marca 1980. Zbora se redno udeležujeta revije pevskih zborov Primorska poje ter raznih prireditev in gostovanj. MPZ Slovenec prireja tudi vsakoletni seminar o zbo-
rovskem petju, na katerem si člani zbora bogatijo glasbeno znanje.
Letošnjo pestro delovno sezono bosta borštanski in škedenjski pevski skupini, kot rečeno, slovesno zaključili z »Majskim koncertom«, ki bo v nedeljo ob 18. uri v Srenjski hiši v Borštu. Spored, ki bo obsegal pesmi slovenskih, predvsem tržaških, in drugih znanih skladateljev, bo gotovo zanimiv in bo prijeten kulturni užitek za vse, ki radi prisluhnejo lepemu slovenskemu petju.
BARBARA BONETA
Natečaja za štipendiji
V okviru sodelovanja s pobrateno občino Buje razpisuje občina Devin-Nabrežina natečaja za dodelitev dveh štipendij za obiskovanje dvotedenskega poletnega tečaja Kulturnega centra mednarodne federacije glasbene mladine v Grožnjanu ter tečaja Kiparske šole »Kornarija« v Marušičih.
Prvega se lahko udeležijo gojenci glasbenih šol, ki so stalno bivajoči v občini Devin-Nabrežina in ki študirajo v višjih razredih glasbenih zavodov violo, violino, violončelo, kitaro, orgle, klavičembalo, violo da gamba, Sitar, flavto in klavir — (komorna glasba ali spremljava).
Interesenti naj pismeno prošnjo z osebnimi in študijskimi podatki oddajo v sobi štev. 20 na županstvu v Nabrežini do 31. maja 1987, kjer bodo dobili tudi ustrezne informacije.
Demonstracija in ustavljen promet pred sodno palačo, v kateri je stekla obravnava proti prijavljenim delavcem
V ponedeljek v Rimu novo srečanje o Aquili Pretor se je odločil počakati na njegov izid
Pretor Raffaello Morvay je včeraj okrog 18. ure zaključil razpravo o sodnih prijavah, ki jih je vodstvo družbe Aguila-Total vložilo na račun devetih delavcev Aguile pod obtožbo, da so preprečili začetek del za bonifikacijo strojev in naprav v žaveljski rafineriji. Z veliko mero občutljivosti — kot so poudarili odvetniki prijavljenih delavcev si je pridržal dokončno odločitev o izidu civilnega spora oziroma o morebitnem podaljšanju preiskovalnega postopka do torka, da ne bi kakorkoli vplival na potek novega srečanja vseh prizadetih strani na ministrstvu za industrijo, ki je bilo prav včeraj sklicano za prihodnji ponedeljek ob 12. uri.
Delavci in predstavniki sindikalnih organizacij so se že ob 9. uri zbrali na sedežu rafinerije, od koder so v motorizirani povorki krenili proti sodni palači. Tu so uprizorili demonstracijo in ustavili promet, medtem ko so imeli njihovi zastopniki v veži pred pretor-jevim uradom tiskovno konferenco. Udeležili so se je tudi miljski župan in podžupan Bordon in Rossini, predsednik pokrajinske uprave Dario Locchi in deželni svetovalec Liste za Trst Gambassini. Člani tovarniškega sveta in pokrajinski tajniki CGIL, CISL in UIL so pojasnili svoja stališča in zahteve, ki so v tem trenutku osredotočene predvsem na vprašanje bonifikacije tovarniških naprav. Družba Total nepopustljivo vztraja pri njej, češ da je potrebna predvsem iz varnostnih razlogov, medtem ko delavci dobro vedo, da gre za dejanje, ki neizbežno vodi v zaprtje rafinerije. »Nismo proti bonifikaciji,« je še enkrat poudaril generalni tajnik UI1 Gianfranco Trebbi, »če bi jo izvedli v okviru globalne industrijske rešitve za žaveljsko rafinerijo. Napro-tujemo pa ji kot samostojnemu koraku, katerega edini učinek bi bil ta, da tovarna ne bi bila več zanimiva za nobenega kupca.«.Bonifikacija je torej eden od najbolj trdnih vozlov, v katerega se je v zadnjih mesecih zapletel spor okoli Aguile. Razrešiti ga niso uspeli ne sestanki v Rimu, ne tisti, maratonski, ki je bil konec preteklega tedna na sedežu Združenja industrijcev v Trstu in katerega neuspeh je privedel do včerajšnje avdience na preturi, potem ko je bila prvič (4. maja) prekinjena oziroma preložena v upanju, da bosta sprti strani našli sporazumno rešitev. Do tega seveda ni prišlo: Total je bila pripravljena umakniti prijave le pod pogojem, da se izvede bonifikacija, sindikalne organizacije in delavci pa tega pogoja v nobenem primeru ne nameravajo sprejeti, saj bi to pomenilo, da bi sami podpisali smrtno obsodbo za rafinerijo oziroma za svoja delovna mesta.
Ob 12. uri je torej pretor Raffaello Morvay začel javno avdienco, ki pa so se je udeležili le poklicani: odvetniki Berti, Petracci in Gei, ki zastopajo prijavljene delavce, generalni direktor družbe Aguila inž. Novak, ki je podpisal sodne prijave, rimska odvetnica Pujatti, ki zastopa družbo Total, in podprefekt Mazzurco, ki je posredoval tehnične izsledke o stanju tovarniških naprav. Sindikalisti in delavci so vse do zaključka prvega dela avdience, ob 14. uri, vztrajno čakali v veži pred pre-torjevim uradom. Ugibali so, če jo bodo tudi tokrat prekinili glede na telegram, s katerim so v Rimu sklicali novo srečanje vseh vpletenih strani
(Dežele, Totala, miljskega in tržaškega župana ter vsedržavnih in pokrajinskih sindikalnih organizacij). Razprava pa se je kljub temu nadaljevala ob 16. uri in se nekaj čez 18. zaključila brez dokončnega izida. Do torka bo pretor sicer že pripravil svojo odločitev, na katero pa bo nedvomno vplival izid rimskega sestanka: če bo pozitiven, bo ta odločitev dokaj lahka, saj se bo vključila v morebitni širši sporazum, če pa se bo tudi tokrat vse končalo le pri poizvedovalnem značaju sestanka, brez zaključkov, so možnosti za pre-torjevo odločitev dokaj jasne: Ali bo prijavo vodstva Aguile sprejel, ali. jo bo zavrnil, ali pa se bo odločil — kot so med drugim včeraj zahtevali branilci obtoženih delavcev — za nadaljevanje preiskovalnega postopka, da bi pridobil nove elemente oziroma zbral dodatna mnenja izvedencev, še zlasti kar zadeva nujnost začetka bonifikacije tovarniških naprav. Pri tem je treba dodati, da so odvetniki prijavljenih delavcev zavrnili obtožbo vodstva Aguile, po kateri naj bi delavci preprečili bonifikacijo. Po njihovem prepričanju je šlo za preprosto protestno akcijo na vhodu v rafinerijo, kjer so delili letake, in ki je imela namen odvrniti od tega, za prihodnost Aguile usodnega koraka. In pri zavračanju bonifikacije kot osamljenega koraka,
zunaj pogajanj za industrijsko rešitev prihodnosti rafinerije, bodo sindikalne organizacije vztrajale tudi v ponedeljek, kar daje upravičeno pesimistična predvidevanja za izid rimskega srečanja. To pa pomeni, da bo moral pretor sprejeti samostojno odločitev, v katere osnovi bo morala biti kolikor toliko objektivna sodba o nujnosti bonifikacije tako z vidika nevarnosti, ki bi jo sedanje stanje tovarniških naprav utegnilo predstavljati za ljudi in za
okolje, kot z vidika škode, ki bi jo bonifikacija povzročila morebitnemu novemu lastniku rafinerije. Pri tem pa se pretor kot je pokazal tudi v pogovoru s kronisti — dobro zaveda, da obrat nezadržno propada in da se bi njegova vrednost z bonifikacijo bistveno znižala, saj bi novi lastnik moral vložiti precejšnja sredstva tudi v ponovno vzpostavitev učinkovitosti tovarniških naprav.
VLASTA BERNARD
Delavci Aguile demonstrirajo pred sodno palačo
Obisk Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice
»Vrtoglave!« v Kulturnem domu
Podpora Dežele za preureditev bivše umobolnice
Po dveh dneh gostovanj Primorskega dramskega gledališča v Kulturnem domu, bo drevi ob tretji predstavi prišlo na svoj račun tudi premiersko občinstvo. Ne, da bi to pomenilo kaj posebnega, vendar premierski abonma je vendarle praznik, saj se ob vsaki premieri začne nova odrska pustolovščina. Člani novogoriškega ansambla bodo dali v ogled »Vrtoglavce« Leva Bi-rinskega (ponovili jih bodo tudi jutri in v nedeljo, v ponedeljek pa v goriš-kem Kulturnem domu — vse v okviru abonmaja SSG), ki privablja v gledališke dvorane, poleg sladokuscev, tudi navadne smrtnike, ki si želijo humornih in duhovitih uprizoritev, a pri tem tudi razmišljati o določenih dogodkih, resnicah, pripetljajih.
Vrtoglave! Birinskega ponujajo vse to: humor in razmišljanje ob njem. Tako ozračje nam tudi pričarajo igralci PDG, ki v marsikateri vlogi izpričujejo svoj talent, ponekod celo inventivo, povsod pa dovršenost. Skratka, drevi se ob 20.30 obeta prvovrstni gledališki dogodek, zato naj bo ta kratek zapis tudi vabilo k čim bolj množični udeležbi gledalcev.
WWF za čiščenje Doline Glinščice
Tržaška sekcija WWF vabi svoje člane in vse prijatelje narave, da se v nedeljo, 17. maja, množično udeležijo »akcije čiščenja« v Dolini Glinščice. Organizatorji prosijo, naj vsi prostovoljci najavijo svojo udeležbo. Urad tržaške sekcije WWF v Ulici Veriezian 27 je odprt od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure ter od 17. do 19. ure. V soboto deluje urad le v dopoldanskih urah, odgovarja pa na telefonsko številko 303428.
Udeleženci se bodo v nedeljo zbrali ob 9. uri pred kočo Premuda. V primeru slabega vremena bo pobuda odpadla. Prireditelji svetujejo primerna oblačila in gumijaste rokavice. Za delovno orodje bosta poskrbeli Občina Dolina in tržaška sekcija WWF.
Intenzivni tečaji ruščine
Združenje Italija — ZSSR prireja intenzivne tečaje ruskega jezika za vse, ki bi radi obiskali Sovjetsko zvezo. Prvi tečaj se bo pričel v ponedeljek, L junija. Vsak tečaj bo trajal dva tedna in bo obsegal šest lekcij po eno uro in dvajset minut. Za informacije se interesenti lahko obrnejo na tajništvo Združenja, Ul. Torrebianca 13 (tel. 60158), vsak dan od 16. do 20. ure in ob sobotah od 10. do 12. ure.
Deželni odbornik za proračun in načrtovanje Carbone je včeraj obiskal sedež tržaške pokrajinske uprave, kjer sta mu predsednik Locchi in odbornik za javna dela Cervesi orisala načrt za preureditev komprenzorija bivše umobolnice pri Sv. Ivanu, ki naj bi užival finančno podporo (gre za skupnih 12 milijard lir) iz deželnega zakona št. 36 iz lanskega leta.
Carbone je pohvalil prizadevnost pokrajinskih upraviteljev, ki je v dogovoru z deželno upravo omogočila hitro izdelavo načrtov za povrnitev v uporabo mestu tako pomembnega objekta, ki obsega kar 21 hektarov, od katerih 15 namenjenih parku. Načrt, ki ga je predložila tržaška Pokrajina, je najboljši med 20 vloženimi od sorodnih uprav, je zatrdil deželni odbornik, ki mu je zato zagotovil ustrezno podporo deželne uprave.
■ Včeraj je prispel v Trst kitajski astrofizik Fang Lizhi, ki se bo danes udeležil vsakoletnega zborovanja Znanstvenega sveta Mednarodnega centra za teoretsko fiziko pri Mirama-ru. Lizhi, katerega so januarja letos izključili iz KP, češ da je podpihoval študentske proteste, se bo zadržal v Trstu nekaj tednov.
V miramarskem centru bo Znanstveni svet polagal danes obračun enoletnega delovanja, obenem pa se bodo znanstveniki domenili za nadaljnje načrte. V imenu italijanske vlade se bo zborovanja udeležil Giorgio Rosso Cicogna.
KPI o propadli nameri LpT
Komunistični svetovalci Krajevne zdravstvene enote pozitivno ocenjujejo dejstvo, da se je na zadnji seji izjalovil poskus LpT, da bi s svojo odsotnostjo in torej pomanjkanjem legalnega števila onemogočila izvajanje pravilnika, ki slovenskim svetovalcem daje možnost izražanja v materinem jeziku. Poskus LpT je propadel - podprli so ga le misovci - potem ko je KPI pristala, da s svojimi glasovi (iz tehničnih razlogov) podpre odobritev proračuna. Listarjem ni preostalo drugega, kot da so se nemudoma vrnili v dvorano.
Praznik Pastirčka
Pred dnevi 10. maja, je otroški list Pastirček že osmič zbral - tokrat v parku Finžgarjevega doma na Opčinah - svoj celoten uredniški odbor, številne sodelavce, starše, katehete, učitelje, prijatelje in seveda otroke. Samo na odru se jih je zvrstilo okoli dvesto. Prišli so s Tržaškega in Goriškega: iz Gorice, Štandreža, Rojana, z Repentabra, iz Ricmanj, od Domja, z Opčin, iz Mačkolj in Trsta. Priložnostni govor je imela Ljuba Smotlak, Marijan Kravos pa je spretno povezoval pester program, ki je obsegal glasbene točke, nastope pevskih zborov, dramski nastop, skeče, mimiko, balet in igre.
Pastirčkove nagrade za zvesto sodelovanje v tem šolskem letu so prejele naslednje zamejske šole ali razredi: 4. r. OŠ Finžgar iz Barkovelj, OŠ Boršt, OŠ Kajuh iz Gropade, 4. r. OŠ Širok iz Trsta, OŠ Šempolaj, 4. in 5. r. OŠ Ribičič iz Trsta, 3. r. OS Župančič iz Gorice, OŠ Plešivo, 1. B, 1. C in 1. D sr. š. Trinko iz Gorice.
_1_ Zapustila nas je naša draga
T Katina Orel roj. Sirol
Žalostno vest sporočajo: sin Srečko z ženo Anico, vnuka Walter in VVilma z družino ter drugo sorodstvo.
Datum in uro pogreba bomo javili naknadno.
Devinščina, 15. maja 1987
Ob težki izgubi drage mame
Valerije Tavčar roj. Batagelj
izražajo upravitelju Silviju Tavčarju ter družini občuteno sožalje Upravni svet. Nadzorni odbor. Direkcija ter Kolektiv Tržaške kreditne banke.
Ob smrti prijazne in zavedne Valerije Tavčar izrekata možu Albinu, Adi in Silviju iskreno sožalje Nerina in Edvin.
Ob izgubi drage mame izražajo nadzorniku Silviju Tavčarju globoko in občuteno sožalje Upravni svet, Nadzorni odbor, ravnatelj ter uslužbenci Kmečke in obrtne hranilnice in posojilnice v Nabrežini.
Okrogla miza o dilemah slovenske osnovne šole
Aktualne dileme našega šolstva so bile v središču sinočnje okrogle mize »Osnovna šola s slovenskim učnim jezikom v letu 2.000«, ki jo je v Kulturnem domu priredil Odbor za šolstvo pri Slovenski kulturno-gospodarski zvezi. Po uvodnih poročilih didaktične ravnateljice Nataše Paulin (orisala je birokratske aspekte reforme osnovne šole), učitelja Marka Paulina (zaustavil se je ob sindikalnih vprašanjih), izvedenca Pavla Stranja (na podlagi demografskih podatkov je projiciral stanje v slovenski osnovni šoli v letu 2.000) in psihologa Danila Sedmaka (seznanil je prisotne s strokovnim
mnenjem slovenske socio-pedagoške ekipe pri KZE), se je razvila res bogata in odprta razprava. Skozi domala vse posege se je kot rdeča nit vila zahteva po večji kvaliteti naše šole, saj bo le na ta način slovenska šola konkurenčna italijanski in si tako zagotovila obstanek in razvoj. O okrogli mizi (drugi del o specifičnih vprašanjih ha Goriškem bo danes v Gorici) bomo še poročali.
Na sliki (od leve proti desni): Marko Paulin, Nataša Paulin, tajnica Odbora za šolstvo pri SKGZ Suzi Pertot, Pavel Stranj in Danilo Sedmak
Čistka tržaških karabinjerjev: 13 oseb zaprli, 29 prijavili
Tržaški karabinjerji so v preteklih dneh izvedli vrsto akcij, da bi poostrili nadzorstvo nad teritorijem in izročili sodstvu osebe, proti katerim so bili izdani zaporni nalogi. Skupno je imelo odprte račune s pravico 13 oseb: vse so končale v koronejskem zaporu.
Do najpomembnejšega odkritja so karabinjerji prišli v stanovanjih 22-let-ne Patrizie Bevilacgua (v Ul. Ghirlan-daio) in 24-letne Gaetane Crisafi (v Ul. del Bosco). Dekleti sta namreč skrivali ukradeneobleke, obutev in razno športno opremo v vrednosti 30 milijonov lir. Tatvino je 11. aprila prijavil Clau-dio Birsa, lastnik trgovine 01ympic v Ulici del Bosco, ki je ob prijavi ocenil, da so ga tatovi oškodovali za 60 milijonov lir. V nadaljevanju preiskave so karabinjerji odkrili tudi pajdaša, ki sta sodelovala pri tatvini: gre za 26-letne-ga Roberta Floro in mladoletnega R. M. Vse štiri so aretirali.
V koronejski zapor so pospremili nadalje štiri mlade Tržačane, ki so vpleteni v trgovanje z mamili in katerih imen niso sporočili, ker je preiskava še v teku. Obtožba posesti in razpečevanja mamil bremeni tudi 21-letne-ga Danieleja Corda, ki je bil obsojen na pet let zapora, 30-letni Salvatore Ditto pa bo moral odsedeti leto dni, ker je bil obsojen zaradi tatvine v obremenilnih okoliščinah. Za isto kaznivo dejanje so prijeli tudi 19-letnega Maura Riosa in 20-letnega Fabrizia
Cortigiana, ki bosta šest mesecev zapora.
V roke karabinjerjev je padel nadalje 25-letni Domenico Di Benedetto, ki je obtožentatvine in prikrivanja ukradenega blaga. Elektronski računalnik, pisarniški material in denar je Di Benedetto ukradel 12. maja ponoči v občinskem vrtcu v Ulici Morpurgo.
Ob koncu moramo še zabeležiti, da so karabinjerji v teh dneh »pospremili« na mejni prehod sedem tujcev, zaradi raznih kaznivih dejanj pa so prijavili 29 oseb.
Upravni odbor Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje izreka Silviju Tavčarju in družini občuteno sožalje ob izgubi drage mame.
Ob izgubi drage žene in mame Valerije izrekava občuteno sožalje g. Albinu, Adi in Silviju ter njihovim družinam Dragica in Ramiro.
Ob težki izgubi drage mame izrekava Silviju in družini najino občuteno sožalje Andreina in Adriano.
Ob izgubi drage mame izreka Upravni odbor družbe IRET iskreno sožalje svojemu članu Silviju Tavčarju.
Ob boleči izgubi drage mame izrekata iskreno sožalje Silviju in Slavici ter družini Alenka in Mitja.
ŠZ Bor izreka svojemu odborniku Silviju Tavčarju najiskrenejše sožalje ob izgubi drage mame.
Srečanje z Miroslavom Košuto na osnovni šoli P, Voranc
Včeraj je bilo na dolinski osnovni šoli Prežihov Voranc prav posebno, lahko bi rekli celo praznično razpoloženje. Najbrž ne zato, ker bi se bližal konec šolskega leta, ki vse otroke navdaja s posebnim veseljem, pač pa zato, ker so imeli na šoli obisk. V goste je namreč prišel pesnik Miroslav Košuta.
Priložnost za povabitev uglednega slovenskega ustvarjalca je dala podelitev bralnih značk učencem, ki so se izkazali z branjem knjig, s katerimi so obogatili sebe in svoj besedni zaklad. Srečanje s Košuto pa je bilo tudi svojevrstno doživetje, saj je pesnik zelo neposredno odgovarjal na vprašanja, ki so mu jih zastavljali učenci 4: in 5. razreda in jim razkril marsikatero zanimivost o svojem življenju in ustvarjanju. Znal pa je prisluhniti tudi recitaciji 3. razreda o »njegovi« kozi Rozi, ki daje celo čaj. Skratka, šlo je za lepo srečanje, ki naj bi v otrocih še bolj utrdilo bralno zavest.
V Lonjerju bo konec tedna prijetno
Jutri in v nedeljo bo v Lonjerju na sporedu tradicionalna razstava domačih vin, ki se je bo udeležilo 21 vinogradnikov iz Lonjerja in s Katinare. Svoje pridelke bodo predstavili posebni ocenjevalni komisiji, ki bo najboljše nagradila. Razstavo prirejata KD Lo-njer-Katinara ter Kolesarski klub Adria, ki sta poleg tega poskrbela, da bodo obiskovalcem na razpolago tudi enogastronomski kioski. Spored predvideva jutri slikarski ex tempore za učence otroškega vrtca ter osnovne šole na Katinari, zvečer pa zabavo ob spremljavi tria Neva, Germane in Mara. V nedeljo zjutraj pa bo na sporedu tradicionalna kolesarska dirka cikloamaterjev za 21. pokal Lonjerja s startom ob 10. uri, popoldne pa nastop ženskega pevskega zbora Rdeča zvezda iz Saleža ter zabava ob zvokih Veselih godcev iz Boljunca. (R. Pečar)
izleti
SPDT prireja v nedeljo, 17. t. m., avtobusni izlet v Polhograjske Dolomite (Polhov Gradec). Odhod ob 6.30 izpred sodne palače; hoje bo približno tri ure. Izlet vodi prof. Marinka Pertot. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI ob delovnem umiku (tel. 767304). Cena izleta 12.000 lir.
Društvo naravoslovcev In tehnikov T. Penko vabi svoje člane in prijatelje, da se udeležijo strokovno .vodene ekskurzije, ki jo prireja Prirodoslovno društvo Slovenije, v Pekel pri Borovnici. Pekel je v Dolini Otavščice, to je privlačna tesen z mnogoterimi brzicami in 'petimi večjimi slapovi. Ekskurzija bo v nedeljo, 17. t. m. Zbirališče na Opčinah (postaja tramvaja) ob 6.30 ali ob 8.00 pred železniško postajo v Borovnici. Prevoz z lastnimi sredstvi. Kosilo iz nahrbtnika.
kino
ARISTON - 17.00, 22.00 Reinette e Mira-belle, dram., Fr., 1987, 95'; r. Erič Roh-mer; i. Joelle Miguel, Jessica Forde.
EXCELSIOR I - 18.00, 22.15 Cronaca di una morte annunciata, dram., It. 1987; r. Francesco Rosi; i. Ornella Muti, Gi-anmaria Volonte.
EXCELSIOR II - 17.30, 21.45 Caprlccio, er., It. 1987; r. Tinto Brass; i. Francesca Dčllera, Andy J. Forest, □ □
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 II bambi-no d'oro, fant., ZDA 1986, 93'; r. Michael Ritchie; i. E. Murphy, C. Dance.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Erotica ori-entale, porn., □ □
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 I racconti sensuall di Cicciolina, porn., □ □
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Platoon, vojni, ZDA 1986, 115'; r. Oliver Stoone; i. Tom Berenger, Villem Dafoe.
PENICE - 17.00, 22.15 Nessuno torna vivo dal camping del terrore, krim.; r. Ruggero Deodato; i. Luisa Maneri, E. Lederer.
MIGNON - 16.00, 22.00 Basil 1’investi-gatopo, ris., prod. Walt Disney.
EDEN - 15.30, 22.00 Poker di donne e di cani, porn., □ □.
CAPITOL - 16.00, 22.00 Rimini, Rimini,
kom., It. 1986, 100'; r. Sergio Corbucci; i. Serena Grandi, Paolo Villaggio. LUMIERE FICE - 18.00, 22.00 II bacio delia donna ragno, dram., ZDA/Braz. 1985, 119'; r. Hector Babenco; i. Willi-am Hurt, Raul Julia.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 Dete-nute violente, porn., □ □
RADIO - 15.30, 21.30 Seduzioni pornoe-rotiche, pom., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
gledališča
VERDI
Spomladanska simfonična sezona
Danes, 15. t. m., ob 20.30 (red A) simfonični koncert, dirigent Muhai Tang, Radovan Vlatkovič - rog.
Ponovitev koncerta jutri, 16. t. m., ob 18. uri (red S)
razna obvestila
Društvo naravoslovcev in tehnikov T. Penko prireja danes, 15. t. m., predavanje na temo ŽIVČNA CELICA, OD ODKRITJA DO DANAŠNJIH RAZISKAV. Zanimivo in aktualno temo bo obravnavala fiziologinja, univerzitetna prof. Marija Ščuka Kerže. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, ob 20.30.
PD Slovenec iz Boršta in Zabrežca priredi 2. risarski krožek za osnovnošolske otroke, ki bo vsako soboto od 23. maja do 6. junija. Vpisovanje in informacije dobite po telefonu na št. 228333.
JK Čupa organizira splošni tečaj jadranja. Tečaj je brezplačen in najboljši bodo sprejeti v društvene posadke, ki tekmujejo na regatah za kajutne jadrnice. Prvo srečanje bo jutri, 16. t. m., ob 18.30 v društvenih prostorih v Sesljan-skem zalivu. Na sporedu predvajanje dokumentarnega filma o regati Portorož-Tunis.
včeraj - danes
Danes, PETEK, 15. maja
ZOFIJA
Sonce vzide ob 5.34 in zatone ob 20.28 - Dolžina dneva 16.54 - Luna vzide ob 23.34 in zatone ob 6.25.
Jutri, SOBOTA, 16. maja
JANKO
VREME VČERAJ: temperatura zraka 15 stopinj, zračni tlak 1010,9 mb narašča, veter 10 km na uro severozahodnik, vlaga 63-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 16 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI STA SE: Donatella Gasparini, Daniel Groppazzi, Andrea Celeste Frag-na, Sandra Vitez.
UMRLI SO: 64-letna Diliana Moretti, 43-letna Claudia Ferfoglia, 83-letna Emi-lia Ivasich, 70-Valeria Battigelli, 66-letna Giovanna Bonin, 89-letna Giuseppina Manfreda, 87-letna Luigia Domeneghetti, 89-letna Elvina Di Brai, 45-letna Pasgua Coronica, 77-letna Antonietta Rigoni, 88-letna Giuseppina Casati, 66-letni Guido Giannetti, 78-letni Giovanni Pecchiari, 93-letna Caterina Trani.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 11. maja, do sobote, 16. maja 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Oberdan 2, Ul. Tiziano Vecellio 24, Ul. Zorzutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Lungomare Venezia 3 (Milje)
NABREŽINA (tel. 200466) in BOLJU-NEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Oberdan 2, Ul. Tiziano Vecellio 24, Ul. Zorzutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Lungomare Venezia 3 (Milje)
NABREŽINA (200466) in BOLJUNEC (228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Giotti 1, Trg Cavana 1, Lungomare Venezia 3 (Milje)
NABREŽINA (200466) in BOLJUNEC (228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
yii>j
SLOVENSKO .STALNO GLEDALIŠČE 3^ V TRSTU
GOSTOVANJE PDG NOVA GORICA
Lev G. Birinski
Vrtoglavci
Režija VIDA OGNJENOVIČ
Danes, 15. t. m., ob 20.30 RED A in I - premierski in mladinski
Jutri, 16. t. m., ob 20.30 RED B in F - prva in druga sobota
V nedeljo, 17. t. m., ob 16. uri RED C in G - prva in druga nedelja
OBČINA TRST
H XIII. ODDELEK W URBANISTIKA IN PROMET
Upravni odsek
Prot. št. XIII-84/144/23
PREDMET: Varianta št. 41 splošnega občinskega regulacijskega načrta
—	Hitre ceste na Tržaškem
—	Odsek Katinara-Padriče
ŽUPAN,
na podlagi odloka predsednika deželnega odbora št. 025/Pres. 10/P. U. z dne 21. januarja 1987, v povzetku objavljenega v Uradnem vestniku avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine št. 27 z dne 4. marca 1987, s katerim je bila odobrena varianta št. 41 splošnega regulacijskega načrta -hitre ceste na Tržaškem - odsek Katinara-Padriče, ki jo je sprejel občinski svet s sklepom št. 910 z dne 13. decembra 1985; na osnovi 10. člena urbanističnega zakona št. 1150 z dne 17. avgusta 1942, naslednjih sprememb ter dopolnil,
obveščam,
da je od dne objave tega razglasa dalje in za ves čas veljave varianta št. 41 splošnega regulacijskega načrta tržaške občine deponirana, skupaj z odobritvenim odlokom in na prost vpogled občinstvu, v občinskem tajništvu, soba št. 607 -XIII. oddelek - Urbanistika in promet, Costanzijev prehod št. 2 -VI. nadstropje.
Kdorkoli je zainteresiran, ima možnost, da si varianto ogleda v uradnih urah (ob delavnikih od 12. do 13. ure).
Trst, dne 4. aprila 1987
ŽUPAN
kap. Giulio Staffieri GLAVNI TAJNIK dr. prof.
Desiderio De Petris
OBČINA TRST
XIII. ODDELEK URBANISTIKA IN PROMET
Prot. št. XIII-80/249/168
PREDMET: Podrobni regulacijski načrt za področje bivše tovarne strojev pri Sv. Andreju -odobritev
ŽUPAN,
na osnovi določb 26. člena deželnega zakona št. 23 z dne 9. 4. 1968 ter 45. in 43. člena deželnega zakona št. 45 z dne 24. 7. 1982,
obveščam,
da je občinski svet s sklepom št. 21 z dne 23. 1. 1987 (sklep je krajevni pokrajinski nadzorni odbor spoznal za zakonitega dne 23. 2. 1987 - št. 1745/1966) odobril varianto k podrobnemu regulacijskemu načrtu za področje bivše tovarne strojev pri Sv. Andreju, sprejeto s sklepom občinskega sveta št. 138 z dne 14. 2. 1986. Omenjeni ukrep bo skupno z odgovarjajočimi načrti deponiran v občinskem tajništvu in na prost vpogled vsakomur (XIII. oddelek - Urbanistika in promet, soba št. 607, VI. nadstropje občinske palače, Costanzijev prehod 2).
Vse zainteresirane osebe imajo možnost, da si jih v uradnih urah ogledajo (ob delavnikih od 12. do 13. ure).
Trst, dne 28. marca 1987
ŽUPAN
kap. Giulio Staffieri GLAVNI TAJNIK dr. prof.
Desiderio De Petris
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
Ciklus OTROŠKE URICE
S PAVČKOM V ČENČARIJI
bomo preživeli zadnjo urico pred počitnicami.
Danes,15. t. m., ob 17. uri v prostorih NŠK, Ul. sv. Frančiška 20/1.
Vabljeni osnovnošolski otroci.
Dobrodošel
GREGOR!
Z najboljšimi željami se z Jarom, Sonjo in Borisom veseli
kolektiv Infordate
razne prireditve
SKD Barkovlje - Ul. Cerreto 12 - vabi v nedeljo, 17. t. m., ob 18. uri na slavnostni koncert ob 5. obletnici delovanja MPZ M. Pertot pod vodstvom Aleksandre Pertot.
SKD Vigred vabi na revijo otroških pevskih zborov VSI SMO PRIJATELJI, ki bo v nedeljo, 17. t. m., ob T7.30 v občinski telovadnici v Nabrežini.
KD Primorsko vabi na kulturni večer jutri, 16. t. m., ob 20.30 v Srenjsko hišo v Mačkoljah. Gost večera bo moški pevski zbor IVO ŠTRUC iz Slovenskih Konjic ter ansambel BRATOV IZ OPLOTNICE.
Dragi otroci! KD I. Grbec - Skedenj priredi jutri, 16. t. m., ob 16.30 OTROŠKO POPOLDNE Z ANIMACIJO. Pridite, zabavno bo!
KD I. Grbec - Skedenj priredi FILMSKI MARATON Aljoše Žerjala. Jutri, 16. t. m., ob 20.30 vas vljudno vabimo na 2. VEČER FILMOV: Mexico 68, Sončna pot (Samarkand), Zemlja Ahemenidov (Iran), Kamnita knjiga (Peru), Moskva 80.
PD Slovenec Boršt-Zabrežec in KD L Grbec - Skedenj priredita v nedeljo, 17. t. m., ob 18. uri v Srenjski hiši v Borštu MAJSKI KONCERT. Sodelujeta MPZ Slovenec in ŽPZ I. Grbec pod vodstvom Bože Hrvatič. Vabljeni!
SKD Barkovlje vabi domačine in prijatelje na praznik 50-letnikov, ki bo v nedeljo, 24. t. m. Za informacije tel. v večernih urah na št. 415797.
Zveza cerkvenih pevskih zborov priredi v nedeljo, 17. t. m., ob 17. uri v ro-jariski župni cerkvi koncert MARIJINIH PESMI. Nastopalo bo sedem zborov.
Stoletnica pevskega delovanja na Proseku in Kontovelu. Pevski zbor Vasilij Mirk v sodelovanju z ženskim pevskim zborom Prosek-Kontovel prireja jutri, 16. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu Prosek-Kontovel JUBILEJNI KONCERT. Sodelujeta zbor Vasilij Mirk in ženski pevski zbor Prosek-Kontovel. Vabljeni!
razstave
Na Gradu sv. Justa bo do 28. junija odprta antološka razstava tržaškega slikarja PIETRA MARUSSIGA.
V	galeriji Cartesius bodo danes, 15. maja, ob 18.30 odprli razstavo slikarke MAURE ISRAEL. Razstava bo odprta do 28. maja.
V	TK Galeriji razstavlja svoje slike JANA VIZJAK.
V	galeriji Malcanton bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo FRIEDRICHA EIG-NERJA.
mali oglasi
OSMICO sta odprla Meri in Lojzi v Zgoniku. Točita belo in črno vino.
20-LETNO dekle z znanjem strojepisja išče katerokoli zaposlitev. Tel. 827411.
V	SAMATORCI št. 1 je odprl osmico Renato Pieri. Toči belo in črno vino.
PRODAM krasno vilo v Repnu s 1100 kv. m vrta. Tel. 228390.
16-LETNO DEKLE išče delo, po možnosti kot frizerka ali pa katerokoli zaposlitev. Tel. na št. 208729.
SLOVENSKI PAR išče v najem 2-3-sob-no stanovanje v mestu ali okolici. Tel. od 13.30 do 15. ure na št. 200165.
UGODNO PRODAM 20 kv. m še nepolo-ženega hrastovega parketa. Tel. na št. 822103.
V	SOVODNJAH (vas) je odprl osmico Franc Lukman.
PRI ŽUPANOVIH v Medji vasi št. 1 je odprta osmica.
PRODAM čistokrvne mladiče kraškega ovčarja, odličnih staršev. Tel. na št. 211468 od 14. do 15. ure.
PRODAM vilo z vrtom v centru Opčin. Tel. 211254 v popoldanskih urah.
DAJEM v najem krasno opremljeno stanovanje v vili na Opčinah. Tel. 228390.
TRISOBNO stanovanje s kopalnico, z razgledom na morje, v starejši stavbi pri Sv. Jakobu, vseljivo v teku leta, ugodno prodam. Tel. 52277 ob urah obedov.
OSMICO je odprl Karlo Sancin - Dolina 360. Toči belo in črno vino.
DAJEMO V NAJEM hišo z obsežnim vrtom na Beki pri Kozini. Ugodno. Tel. 226445.
EMIL PURIČ - JAKINOV (Repen 15) nadaljuje z osmico.
GOSPA prodaja otroško posteljico in druge otroške stvari. Tel. 730495.
MINI MINOR MAVFAIR, oktober 1984, v odličnem stanju, 26.000 km proda privatnik po ugodni ceni. Tel. 213688.
PODJETJE IMPORT-EXPORT išče družabnika ali sodelavca za poslovanje na jugoslovanskem tržišču. Pismene ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, Trst pod šifro »Titano«.
PODJETJE na Zahodnem Krasu nudi zaposlitev osebi kot skladiščnik in šofer z vozniškim dovoljenjem C kategorije. Pismene ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, Trst, pod šifro »Zanesljiv«.
OSMICO je odprl Lucijan Košuta (Šin-čev) v Križu 202. Toči belo in črno vino.
menjalnica
14. 5. 1987
Ameriški dolar			 1285.—	Japonski jen		8.50
Nemška marka 				720.—	Švicarski frank 		875,—
Francoski frank		:.....	213,—	Avstrijski šiling		101.50
Holandski florint 			 638.	Norveška krona 		191,—
Belgijski frank			 33.80	Švedska krona		204,—
Funt šterling			 2130,—	Portugalski eskudo		8.50
Irski šterling			 1900,—	Španska peseta		9.50
Danska krona			 188.—	Avstralski dolar 		875,—
Grška drahma 	-			 9,—	Debeli dinar		1.85
Kanadski dolar 				940.—	Drobni dinar		1.85
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel.: Sedež 61446 - 68881 Dl«ll\.D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
dnevne sobe - knjižnice - postelje - lestenci
POHIŠTVO ZA OPREMO
TRST - Ul. Carducci 10	Tel. 732-677
spalnice - kuhinje - saloni - sestavljiva oprema
RITOSS4
TRST - Milje - Ul. Caduti sul lavoro 1 Tel.: 040/ 232243 - 232244
Naše podjetje je že več kot deset let specializirano v proizvodnji in namestitvi zasteklitev z visokokvalitetnimi aluminijastimi profili. Uporabljamo profile ALPHA 445-225-365 s termičnim rezom in za boljšo tesnitev tesnila z odprtim zglobom
Poleg široke izbire oken nudimo vhodna vrata za stanovanja in trgovine, avtomatična vrata, premične stene in predelne stene za urade. Vse naše zasteklitve se lahko odpirajo na več načinov.
Naša tehnologija zagotavlja maksimalno toplotno izolacijo s pomočjo različnih stekel: od normalnih, dvojnih z vmesnim prostorom pa do specialnih stekel vvisarm, blindovis ali naših steklenih zaves.
Za klasične adaptacije imamo na razpolago aluminijasta pol-kna, polkna s, fiksnimi ali gibljivimi letvicami.
Z natančno montažo lahko rešimo vsak problem v zvezi z zasteklitvami. Ob tem pa tudi preprečujemo razprševanje toplote in izoliramo vaše stanovanje pred mrazom in pred zunanjim hrupom.
filmi na tv zaslonu
kinoatclje
THE ELEPHANT MAN -r- Človek slon. VB 1980. Režija: David Lynch. Igrajo: Anthony Hopkins, John Hurt, Anne Bancroft, John Gielgud. V soboto, 16. maja, ob 23.45, na RAI 3.
Gre za enega izmed najbolj znanih filmov Amerikanca tlavida Lyncha, sodobnega in vizionarnega izdelovalca fantastičnih zgodb (Dune), ki ga še posebej »obožuje« mlajša in intelektualistična italijanska kritika.
Film na izviren in presunljiv način prikazuje kratko in tragično življenje Johna Saruma Merricka (1868-1890), ki je zaradi velikega in ogabnega izrastka na obrazu postal predmet in žrtev bolestnega zanimanja s strani tedanje angleške javnosti. Nesrečnega mladeniča so zaradi »posebnosti« vlekli in razkazovali po podeželskih sejmih in tudi dvorcih radovednih aristokratov. Čeravno obtežujejo film skrajne in pogrošne situacije, je Lynch učinkovito rekonstrlkuiral vzdušje in obdobje viktorijanske Anglije, še zlasti s pomočjo prefinjene črno-bele fotografije.
IL COMMISSARIO PEPE — Komisar Pepe, It. 1969. Režija: Ettore Scola. Igrajo: Ugo Tognazzi, Silvia Dioni-sio, Gaetano Cimarosa, Giuseppe Maffioli. V nedeljo, 17. maja, ob 20.30, na Rete 4.
Te dni so predstavili na canneskem fetivalu naj novejši film Ettora Scole La famiglia (Družina), ki ga hkrati tudi vrtijo po vsej Italiji. Berlusconijev network nam zato še enkrat ponuje njegovo zadeto in karikaturalno skico italijanskega podeželja iz šestdesetih let. Komisar Pepe, ki ga ironično in radoživo pooseblja stari lisjak Ugo Tognazzi, je svojevrsten policaj. Inteligenten, razmišljujoč in strasten bralec, je v svojem poklicu razumevajoč in toleranten. Ven-dara, ko mu z vrha naročijo, naj skrbneje nadzoruje »javno moralo« malega mesta, se vestno loti te naloge. Tako se kmalu znajdejo v njegovi mreži običajni in moralno neoporečni »grešniki«, tako male kot velike ribe, ki jih pošteni komisar namerava vse skupaj razkrinkati, brez izjeme. S tem se seveda zameri krajevnim mogotcem in oblastnikom...
EDIPO RE — Kralj Ojdip, It. 1967. Režija: Pier Paolo Pasolini. Igrajo: Franco Čitti, Silvana Mangano, Ninetto Davoli, Julian Beck, Carmelo Bene. V torek, 19. maja, ob 23.45, na RAI 2.
»Torkov klub« za ponočnjake na RAI 2, ki ga vodi in ureja kritik Claudio G. Fava, nam tokrat predlaga nekam zaprašeni biserček sodobnega italijanskega filma. In sicer izrazito »osebno« in »avtorsko« branje nesmrtnega Sofokle-sovega teksta, ki ga je boleče in doživeto razvil, med Freu-
dom in lastno biografijo, pokojni pesnik, pisatelj in režiser Pier Paolo Pasolini (1922-1975). Veliki furlanski umetnik je podoživel v razbolelem in plemenitem liku nesrečnega grškega kralja, ki je (nevede) umoril očeta in (nevede) poročil mater, lastno življenjsko zgodbo, svoje težavno razmerje do avtoritarnega očeta in »pretirano« navezanost na mater.
Pasolinijevo vizualizacijo klasične grške drame bogatijo edinstvena naravna in arhitektonska scenografija ter interpretacije vseh nastopajočih, od običajnih pasolinijevskih igralcev Cittija in Davolija, do odlične Silvane Mangano in »gledališčinkov« Juliana Becka in Carmela Beneja.
MOJA MALA VAS, Češkoslovaška 1986. Režija: Jiri Menzel. Igrajo: Janos Ban, Marial Lauda, Rudolf Hrusin-sky, Milena Dvorska. V sredo, 20. maja, ob 20.55, na RTV Ljubljana.
Jiri Menzel je elden izmed najznačilnejših in najboljših predstavnikov tako imenovane »praške šole«, t.j. edinstvenega ustvarjalnega filmskega mišljenja, ki se je razvil v šestdesetih letih ob praški akademiji za film FAMU. Iz te slovite filmske šole, ki sodi med najboljše na svetu, so izšli odlični češki režiserji (sam Menzel, Forman, itd.) in tudi številni filmarji drugih narodnosti, npr. ves novi rod »jugo-filma«, od Kusturice, Šijana, Paskaljeviča do slovenskega snemalca Vilka Filača. Menzel se je tudi zelo uveljavil v svetovni areni, saj je leta 1967 je prejel oskarja za Strogo nadzorovane vlake; zato ni čudno, da je bil tudi pričujoči film predstavljen in nagrajen na številnih festivalih (Cannes, Montreal) ter nominiran za oskarja.
Češki film je film mladih ljudi, v katerem se zrcalijo usode posameznikov in vsakdanje življenjske situacije. Tu je npr. glavni protagonist podeželski zdravnik, ki sprejema v svoji ordinaciji rodove in rodove bolnikov ter se sooča z njihovimi problemi. Zdravnik opazuje s posebno pozornostjo in naklonjenostjo »svojo malo vas«, kajti zaljubljen je v ta domači mikrokozmos, ki je nekakšna Češka v malem...
LO STATO DELLE COSE — Der Stand dei- Dinge — Stanje stvari, ZRN 1981. Režija: Wim VVenders. Igrajo: Patrick Bauchau, Isabelle VVeingarten, Samuel Fuller, Allen Goorwitz, Paul Getty III. V četrtek, 21. maja, ob 23.35, na Italia 1.
Wim VVenders je režiser med Evropo in Ameriko. V Zahodni Nemčiji je posnel npr. Napačen gib (po Goethejevem Wilhelmu Meistruj, V teku časa, v Ameriki pa Nick'a Movie (s hollywoodskim režiserjem Nicholasom Rayjem), Hammett in Pariš Texas (po scenariju Sama Sheparda). VVendersovo sentimentalno in res svojsko sintezo ameriške kaulture z evropsko, ki se realizira preko filma in rocka, najlepše predtavljajo filmi, ki so ambientirani med eno in drugo celino: npr. Aliče v mestih, Ameriški prijatelj, ki je nastal po romanu Patricie Highsmithove, in pričujoče Stanje stvari.
To je pravzaprav »film v filmu« in hkrati »film o filmu«, posnet s čudovito črno-belo fotografijo. Filmska ekipa snema znanstveno-fantastični film serije B na Portugalskem. A kmalu prekinejo snemanje, ker je zmanjkalo materiala in je producent je izginil neznanokam. Režiser odpotuje za njim v Hollywood, da bi si preskrbel še denarja. Med zaključnim srečanjem režiser in producent razlagata svoje ideje, v dolgem dialogu-konfrontaciji, da bi predstavila gledalcem divergence med umetnostjo in denarjem, med idejami in ceno njihove realizacije preko filma.
Pripravlja: Boris Devetak
Nove plošče
GARY MOORE - WILD FRONTIER EP
Veliko starih rockerjev se počasi vrača na sceno. Še vedno so zaverovani v stari rock, čeprav se skušajo modernizirati, kar povzroča veliko glasbenih »nesreč«, če jih lahko tako imenujemo. Klasičen primer je prav ,Gary Moore, ki je nekdaj s svojo legendarno kitaro gibson osvajal publiko na vseh celinah. In evo ga, po nekajletnem premoru, z novo LP ploščo Wild Frontier, ki skuša vsaj delno ohranjati njegov prvinski in tradicionalni stil hard rocka z dokaj neumestnimi primesmi dance glasbe. Rezultat je tipični komercialni proizvod, vmes pa lahko vseeno zasledimo pravega Garyja Moora, tistega, ki ne hrepeni po višjih mestih na top lestvicah, ampak mu je predvsem važno, da svojim farisom res pokaže, česa je zmožen. Na ta način sta zgrajeni in aranžirani pesmi VVild Frontier in še Friday On My Mind.
Najbolj bodo nekateri razočarani, ko bodo zvedeli, da se je stari roc-ker Gary Moore posluževal za svoje skladbe ritem stroja, pa čeprav so z njim nekoč igrali odlični glas-
beniki, med katerimi bi omenil enega najboljših hard-bobnarjev na svetu lana Paicea, ki je uradni član legendarne skupine Deep-Purple. Če ne drugo, bo Gary s tem novim delom dosegel vsaj vstop v svetovne top lestvice, ne vem pa, koliko mu bo to koristilo.
Pesmi albuma so: Over The Hills And Far Away, Wild Frontier, Take A Little Time, The Loner, Friday On My Mind, Strangers In The Dar-kness, Thunder Rising in Johnny Boy.
^----------------------------------
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:............................................................
Naslov:....................................................................
Glasujem za:...............................................................
Moj predlog:...............................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
	današnji televizijski in radijski sporedi								
									
f	RAI 1	C	RAI 2	|	,A> RAI 3	I 1 lT RTV Ljubljana						PP) TV Koper			
7.20	Rubrika: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: II ritorno del Santo
10.30	Svečanost ob 135-letnici ustanovitve državne policijske službe
11.30	Nan.: La Tata e il professore
12.05	Variete: Pronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto... chi gioca (2. del)
14.15	Glasbena oddaja: Discoring
15.05	Aktualnosti: Primissima
15.30	Mladinska oddaja: Pista!
17.50 Dnevnik - danes v parlamentu
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Pista! (2. del)
18.30	Nanizanki: La baia dei cedri,
19.00	L'uomo che parla ai cavalli
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Nadaljevanka: Lo scomparso (r. Marcello Baldi, zadnji del)
22.35	Dnevnik
22.45	Dnevnik - posebna oddaja
23.35	Informativna oddaja: Pustolovščine v svetu tišine
0.05 Dnevnik in vreme 0.20 Šport: vaterpolo Italija-Jugosla-vija
11.15	Informativna oddaja: Preseljevanje - beg civilizacije (3. del)
11.45	Rubrika; Cordialmente (vodi Enza Sampo)
13.00	Dnevnik
13.15	Dnevnik. Iz našega žepa
13.40	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem (vodita Fabrizio Frizzi in Stefania Bettoja)
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Tedenska rubrika o turizmu in prostem času
18.15	Športne vesti
18.30	Nanizanka: LTspettore Derrick -La tromba di Greg
19.30	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Petkov sejem: Portobello (vodi Enzo Tortora)
22.30	Dnevnik
22.45	Aktualna oddaja: Mixer - kultura
23.30	Aktualnosti: Odprti studio
23.45	Šport: mednarodni teniški turnir Italije - moški
12.10	Informativna oddaja: Ecosistema (vodi Giorgio Nebbia, 1. del)
12.40	Izobraževalna oddaja: Zemljepis danes (8. del)
13.00	Vzgojno-izobraževalna oddaja: Shede, Dežele zmajev - Tigrov brlog (ured. Jeremy Hogart)
13.30	Tečaj ruskega jezika
14.00	Izobraževalna oddaja: Pomoč pri domači nalogi
14.30	Šport: mednarodni teniški turnir Italije - moški
19.00	Dnevnik
19.15	Deželne vesti
19.35	Dokumentarec: Spoznavanje Ab-ruzzov
20.05	Izobraževalna oddaja: L'altra faccia di...
20.30	Dokumentarec: Življenje na zemlji (pripravila Danilo Mainardi in Marco Visalberghi)
22.10	Dnevnik
22.15	Informativna oddaja: Stiffelius
23.15	Dnevnik
23.35	Film: Tuta blu (dram., 1978, r. Paul Schraeder, i. Richard Pryor, Harvey Keitel)
10.00	TV mozaik. Tednik
11.00	Svet na zaslonu
11.40	Po sledeh napredka
12.20	Matineja. Nadaljevanka: Sonce in sence (pon. 10. dela)
15.00	TV mozaik. Tednik (ponovitev)
16.00	Svet na zaslonu
16.40	Po sledeh napredka
17.20	Poročila
17.25	Makedonske ljudske pravljice 17.55 Nadaljevanka za otroke: Bela
sled (r. P. Tuček, i. S. Aubrecht, T. Karger, M. Pečenka, 2. del)
18.25	Več veselja z vrtom (3. del)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.05	Nad.: Zahodni sen (1. del)
21.00	Dokumentarec: Po sledovih Slovencev v svetu (11. odd.)
21.40	Rezerviran čas
22.15	Dnevnik
22.30	Film: Delo na črno (dram., VB 1982, r. Jerzy Skolimovvski, i. Je-remy Irons, Eugene Lipinski, Jiri Stanislav)
14.00	TV novice
14.10	Rubrika: Parola mia
15.25	Otroški program
17.00	Nanizanka: Legende kanadskih Indijancev
17.30	Dokum.: Divji živalski svet
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRST -— Ostavka kandidatov v deželnem svetu
GORICA — Dan SFRJ na Espomegu TRST — Napoved izrednega občnega zbora SSG TRST — S skupščine KZE
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Il re del guartiere
20.25	TV novice
20.30	Koncerti v CD: Simf. orkester ,SF, dir. Milan Horvat, violina Takumi Kubota
22.15	TV Vsedanes
22.25	Dokumentarec: NOB v Sloveniji
23.30	Nanizanka: I cavalieri del cielo
Ji] CANALE5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
8.05	Rubrike: Gost, Magazine, Forum
9.00	Nadaljevanka: Aspet-tando il domani
9.25	Rubrike: Disco pro-posta, Come stai, Sia-mo fatti cosi
10.00	Nanizanka: General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia, 11.55 Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Film: La vita corre sul filo (dram., ZDA 1965, r. S. Pollack, i. S. Poiti-er, A. Bancroft)
16.30	Nanizanki: Aliče, 17.00 L'albero delle mele
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat,
19.001	Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Nadaljevanki: Dynas-ty, 21.30 IColby
22.30	Variete: Maurizio Cos-tanzo Show
0.40 Nanizanka: Missione - impossibile
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Brian,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30
Vicini troppo vicini, 12.00 Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
12.50 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Lucy May, Candy Candy, Masters
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava
17.20 Nad.: Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nan.: Charlie's Angels
20.30	Film: Per una mandata di soldi (vestern, ZDA 1972, r. Stuart Ro-semberg, i. Paul New-man, Lee Marvin)
22.25 Filmski tednik •
23.00 Film: Sergente Flep Indiano ribelle (kom., ZDA 1970, r. C. Reed, i. A. Ouinn, C. Akins) 1.00 Nanizanki: Ironside, 1.50 Switch
~fj> ITALIA 1___________
8.30 Nanizanka: Fantasi-landia
9.15 Film: Odissea del Fer de Lance (dram., ZDA 1974, r. Russ Mayber-
ry)
11.00	Nan.: La strana coppia,
11.30	Q.uincy, 12.30 T. J. Hooker, 13.30 Tre cuori in affitto
14.00	Zabavni oddaji: Can-did Camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time Out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Il mago di Oz, Georgie, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days, 20.00 Licia dolce Licia
20.30	Film: Dottor Jekyll e gentile signora (kom., It. 1979, r. Steno, i. Paolo Villaggio, Edwige Fenech)
22.25	Športna oddaja: A tut-to campo
23.25	Košarka NBA
1.10	Nanizanka: Riptide
j . TELEPADOVA
13.00	Risanki: Casper - Top Cat
14.00	Nad.: Happy end
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.30	Risanke: Gigi la trotto-la, Hurricane Polimar, Transformers, Kyas-han il superman, Ghostbusters
19.00	Nanizanki: Sanford and Son, 19.30 Flamingo Road
20.30	Film: Il piatto piange (kom., It. 1974, r. Paolo Nuzzi, i. Aldo Maccio-ne, Agostina Belli)
22.30	Športna oddaja: Euro-calcio
23.30	Film: Improvisamente una sera... un amore (kom., Fr. 1972, r. S. Gobbi, i. Virna Lisi, Maurice Ronet)
1.00 Nanizanka: California Fe v er
[ ^ TELEFRIULI
13.30	Nad.: Rosa De Lejos
14.30	Dražbi: Il tappeto ori-entale, Roberta Pelle
16.00	Glas. odd.: Musič Box
17.30	Nadalj.: Eleonora
18.35 Konjske dirke
19.00	Dnevnik
20.00	Ekološka rubrika
20.30	Zabavna oddaja: Bui-nesere Friul
22.30	Dnevnik
23.30	Konjske dirke
23.45 Nanizanka: Caccia al ladro d'autore 1.00 Glasbena oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Kratka poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, 7.40 pravljica, glasba; 8.10 Na goriškem valu (pon.); 8.40 Glasba; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Hiša in vrt; Od Mont Blanca do prostega plezanja; Mozaik; 13.20 S festivala v Celju: mlad. zbor Chor der Haupt-schule, dekl. zbor iz Titovega Velenja;
13.40	Skice; 14.10 Naš jezik, 14.20 Ne prezrimo!; 15.00 V svetu filma; 16.00 Osebno; 17.10 Primorska poje 87; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 4.30 Jutranji spored; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radijska šola; 8.35 Glasbena pravljica; 9.05 Matineja; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Ali poznate?; 11.30 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Vedri zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije;
13.30	Melodije; 14.05 Simf. plesi; 14.30 Človek in zdravje; 14.40 Mozaik; 15.00
• Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak ■ želja; 17.00 V studiu; 18.00 Glasba starih mojstrov;18.15 Kino; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo;
20.00	To imamo radi; 21.05 Morje in pomorščaki; 22.30 Glasba; 22.50 Lit. nokturno; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika in servis;
8.00	Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Mladi val Radia Koper; 15.00 Dinar na dinar; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.40 Glasbene, aktualnosti; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00_Dobro jutro; 8.00 Prisrčno vaši; 8.10 Čudovitih sedem; 8.40 Po vašem izboru; 9.32 Dragi Luciano;
10.00	Popevka; 10.05 Hit parade; 10.35 Vstop prost; 11.00 Jezikovna pravila;
11.15	Lepi Rovinj; 11.30 Reportaže;
12.00	Glasba po željah; 14.45 Glasba;
15.00	Kultura; 15.45 Glasba; 16.30 Blitz;
17.00	Bubbling; 18.00 High Power;
19.00	Po ulicah.
RADIO OPČINE
Oddaja na frekvencah: 100,3 MHz za Kras,- 100,4 MHz za Trst; 100,5 MHz za Vzhodni Kras.
13.30	Kupim, prodam, podarim;
15.00	Dvajset let Hit parade; 16.30 Oddaja brez naslova; 19.00 V svetu fantazije; 20.15 Mix-time; 21.15 Večerni val z Marijo in Tončkom; vmes glasba.
Na Goriškem za senat »le« dvanajst list
Za poslansko zbornico 14 list in 179 kandidatov
Volivci na Goriškem bomo lahko izbirali kar med štirinajstimi listami kandidatov za poslansko zbornico in med dvanajstimi kandidati za senat. Na sodiščih v Vidmu in v Trstu so namreč do srede zvečer zastopniki tolikih list oziroma skupin predstavili kandidatne liste.
V volilnem okrožju za poslansko zbornico, ki v našem primeru zaobjema pokrajine Gorica, Videm, Porde-non in Belluno, je bilo torej predloženih štirinajst kandidatnih list s skupno 179 kandidati. Na vsaki listi je lahko do največ trinajst kandidatov, kar pomeni, da bo v tem volilnem okrožju izvoljenih toliko poslancev. Skoro vse liste so predlagale polno število kandidatov. Izjema je le Sardinska stranka (ki se'pri nas pojavlja skupno s Slovensko skupnostjo), ki je predlagala le deset kandidatov.
Vse liste kandidatov imajo nosilca liste. Običajno gre za najbolj vidnega zastopnika v deželnem merilu. V več primerih pa gre za osebe, ki so jih na čelo liste dala vsedržavna vodstva
strank. Marsikdo med temi bo sicer izvoljen, tukajšnji kandidati pa upajo, da bo optiral za drug kraj, kjer tudi kandidira in da bo tako pustil mesto v parlamentu domačemu kandidatu. Tak je primer liste KPI, na čelu katere je član osrednjega vodstva Renato Zangheri, nekdanji bolonjski župan, ki kandidira tudi v Emiliji.
V marsikaterem drugem primeru pa so politični opazovalci mnenja, da bo nosilec liste pogorel in da bodo drugi kandidati dobili več glasov kot on. Tak naj bi bil primer socialistične stranke, kjer je osrednje vodstvo na čelo liste vsililo sedanjega poslanca De Carlija le zato, ker je član tega vodstva, na deseto mesto, po abecednem redu, dalo pa dejanskega kandidata Gabriela Renzullija. Nejasno je tudi, kako bo pri socialdemokratih. Na čelu liste je sedanji poslanec Scovac-ricchi, na drugem pa sedanji .deželni tajnik Esposito, doma iz Tržiča. Pravijo, da slednji zelo ogroža večletnega poslanca. Pri demokristjanih pa je na
čelu liste podtajnik Santuz. V zadnjem trenutku so rešili nekatera doslej odprta vprašanja v zvezi s kandidaturami nekaterih »odličnih« mož.
Ko prebiramo sezname imen na listah za poslansko zbornico in senat, lahko ugotovimo, da je tudi med »zelenimi« raznih odtenkov prišlo do ločevanja. Med kandidati »Lista verde« najdemo le nekatere zelene iz goriške pokrajine. Drugi kandidirajo na listi radikalne stranke.
Trinajst list torej za poslansko zbornico. Kot je moč ugotoviti na faksimi-lu glasovnice, so liste kandidatov po naslednjem vrstnem redu: Komunistična partija, Republikanska stranka, Proletarska demokracija, misovska stranka, Alleanza popolare, Liga Veneta in stranka upokojencev, Furlansko gibanje, Sardinska stranka (s Slovensko skupnostjo), Zelena lista, Radikalna stranka, Socialistična stranka, Socialdemokratska stranka, Liberalna stranka, Krščanska demokracija.
Med kandidati je tudi nekaj slovenskih. Na listi KPI je Aleksandra Devetak na devetem mestu. Na listi Sardinske stranke je nosilec liste Damijan Paulin. Kandidirajo še Andrej Bratuž, Marija Češčut, Rafko Dolhar, Maks Gergolet, Marija Tereza Rosic. Na listi PSI je Firmino Marinig na osmem mestu. Med drugimi kandidati smo zasledili še kakega s slovenskim priimkom, vendar ne vemo, če gre v tem primeru za Slovence.
Na glasovnici za poslansko zbornico je moč dati največ tri preferenčne glasove.
Drugače pa je z volitvami v senat. Izbira na glasovnici je bolj enostavna. V trenutku ko glasujemo za to ali drugo listo, avtomatično volimo tudi za kandidata, ki ga je stranka ali skupek
strank predlagal. Njegovo ime je vtisnjeno na glasovnici.
Vsa goriška pokrajina sodi v eno samo senatno okrožje. Kandidati go-riškega so povezani s tistimi še drugih šestih podobnih v naši deželi. Belluno v tem primeru ne sodi zraven, pridobili pa smo Trst. Na Tržaškem sta dve okrožji, po eno pa je v Pordenonu, v Vidmu, v Tolmeču in v Čedadu (sem sodi tudi ves vzhodni pas videmske pokrajine).
Kandidatov za senat na Goriškem je dvanajst. Izbira bo torej vsaj nekoliko lažja kot pri tistih za poslansko zbornico. To pa zaradi tega, ker je prišlo do volilne povezave med socialisti, so-
cialdemokrati in radikalci. Znaku PSI sta bila v manjšem dodana znaka drugih dveh strank. Zaradi te povezave bo kandidat na Goriškem iz radikalne stranke.
Liste in kandidate bomo na glasovnici za senat našli v naslednjem zaporedju: KPI, Nereo Battello; MSI, Sergio Cosma; PRI, Marco Zanolla; DP, Gio-vanni Puntin; Alleanza popolare, Bian-camaria Morpurgo: Sardinska stranka (SSk), Andrej Bratuž; Zelena lista, Lui-gi Genovese; Liga Veneta—upokojenci, Maria Antonietta Mainardi Pernio-la; Furlansko gibanje, Roberto lacovis-si; PSI—PSDI—PR, Ugo Raza; PLI, Ivo Clemente Piccinini; KD, Erminio Tuz-zi.
Nereo
Battello
Biancamaria
Morpurgo
Roberto
lacovissl
Sergio
Cosma
Andrea
Bratuž
Ugo
Raza
Marco
Zanolla
Luigl
Genovese
Livlo Clemente Piccinini
Maria Antonietta Mainardi Perniola
Glovannl
Puntin
Erminio
Tuzzl
Pogovori z gospodarstveniki Slovenije in Hrvaške
Na goriškem sejmu Espomego je na vrsti Dan Jugoslavije
Na Espomegu bo danes jugoslovanski dan. Ob tej priložnosti pride v Gorico zastopstvo Gospodarske zbornice Slovenije ter Gospodarske zbornice Hrvatske. Zjutraj, ob 10. uri, bo srečanje dveh zbornic s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem na sedežu le-tega v Ulici Morelli. Ob 11. uri pa bo sestanek slovenskih in hrvaških gospodarstvenikov z Goriško trgovinsko zbornico na njenem sedežu v Ulici Crispi. Popoldne pa slovenska in hrvaška zbornica priredita sprejem na sejmišču Espomego.
Gre v tem primeru za potrditev tradicionalnih dobrih stikov med gospodarstveniki naše dežele ter sosednih jugoslovanskih republik. Letos so temu uradnemu srečanju dodali še nekaj. Pred dnevi je tudi v Gorici bila
delegacija Gospodarske zbornice Srbije. Jutri, v soboto, pa pride v Gorico zastopstvo Gospodarske zbornice z Reke.
Jugoslovani so letos, tako kot druga leta, lepo zastopani na sejmu Espomego. Letos so največji poudarek dali turistični reklami. Prav okusno so pripravili svoj paviljon, v katerem je veliko reklame za turistične kraje v Sloveniji in na Hrvaškem.
Sejem Espomego se nadaljuje še do nedelje. Jutri, v soboto, bo na njem posvet o navtičnem turizmu na Jadranu. Posvet bo v dopoldanskem času. Sodelovali bodo strokovnjaki iz Italije, Jugoslavije ter Grčije, pa še iz Zvezne republike Nemčije in iz Avstrije.
Spremembe v vodenju Goriškega sklada
Razširjeni odbor Trgovinske zbornice je na zadnji seji sklepal o porazdelitvi drugega letošnjega kontingenta goriva in drugega blaga proste cone.
Glede kontingenta goriva (bencin in plinsko olje) velja zabeležiti, da bodo upravičenci lahko dvignili nakaznice že čez kakšen teden. Datum razdeljevanja bodo pravočasno sporočili. Okvirno bo vsak upravičenec prejel pet mesečnih kvot. Količina bo predvidoma nekoliko nižja od lanske. Nakaznice bodo morali lastniki izročiti na črpalkah do 31. oktobra, ob upoštevanju dejstva, da je bila veljavnost zakona o prosti coni podaljšana samo do konca leta in je treba, ne glede na to, če bo medtem izglasovan nov zakon, zaključiti račune v roku do 31. decembra.
Razširjeni odbor Trgovinske zbornice je nadalje odobril predlog porazdelitve kontingentov za uvoz mesa, sladkorja, masla, kave in piva s strani trgovskih operaterjev.
ZVEZA
SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
Vabi vse ljubitelje fotografije na predvajanje
DIA PRIMORSKA ’87
in
9. JUGOSLOVANSKO RAZSTAVO DIAPOZITIVOV
Danes, petek, ob 20.30 v predavalnici ZSKD v Gorici, Ulica Croce 3.
Na prihodnji seji pa se bodo člani zbornice lotili reševanja aktualnega vprašanja obveščanja občanov in upravičencev o cenah blaga proste cone. V trgovinah in drugih prodajnih mestih bodo morali, po enotnem kriteriju, izpostaviti na vidnem mestu napise, kjer bodo cene blaga iz kontingentov primerno označene.
Na zadnji seji razširjenega odbora Trgovinske zbornice, ki, kakor znano, upravlja tudi Goriški sklad, pa so imenovali člane ožjega izvršnega odbora in osvojili predlog o sestavi komisije strokovnjakov. Ožji odbor bo obravnaval posamezne prošnje ter izdelal predloge. Končna odločitev ostaja v pristojnosti razširjenega odbora zbornice. V ožji odbor , ki je predviden po členu št. 7 pravilnika o poslovanju Goriškega sklada, so bili imenovani štirje predstavniki strokovnih združenj, (Protto, Sacchetti, De Marco, Corsi), štirje predstavniki krajevnih ustanov (Bressan in Poletto za pokrajino, Drufuca in Ciuffarin za goriško občino) in predstavnik sindikalnih zvez (Snidero).
Člani razširjenega odbora so nadalje sprejeli predlog Predsedstva o sestavi komisije strokovnjakov (predvidena je po členu št. 6 pravilnika), vendar je dokončno imenovanje vezano na odločitev predlaganih kandidatov.
Goriški sklad bi tako v kratkem lahko pričel redno delovati. Naj navedemo, da je trenutno razpoložljivih (in torej za porazdelitev) okrog 20 milijard lir.
Vino miru jutri v Krminu
V krminski zadružni kleti bo jutri drugi praznik vina miru. Podoben praznik so imeli lani, ko so ustekleničili prvi tovrstni pridelek. Vino miru so pridelali iz več sto sort grozdja. Trte so prinesli iz vseh krajev sveta ter jih vsadili pri Krminu. Lanske steklenice, opremljene z etiketami, ki so jih izdelali italijanski umetniki, so poslali vladarjem. Od njih so dobili pohvalna pisma.
Podobna svečanost bo jutri z začetkom ob 10. uri. V Krmin pride za to priložnost predsednik deželne vlade Biasutti. Predvidevajo zelo visoko udeležbo.
Pri Sabličih
V avtomobilu našli truplo moškega
Pri Sabličih so v sredo okrog 19. ure našli avto opel corsa, v njem pa truplo moškega srednjih let. Kasneje so ugotovili, da gre za 52-letnega Giuseppa Moceniga iz Tržiča, Ul. Rismpndo 16. Umrl je zaradi zadušitve s strupenimi plini iz izpušne cevi avtomobila.
Niso znani razlogi, ki so Moceniga pripeljali do tragične odločitve.
Avtomobil in truplo v njem so našli na območju doberdobske občine. Po ugotovitvah zdravnika je smrt nastopila kakih štiriindvajset ur, preden so truplo odkrili.
ODBOR ZA ŠOLSTVO PRI SLOVENSKI KULTURNO-GOSPODARSKI ZVEZI
vabi na okroglo mizo
OSNOVNA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM LETA 2000
Aktualna dilema: ohranjanje ali združevanje šol?
Uvodni posegi: didaktična ravnateljica Nataša Paulin, učitelja Sonja Klanjšček in Marko Paulin, dr. Pavle Stranj in dr. Danilo Sedmak.
Kulturni dom v Gorici, danes, 15. t. m., ob 18. uri.
Delavci ladjedelnice za nagrado za produktivnost
Delavci tržiške ladjedelnice so včeraj zjutraj stavkali pol ure ter se udeležili shoda, ki ga je njihov sindikat priredil pred vhodom v tovarno.
Delavstvo obtožuje osrednje vodstvo družbe Fincantieri, da namerno zavlačuje izpolnitev dopolnilnega sporazuma o produktivnosti, o katerem je bil okvirni sporazum že dosežen. V vodstvu Fincantieri pravijo, da produktivnost ni enaka v vseh tovarnah. Sindikalisti pa pravijo, da je v tržiški ladjedelnici produktivnost visoka. Čakajo še na dogovorjeno izplačilo prispevka o produktivnosti zaradi gradnje ploščadi Micoperi.
Na včerajšnjem shodu so delavci odobrili predlog sindikalistov, da se pogajanja vrše na krajevni ravni. Prepričani so, da bo na tak način prej dosežen sporazum. Uverjeni pa so tudi, da bo to sprožilo negativne reakcije med delavstvom drugih ladjedelnic koncerna Fincantieri.
Brjški praznik v Števerjanu
Med Borovci v Števerjanu bo tudi letos Briški praznik v priredbi SKPD Frančišek Borgia Sedej. Praznik se bo pričel danes zvečer in se bo nadaljeval jutri ter v nedeljo. Po nekajdnevnem premoru bo praznik tudi konec naslednjega tedna, in sicer 22., 23. in 24. maja. Organizacijo praznika imajo v rokah mladi člani društva.
V primerjavi s prazniki prejšnjih let bo na letošnjem več kulturnega programa. Nastopil bo tržaški mešani zbor pod vodstvom Tomaža Simčiča. Prav tako bodo nastopili gojenci glasbenih šol iz Števerjanu, Gorice in Nove Gorice.
Ob sobotah in nedeljah bo poskrbljeno za plesalce. Igrala bosta ansambel Taims z Opčin ter Prijatelji iz Nove Gorice. Ob petkih bosta tekmi v briškoli z bogatimi nagradami (dva prašiča, dva pršuta, dve koli sira). Seveda bo poskrbljeno tudi za dobro briško kapljico.
izleti
SPD Gorica priredi v nedeljo, 17. t. m., pohod na Trstelj ob tradicionalnem srečanju planincev. Odhod z lastnimi sredstvi s Travnika ob 8. uri. Hoja 2 uri, hrana iz nahrbtnika.
Društvo slovenskih upokojencev obvešča, da bo avtobus, ki bo popeljal izletnike v beneško laguno v torek 19. maja, odpeljal ob 7. uri iz Podgore. Naslednji postajališči sta v Gorici (pred Pri-možičevo gostilno v Drevoredu 20. septembra) in v Štandrežu.
razne prireditve
V župnijski dvorani v Romjanu bo
danes, 15. t. m., ob 20. uri dr. Rafko Dolhar predaval in predvajal barvne diapozitive o Julijcih.
SLOVENSKO
^GLEDALIŠČE 7 V TRSTU
GOSTOVANJE PDG NOVA GORICA
Lev G. Birinski
Vrtoglavci
Režija VIDA OGNJENOVIČ ZADNJA PREDSTAVA V ABONMAJU V ponedeljek, 18. t. m., ob 20.30 ABONMA RED A in RED B Avtobus bo vozil po običajnem urniku in razporedu.
razna obvestila
V pisarni Kmečke zveze pomagajo pri izpolnjevanju davčnih prijav. Urad je odprt dopoldne od 8.30 do 12.30.
Jadralni klub Čupa priredi splošni tečaj jadranja. Tečaj je brezplačen. Najboljši tečajniki bodo sprejeti v društvene posadke, ki tekmujejo na regatah za ka-jutne jadrnice. Prvo srečanje bo jutri, v soboto, 16. t. m., ob 18.30 na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu. Vabljeni vsi ljubitelji morja iznad 16. leta.
Jadralni klub Čupa vabi na predvajanje dokumentarnega filma o lanski regati Portorož-Tunis. Po filmu je na sporedu razgovor z lanskoletnima zmagovalkama v ženskem razredu Sonjo Maver in Karmen Zupanc. Predvajanje bo jutri, v soboto, 16. maja, ob 20. uri na društvenem sedežu v Sesljanu.
kino
Gorica
VERDI 18.00-22.00 »Capriccio«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 17.30-22.00 »Figli di un dio mi-nore«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Supermaschio per mogli viziose«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR Zaprto.
COMUNALE 20.30 Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30 in 21.00 »Amadeus«.
DESKLE 19.30 »Misija«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 84268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo, Ul. Toti 52, tel. 72701.
Novosti pri Založništvu tržaškega tiska
Hitlerjeva blazna vizija sveta
FILIP FISCHER
Herman Rauschning,
POGOVORI S HITLERJEM Založništvo tržaškega tiska 1987 zbirka PREVODI
Herman Rauschning (1887 1982) je konec leta 1939, torej tik ob začetku druge svetovne vojne, izdal v Parizu in Londonu svoje POGOVORE S HITLERJEM, ki so postali takoj uspešnica. Ni šlo za kako propagandno antinacistič-no knjigo, kot so sprva menili. Le redki, med drugimi takrat še neznani George Orwell, so zaslutili v tem delu marsikaj drugega, trajnega. Gre za delo, ki sega v bistvo nacizma kot totalitarnega, zločinskega režima, in skuša razkriti zlasti Nemcem 'samim, kaj in kakšen je Hitler s svojimi ljudmi, ki ga obdajajo.
Rauschning je bil pravzaprav konzervativec, nacionalist, vzgojen v pristnem pruskem duhu. V Gdansku, svo-
MG Kresna noč v Velenju
Konec maja bo v Velenju tradicionalno, letos že trideseto, srečanje gledaliških skupin Slovenije, ki ga prireja Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Srečanje bo priložnost za pregled najboljših letošnjih stvaritev, tistih, ki so nastale na amaterski ravni, a zaradi tega niso nič manj profesionalne od denimo drugih uprizoritev.
V Velenju bo v petek, 29. t. m., ob 23. uri nastopilo tudi Mladinsko gledališče Kresna noč z »gledališkim showom o nespameti« Samo malo jih zaide v te kraje.
hodnem mestu po versajskem miru, je kandidiral na nacistični listi in bil izvoljen v senat, nato pa postal njegov predsednik, torej poglavar državice. In kot tak se je pogostokrat pogovarjal s Hitlerjem bz. bil v krogu izbrancev, ki so obdajali iirerja. Kmalu pa je spoznal pokvarjenost režima in ljudi, ki so ga držali pokonci in hrepeneli po absolutni oblasti, ne glede na sredstva, ki so se jih posluževali. Po svojih močeh se je postavil po robu določenim izbiram, ko pa je uvidel bistvo nacističnega reda, se je distanciral od njega. Drugi so se prilagajali, v Rauschningu pa je rasel odpor najprej zaradi ekonomske in siceršnje politike, ne nazadnje zaradi rasne politike in odnosa do Poljakov. Končno je prek Poljske šel v Švico, od tja, zaradi močnih diplomatskih pritiskov iz Berlina, v Pariz, da bi tik pred nemško invazijo odšel v ZDA. Že iz teh biografskih podatkov je videti intelektualno poštenost avtorja knjige. Le-ta presega politično konjunkturo, v kateri je izšla, prvič sicer v okrnjenem obsegu.
POGOVORI S HITLERJEM so izšli neokrnjeni komaj leta 1972 in pričujoča slovenska izdaja je prevod le-teh.
Pogosto se dogaja, da preveva izdajateljsko politiko tržna logika. Menimo, da v primeru pričujoče izdaje ni le to narekovalo Založništvu tržaškega tiska posredovati slovenskim bralcem Pogovore. Vsem, ki se zanimajo za zgodovino in želijo spoznati eno najtemnejših obdobij človeštva, a neradi segajo po učenih razpravah, nudi ZTT to priložnost, saj je branje Pogovorov vse prej kot suhoparno. Rauschning se je polagoma dokopal do spoznanja, kdo je Hitler in kaj je nacizem. Priznati lastne zablode ni nikdar lahko, izpričati jih v knjigi pa še manj. Ta svet, v katerega je nekoč verjel, nam avtor — na podlagi svojih zapisov — prikaže v celi vrsti pogovorov s firerjem, da bi spoznali vso tisto tragično blazno vizijo sveta, kjer ni bilo važno, koliko naj bi bilo žrtev in koliko bi se bilo treba pri tem odpovedati človeškosti.
ALISTAIRE MACLEANE
SAN
ANDREAS
str. 272, lir 20.000
Pred nedavnim umrli pisatelj Alistaire Macleane je eden najbolj priljubljenih sodobnih avtorjev akcijskih romanov.
Tega boste prebrali v enem dihu. Dggaja se med vojno na britanski bolniški ladji San Andreas. Čeprav je označena z rdečim križem, kar bi ji naj po ženevski konvenciji zagotavljalo varnost pred sovražnimi napadi, njena posadka ne zaupa tej oznaki, predvsem pa ne zaupa sovražnim podmornicam...
Naprodaj v: TRŽAŠKI KNJIGARNI in KNJIGARNI TERČON, Nabrežina
Kakovostna sezona GM
April je mesec, ko se pri nas zaključuje vsakoletna abonmajska koncertna sezona Glasbene matice. Tokrat jo je zaključil s svojim koncertom Tržaški oktet.
Izkoristili smo to priložnost in se pogovorili s prof. Gojmirjem Demšarjem o sezoni sami, o koncertih, programih, občinstvu in še o čem..
»Kot vsako leto, smo imeli tudi v tej sezoni 9 koncertov, poleg seveda drugih glasbenih prireditev. Program koncertov je bil pester in zanimiv, saj so na večerih nastopali domači glasbeniki, glasbeniki iz matične domovine, pa tudi drugi umetniki.«
Kaj, če bi začeli naš razgovor prav z navedbo domačih glasbenih ustvarjalcev?
»Prvič je v programu abonmajskih koncertov nastopil Godalni kvartet GM, ki že več kot leto dni z uspehom deluje in ki je doživel tudi s svojim nastopom v letošnjem ciklusu koncertov zelo lep uspeh. Potem bi tu morali omeniti našega tržaškega pevca - basista Ivana Sancina, ki ga je pri klavirju spremljal profesor na naši glasbeni šoli Aleksander Rojc. Stojan Kuret, ki ga vsi poznamo kot uspešnega dirigenta mladinskega pevskega zbora GM, je v tej sezoni vodil Komorni orkester RTV Camerata Labacensis iz Ljubljane. Na koncertu je kot solist nastopil prav tako naš kitarist Igor Starc z zanimivim koncertom španskega avtorja Rodrigueza. Zaključil pa je abonmajsko sezono s svojim nastopom Tržaški oktet.«
Do tu je bilo govora o domačih izvajalcih. Velik delež pa so imeli tudi glasbeni ustvarjalci iz matične domovine...
»Predvsem moram omeniti dva koncerta Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije z odličnimi solisti. Prvi koncert je dirigiral madžarski dirigent Janos Kovacs, drugega pa Marko Munih. Kot solisti so nastopili: violinista Miha Pogačnik in Primož Nov-šak, violončelist Miloš Mlejnik, nastopila pa je še sopranistka Olga Gra-celj. Oba koncerta sta pomenila tudi dva od viškov naše sezone. Imeli smo v gosteh še priznanega glasbenika Adjelka Klobučarja iz Zagreba, ki je igral na orgle,- na istem večeru je nastopila tudi sopranistka Lilijana Mol-nar-Talajič. Naj še samo omenim violinski recital Gorana Končarja, enega najpomembnejših hrvatskih umetnikov, ki ga je na klavir spremljala Mira Flis-Šimatovič.«
Tu je prof. Demšar omenil še nastop italijansko-argentinskega pianista Daniela Rivera, ki je nastopil s skladbami Liszta.
Program, ki so ga glasbeniki izvajali v letošnjem programu, je obsegal skladbe iz simfonične literature: dve zanimivi Brahmsovi skladbi, dve praizvedbi Alda Kumarja in Franca Do-miriuttija, abonenti pa so lahko slišali še vrsto orgelskih skladb, medtem ko sta se basist Sancin in mezzosopranistka Zlatomira Nikolova predstavila z vrsto ruskih samospevov in arij iz ruskih oper.
Ste bili z letošnjo sezono zadovoljni?
»Moram reči, da smo zadovoljni, saj je potekala še bolje od lanske in tudi občinstvo je bilo, kot smo lahko slišali, s programom in izvajalci zelo zadovoljno.« (N. L.)
Na pobudo ljubljanskega Narodnega muzeja
Razstava o bronasti dobi na Slovenskem
Po lanskoletnem velikem uspehu vseslovenske razstave Slovenci v 16. stoletju, ki je sovpadala s proslavo 400-letnice Trubarjeve smrti, so se v Narodnem muzeju odločili, da strokovni in javnosti sploh prikažejo prve civilizacijske dosežke na teritoriju od Primorja do Prekmurja. Mednarodni kolokvij o bronasti dobi v Sloveniji, ki je izzvenel ob koncu lanskega leta v Lendavi, je jasno predstavil današnje stanje raziskav prazgodovine pri nas, bronaste dobe pa še posebej. Tudi razstava teži k podobnemu cilju, vendar na način, kot ga narekujeta in omogočata razstavna tehnika in muzeološki jezik. Razen tega želi razstava posredovati sporočila stroke tudi, kot smo že omenili, nestrokovni publiki. V ta namen uporablja ob originalnih predmetih tudi sredstva, kot so ilustracije in maketa ter hoče na tak način približati obiskovalcem »bronas-todobni vsakdan« naših davnih prednikov.
Avtorica razstave kustodinja dr. Neva Trampuž-Orel je v osvetlitev načina življenja v obravnavanem času posegla po domiselnih rekonstrukcijah inte-rierjev, orodja, statev in drugih vsakodnevnih dejavnosti tistih, ki so na tem prostoru v sozvočju z naravo ustvarjali to pomembno kovinsko obdobje. Nedvomno pomeni razstava Bronasta doba na Slovenskem korak naprej pri poznanju zgodovine teritorija in ljudi, ki so ga naseljevali. Velike trgovske poti so križale namreč Slovenijo, ki se je v tem času postopno indoevropeizirala. Dosežki tehnike in novih kultur so prihajali iz podonavskega prostora, ki se je prav v obravnavanem tisočletju (1700 do 700 pred našim štetjem) povezoval z Egejskim bazenom, kot nosilcem kulture v Evropi. V tem času so nastajali tudi kaštelirji v Primorju, ki so bili integralni del te kulture, a vendarle samosvoj in oseben pojav.
Razstava je najpomembnejši muzejski dogodek tega leta v Sloveniji. Spremlja jo bogat in po besedilih tehten strokoven katalog, kjer lahko zasledimo najvidnejša imena slovenskih arheologov od prof. Gabrovca do dr. Dularja. Ob drugih strokovnih vidikih je izredno pomemben tudi didaktični motiv razstave. Za šolsko mlajšo in starejšo mladež so na razstavi prikazani obširni teksti in primerjave, ter seveda tudi strokovna razlaga. Slovenija je namreč nekoliko kasno, a vendarle začela odkrivati pomen velikih antoloških zgodovinskih razstav. Z njimi namreč lahko poseže kulturna politika v vse sloje družbe, nudi jim zgodovinsko zavest o pripadnosti lastni preteklosti in lastnemu ozemlju, ter historično oplaja širšo družbo.
Razstava bo v razstavišču Narodnega muzeja Arkade, Trg osvoboditve 18. Za večje skupine je na voljo vodstvo, ki ga lahko najavite na telefon 218-886.
(B. G.)

Mercator
MERCATOR TRGOAVTO - koper
Trgovina, servis n. sol. o. Koper, JLA 25 a
čestitamo ob prazniku občine KOPER
		
GRADBENO		TOZD
INDUSTRIJSKO		GRADBENA ENOTA
PODJETJE		KOPER n. sol. o.
	GRMlfs	KOPER
LJUBLJANA	"V ^	Obrtniška c. 15
	Ob 15. maju	
	prazniku občine	
	KOPER čestitamo vsem občanom!	
Slovensko pesništvo upora 1941-1945
V	Kosovelovi knjižnici v Sežani so predstavili knjigo »Slovensko pesništvo upora 1941-1945« in odprli razstavo umetnika Iva Šubica (o tem smo poročali včeraj), ki sodi v partizansko generacijo in zavzema v slovenski likovni umetnosti posebno mesto. Predstavitve so se poleg številnih obiskovalcev udeležili tudi predstavnika založb Partizanske knjige Jeroslav Skrušny in Mladinske knjige Janez Mušič ter dr. Boris Paternu, ki ima največ zaslug za izid te knjige.
V	petnajstih letih je seminar prof. Paternuja pritegnil k delu približno 137 ljudi (od tega 53 študentov, članov slavističnih društev in drugih, med njimi tudi sežansko knjižnico) in zbral 12 tisoč tekstov oziroma pesmi anonimnih avtorjev, manj znanih in že uveljavljenih pesnikov, ki so v tem obdobju ustvarjali v različnih okoliščinah in na različnih krajih. Za knjižno izdajo so pripravili eno šestnajstino zbranega gradiva in ga razvrstili v štiri knjige. Po prvi knjigi, kjer je zbrano pesništvo upora v obdobju 1941-45 in pesmi s Primorskega in iz Koroške pred tem datumom, bo že letos, vsaj tako nam zatrjujejo predstavniki obeh založb, izšla tudi druga knjiga, ki bo prav tako obsegala partizanske pesmi manj znanih, znanih in vrhunskih ustvarjalcev. V tretji knjigi bo predstavljena poezija upora, ki je nastajala v zaledju, v četrti pa poezija, ki jo je slovensko ljudstvo pisalo po zaporih, v internaciji, ječah, taboriščih in bun-
kerjih. OLGA KNEZ STOJKOVIČ
Slikarji v dolinski Torkli
Že vrsto let je tradicija, da ob priliki dolinske majence odprejo v sugestivnih prostorih Torkle slikarsko razstavo, na kateri pokažejo svoje izdelke slikarji-amaterji iz Brega. Tudi letos je bilo tako in otvoritev je bila prejšnji petek, na kateri je, poleg priložnostnih govornikov in samih slikarjev, sodeloval še otroški zbor KD Valentin Vodnik, ki ga vodi Suzana Žerjal.
Razstava je naletela na precejšnjo pozornost obiskovalcev, ki so si ogledali slike najrazličnejših žanrov, to pa tudi pomeni, da bi bilo treba take prireditve pogosteje prirejati. Dolinska Torkla je kot nalašč, da sprejme v svoje prostore vsakršne kulturne pobude, lahko bi postala tudi stalna likovna galerija, kakršna je bila pred več kot desetimi leti. Gre namreč za izredno primeren prostor in zato bi ga veljalo izkoristiti, kot se je to zgodilo ob razstavi slikarjev-amaterjev na letošnji majenci.
stran
10 □ koprski občinski praznik
PRIMORSKI DNEVNIK - 15. maja 1987
Pogovor s predsednikom koprske občinske skupščine
Kljub precejšnjim težavam v Kopru uspešno gospodarijo
KOPER Prireditve ob prazniku občine Koper - prebivalci se vsako leto 15. maja spomnijo marežganskega upora, ko so se rodoljubi uprli fašističnim nasilnežem - se vrstijo že od začetka maja, danes pa bodo na slavnostni seji občinske 'skupščine podelili občinska priznanja in nagrade. Letos v koprski občini za praznik ne bodo odprli nobenega gospodarskega objekta, kar na nek način kaže, da gospodarski razvoj in naložbe sledijo. O razmerah v gospodarstvu smo se pogovarjali s predsednikom izvršnega sveta občine Koper Milanom Verganom.
»Ocene o uspešnosti gospodarjenja v občini so morebiti res nekoliko različne, dejstvo pa je, da smo lani dosegli načrtovano rast industrijske proizvodnje, pa tudi drugih elementov, ki kažejo na uspešnost gospodarjenja. Žal je bila akumulacija ob tem nižja od pričakovane, ker se je povečala poraba na vseh področjih. Pomembno je, da večjih, resnejših izgubarjev nismo imeli, nekoliko zaskrbljujoči pa so podatki o padanju mednarodne menjave, pogojujejo pa jo razlogi, na katere ne moremo vplivati.«
Zadnje leto je bilo leto precejšnjih naložb. Kako se to kaže v gospodarskih rezultatih? Kako v občini sledite zahtevam po prestrukturiranju gospodarstva?
»Res smo v minulem letu, pa tudi v tem letu pred zaključkom številnih naložb. Omenim naj samo Cimos, Tomos, Iplas, Lamo in seveda Luko. »Sveža kri« v našem gospodarstvu se kaže v že lani povečani industrijski proizvodnji, letos pa se je obseg te v prvem trimesečju povečal še za 5,7 odstotka. Zaradi zaostrenih razmer pri investiranju bomo tak korak težko lovili, a mislim, da v kolektivih in občini delamo vse, da bi tako rast obdržali. Mislim tudi, da koprsko gospodarstvo ne more doživeti kakšnih pretresov, ker je dovolj raznoliko in zadnje čase tudi dovolj čvrsto, s tako proizvodno usmerjenostjo, ki jo potrjuje tudi trg. V Občini traja proces prestrukturiranja gospodarstva že deset let in danes lahko ugotovimo, da na spisku ozdov ni več Centra, Primorskega tiska, Ex-corrada, Stila. Neperspektivni so bili ukinjeni, v Luki je tehnologija iz dne-
va v dan sodobnejša, v Kopru imamo drugi Cimos, Lama raste, pozitivne premike v poslovanju beleži Tomos itd. To seveda še zdaleč ne pomeni, da težav nimamo.«
Ali od tod relativno pogosti ukrepi družbenega varstva?
»Izvršni svet temeljito spremlja gospodarjenje v občini in seveda ukrepa, ko ugotovi, da slabši rezultati gospodarjenja niso le posledica objektivnih okoliščin, pač pa tudi posledica slabega vodenja, skaljenih medsebojnih odnosov in podobnega. Letos smo v občini Koper sprejeli že tri ukrepe družbenega varstva, ki so - kot v primeru Tok Agraria - nujni ne le zaradi 200-ali 300-članskega kolektiva, pač pa tudi zaradi usode neke panoge. V omenjenem primeru gre za usodo proizvodnje hrane na našem območju, za odpravljanje razlik med mestom in vasjo.«
Ali v občini gospodarski subjekti dovolj valorizirajo obmorsko in obmejno lego?
»Neizkoriščenih možnosti je na našem območju še precej. Denimo v turizmu. Saj ni treba, da se enačimo s Portorožem, imamo pa trgovino, kulturne spomenike, številne prehodne goste in možnosti za t. i. poslovni turizem. Vse to premalo izkoristimo. Sicer pa mislim, da je ena od temeljnih prednosti, ki se nam zdaj ponujajo z obmorsko lego, carinska cona, ki Luko lahko še okrepi. In ne samo Luko, tudi druge ozde, ki so vezani na njeno poslovanje. Pri tem ne mislim samo na občino, pač pa na ves slovenski, jugoslovanski prostor. Pogoj pa, da nekate-. re cilje v turizmu in pomorskem prometu dosežemo, je primerna cestna infrastruktura. Tu je velika zavora za naš razvoj. V Kopru pa tudi na Obali gledamo na cesto kot čisti gospodarski^ objekt.«
Če je manj denarja v gospodarstvu, ga ni dovolj niti v družbenih dejavnostih. Zmanjkuje ga za premeščanje razlik med podeželjem in mestom...
»V celotni sferi družbenih dejavnosti imamo precej načrtov, ki pa jih bo moč izpeljati le ob močnem gospodarstvu. Zato bomo sproti preverjali mož-
SKUPŠČINA OBČINE KOPER
in
DRUŽBENOPOLITIČNE
ORGANIZACIJE
čestitajo delovnim ljudem in občanom ob njihovem občinskem prazniku, 15. maju!
CIMOS
<r
KOPER
DO CIMOS KOPER n. sol. o.
Marežanska cesta 2 Telefon: (066) 31131 Telex: 34273
Ob 15. maju želimo veliko uspehov vsem občanom, delovnim ljudem in poslovnim partnerjem
H
ELEKTRO
PRIMORSKA
TOZD ELEKTRODISTRIBUCIJA KOPER
Občanom koprske občine
čestitamo
za njihov praznik!
nosti uresničevanja načrtov in plane tudi prilagajali. Dejstvo pa je, da bomo letos šolo v Pradah dokončali, saj je združeno delo z redkimi izjemami prispevalo več kot 600 milijonov iz čistega dohodka. Takega uspeha niso pričakovali niti največji optimisti. Sicer pa se osebno in tudi v IS zelo zavzemamo, da bi podeželje oživelo. Pri tem pa ne mislim samo na to, da bi tam zgradili šolo pa še kakšne socialne obrate. Tam je treba razviti ekonomsko perspektivno proizvodnjo, dati je treba ustrezno infrastrukturo. Nekaj smo na tem področju dosegli, saj smo izvedli agromelioracije na 1000 hektarih, v več KS bodo letos dobili telefonsko povezavo, višinski vo-dovod naj bi uredili tudi v KS Črni kal oziroma Hrastovljah in Dolu itn.«
DUŠAN GRČA
GOSTINSKA DELOVNA ORGANIZACIJA
GALEB
Koper
s svojimi restavracijami TAVERNA, GRIL, SNACK-BAR, kavarnama LOŽA in CAPRIS, ter pizzerio ATRIJ
čestita vsem delovnim ljudem in občanom k občinskemu prazniku!
Priporočamo se za obisk
vsem občanom čestitamo
ob prazniku občine Koper
SOZD ELEKTROTEHNA proizvodnja in trgovina Ljubljana, Titova 51 telefon 061 320-241 telex 31-130, 31-184 yu etehna
—	proizvodnja glasbil in učil
—	trgovina na debelo, skladiščenje in transport
—	zunanja trgovina: izvoz, uvoz, zastopanje tujih firm, maloobmejni promet, kooperacije trgovina na drobno v 51 prodajalnah v Sloveniji in Hrvaški

ELEKTROTEHNA.
SOZD

KOPER
Koper o. sol. o. proizvodnja, trgovina in turizem
66000 Koper, Cesta JLA 12 — Tel. (066) 22-090 22-088 — Teleks: 34202
AGROSERVIS
Koper
DROGA
Portorož
INTERNA BANKA
Koper
JADRAN lmport-export Sežana
PRESKRBA
Koper
TOP
Portorož
Vsem sodelavcem in občanom čestitke ob 15. maju!
Pomembni premiki pri goriškem košarkarskem društvu
F. Moser predsednik goriškega Segafreda
Tenis: presenečenje na turnirju v Rimu
Ivan Lendi izločen
GORICA — Francesco Moser, svetovni prvak v enourni vožnji in eden najbolj popularnih italijanskih kolesarjev vseh časov, bo novi predsednik Segafreda iz Gorice, ki bo nastopal v košarkarskem prvenstvu A-2 lige.
To senzacionalno vest je včeraj sporočil sam predsednik goriškega društva Sandro Vanello, kateremu pa zapade mandat čez mesec dni. Kaj je privedlo, da je Moser sprejel predsedniško mesto v goriškem društvu, na ta in druga vprašanja bodo odgovorili na jutrišnji tiskovni konferenci v nekem bolonjskem hotelu. V teku te tiskovne konference bodo tudi predstavili načrte za sezono 1987/88
Medtem se je izvedelo, da firma Segaf-redo resno misli tudi na možnost, da bi se »vključila« v kolesarstvo.
Kolesarstvo: dirka po Španiji
Zmaga Rodrigueza
COLLADO VILLALBA - Včeraj so na kolesarski krožni dirki po Španiji kolum-
bijski kolesarji dosegli že svojo četrto etapno zmago. Po Herreri, Gutierrezu in Hernandezu je včeraj slavil Rodriguez, ki je premočno osvojil predzadnjo etapo te vuelte, saj je za preko štiri minute presenetil glavnino.
Enaindvajseto, 160 km dolgo etapo, je vodilni Herrera prekolesaril dokaj mirno, saj niso njegovi najnevarnejši tekmeci poskušali kak omembe vreden pobeg. Zahodni Nemec Dietzen, ki je presenetljivo na drugem mestu lestvice le z dobro minuto zaostanka za vodilnim Ko-lubmijcem, ni imel dovolj moči, pa tudi prepričanja, da bi presenetil Herrero, tako da bo slednji drevi prav gotovo slavil zmago na prestižni vuelti.
Skupna lestvica: 1. Herrera (Kol.) 100.53T4"; 2. Dietzen (ZRN) po 1'04": 3. Fignon (Fra.) po 3T7"; 4. Delgado po 3/52"; 5. Vargas (Kol.) po 4/03"; 6. Belda (Špa.) po 4'40"; 7. Fuerte (Špa.) po 4'59" itd.
RIM — Mednarodno odprto prvenstvo Italije se je prevesilo v svojo drugo polovico. Včeraj so namreč odigrali tekme osmine finala, na katerih je prišlo do velikih presenečenj. Prvi favorit turnirja in štev. 1 na svetovni lestvici Ivan Lendi je bil namreč presenetljivo izločen. V treh setih ga je namreč premagal Šved Nystrom, ki je do sedaj z »Ivanom groznim« vedno izgubil.
Šved je proti Čehoslovaku, ki pa živi stalno v New Vorku, izbral taktiko čakanja in zavlačevanja, ki je očitno tako živcirala nestrpnega Lendla, da ga je popolnoma spravila iz tira. Prisotni so med eno samo igro našteli kar 80 udarcev, kar je vseeno malo preveč za take profesionalce, ki bi morali biti vseeno nekoliko pozorni na zanimivost igre same.
V četrtfinale se je prebil tudi Italijan Cane, ki igra iz tekme v tekmo bolje. Tokrat je v treh setih premagal haitskega tenisača Agenorja, ki ima še kar svežo in dinamično igro. V poznih večernih urah je Američan McEnroe,
ki se postopoma zbuja iz »zimskega spanja« z veliko težavo premagal rojaka Kricksteina. Tretji set je namreč osvojil z minimalno razliko 7:5.
Po predvidevanjih je napredoval tudi Wilander, ki je gladko premagal Brazilca Motto, Argentinec Jaite pa je presenetljivo premagal Francoza Le-conteja, ki se nahaja na sedmem mestu svetovne lestvice. Slednji je odstopil zaradi bolečin v hrbtu. Gomez je brez problemov premagal Šveda Pern-forsa, Italijan Gane pa ima sedaj stvarne možnosti, da se na tem turnirju prebije tja do finala. To bi seveda bil njegov življenjski uspeh.
Izidi četrtfinala
Wilander (Šve) - Motta (Bra.) 6:3, 6:2; Jaite (Arg.) - Leconte (Fra.) 6:2, 6:0; Nystrom (Šve.) - Lendi (CSSR)^ 6:4, 2:6, 6:3; Gomez (Ekv.) - Pernfors (Sve.)^ 6:2, 6:3; Mezzardi (Švi.) - Stenlund (Sve.) 6:0, 6:2; Cane (It.) - Agenor (Haiti) 2:6, 6:2, 6:2; McEnroe (ZDA) - Krickstein (ZDA) 4:6, 6:3, 7:5.
Jutri t’ priredbi ŠŠ-TS
Osnovnošolska olimpiada
Jutri bo v prostorih Borovega športnega centra pri Sv. Ivanu v Trstu predzadnji tekmovalni dan letošnje osnovnošolske olimpiade, katero prireja v sodelovanju z vsemi desetimi slovenskimi osnovnimi šolami Trsta in Milj Športna šola - Trst. Na sporedu bo v dopoldanskih urah tradicionalni atletski troboj, v katerem bodo med seboj pomerili otroci svoje moči v teku, skoku in metu, v popoldanskih urah pa bo na morju pred pristanom TPK Sirena v Barkovljah še regata na optimistih.
Zadnji dan letošnjih dejavnosti Športne šole bo na sporedu čez teden dni, ko bo - prav tako v prostorih Borovega športnega centra - sklepna slovesnost s krajšim sporedom, finalna tekma v igri med dvema ognjema in nagrajevanje. Jutri bo na sporedu polfinale te igre med Bazoviškimi junaki in Kettejem. Jutrišnje tekmovanje se bo začelo ob 8.30, polfinale med dvema ognjema pa bo predvidoma ob 11. uri. -boj-
Namizni tenis: državno prvenstvo v absolutni kategoriji
Tudi štiri Kr asove predstavnice
šport na primorskem - frer/ n« primorskem
Primorski derbi brez zmagovalca
V Veroni se je pričelo 40. državno prvenstvo v absolutni kategoriji, na katerem bodo sodelovale tudi štiri Krasove predstavnice. Vsem je še pred očmi zavidljiv uspeh mladink na mladinskem državnem prvenstvu v Riminiju, ko so se namiznoteniške igralke Krasa v ekipnem delu dokopale nič manj kot do tretjega mesta v državi. Zato je morala v Krasovem taboru tokrat na višku.
Spričo natrpanosti programa bo tekmovanje za vse nastopajoče izredno naporno tako s fizičnega, kot psihološkega vidika. Zato pa bo treba dati v vseh nastopih vse od sebe, povrhu je treba obdržati ob takih prilikah tudi maksimalno zbranost. Skupaj s trenerjem Šercerjem je odpotovala v Verono Sonja Doljak, ki se bo skupaj s predstavnikom GMT Corradom Cecchini-jem pomerila v mešanih dvojicah tretje kategorije. Mež ženskimi dvojicami iste kategorije Kras ne bo imel svojega predstavnika. Zatem se bo ista igralka pomerila med posameznicami. Kljub temu da je Doljakova uvrščena na lestvicah zelo nizko, pa ima precej-
Uspel izlet SPDT za osnovnošolsko mladino
To nedeljo je bil na progi nedavnega memoriala Mirka Škabarja od Praprota do Repna izlet za osnovnošolsko mladino, ki ga je priredil mladinski odsek SPDT. Predstavniki SK Devin so med izletnike razdelili 34 spominskih izkaznic, kar pomeni, da je bilo prisotno nezadovoljivo število otrok, to pa iz več, povsem opravičljivih razlogov. Hoje je bilo za nekaj, ur, vreme pa idealno za tak spomladanski sprehod. Med hojo so se seveda otroci in njihovi spremljevalci večkrat ustavili na kakem travniku, kjer so bile na sporedu razne igrice. Izlet so vodili mladinci Boris Paoli, Edo Starc, Elena Kalc, Davorin Gombač, Marko Ci-vardi in Robert Devetak ter odborniki SPDT Silvij Birsa, Ervin Gombač in Mario Milič.
V nedeljo izlet v Polhograjske Dolomite
SPDT prireja to nedeljo, 17. maja, avtobusni izlet v Polhograjske Dolomite nad Polhovim Gradcem pri Ljubljani. Odhod bo ob 6.30 izpred tržaške sodne palače (Foro Ulpiano), hoje pa bo približno tri ure. Izlet vodi prof. Marinka Pertot. Na razpolago je še nekaj prostih mest (vpisovanje še danes v uradih
šnje možnosti, da poseže po vidnejšem rezultatu, ali da se uvrsti v višjo kategorijo, če ji bo seveda uspelo pristati med prvo šestnajsterico. Jutri zjutraj ob 9. uri bodo nastopile mešane dvojice v drugi kategoriji. Pari, kjer bodo nastopila naša dekleta so naslednji: Milič-Guido Bisi (Modena), Sedmak-Lonardi (Parma), Doljak-Bargagli (Parma) in Ukmar-Oltramari (Verona).
Ob 11. uri bodo na vrsti ženske dvojice, ki bodo takole sestavljene: Sed-mak-Doljak in Milič-Ukmar. Prvi sta med letošnjim prvenstvom že večkrat nastopili skupaj in tudi premagali igralke, ki sodijo v višjo kategorijo. Ob 17. uri se bodo štiri Krasove drugoka-tegornice udeležile posameznega dela, v katerem se bo prvih šestnajst uvrščenih igralk kvalificiralo za prvo kategorijo, ki bo na sporedu v nedeljo. Tedaj bo tudi padel zastor nad letošnjim državnim prvenstvom absolutne kategorije, s katerim bo v glavnem sklenjena letošnja namiznoteniška sezona. (Z. S.)
ZSŠDI - tel. 767304 ter pri odbornikih društva). Izlet je primeren za vse, posebno za družine.
Srečanje planincev na Trstelju
SPDT vabi svoje člane in prijatelje na tradicionalno vsakoletno srečanje planincev s tostran in onstran meje, ki bo to nedeljo na Trstelju nad Vipavsko dolino. Izlet vodi podpredsednik društva Ugo Margon, pri katerem dobite tudi vse informacije (tel. delo 728013, dom 751617). Izlet bo z osebnimi avtomobili, zbirališče izletnikov pa bo ob 7.30 pred tržaško sodno palačo.
Vabilo SPDT na enotedenski pohod v pogorje Dachsteina
SPDT vabi vse tiste, ki jih zanima ali ki bi se radi udeležili enotedenskega pohoda v pogorje Dachsteina (3004 m) v Avstriji, da se čimprej javijo Vojku Slavcu (tel. delo 764832, dom 742405) in Ugu Margonu ali pa tudi ostalim odbornikom. Pohod bo v tednu od 22. do 29. avgusta (dokončni datum!), izletniki pa bodo imeli na razpolago avtobus. Vse podrobnosti bomo še javili.
Nogometni turnir ZSŠDI
Danes tudi mladinci
Včeraj se je pričel 3. nogometni turnir za osnovne in nižje srednje šole, ki ga organizira nogometna komisija pri ZSŠDI. Zaradi pomanjkanja prostora bomo o rezultatih prvih srečanj poročali jutri, tokrat pia objavljamo spored v kategoriji mladincev (2. in 3. razred NSŠ), id bodo prve tekme odigrali danes. Pri tem sporedu je prišlo do nekaterih sprememb.
Danes: 18.00 Prosek - Opčine; 18.45 Dolina - Sv. Jakob; počitek Sv. Ivan; 19. maja: 18.00 Prosek - Dolina; 18.45 Sv. Jakob - Sv. Ivan; počitek Opčine; 22. maja: 18.00 Opčine - Sv. Jakob;
18.45	Dolina - Sv. Ivan; počitek Prosek; 26. maja: 18.00 Prosek - Sv. Jakob;
18.45	Opčine - Sv. Ivan; počitek Dolina; 29. maja: 18.00 Prosek - Sv. Ivan;
18.45	Opčine - Dolina; počitek Sv. Jakob. Finale - 1. junija: 17.30 za 3. mesto; 18.45 za 1. mesto. Igralci se morajo zbrati na igrišču v Padričah 15 minut pred tekmo.
Še o nočnem pohodu na Kokoš
Pred kratkim smo pisali o uspelem nočnem pohodu na Kokoš, ki je bil na predvečer 1. maja in katerega se je udeležilo prav lepo število planincev. Pohod in praznovanje pred in po njem v Bazovici so skupno priredila društva KD Lipa, ŠD Sloga in ŠD Zarja.
Predavanji prof. Marinke Pertot
Odbornica SPDT prof Marinka Pertot že vrsto let navdušuje našo mladino nad našo krasno naravo in jih uči o flori na splošno. V soboto je npr. predavala v osnovni šoli v Bazovici na temo »Flora in vegetacija«, davi pa v Nabrežini za osnovni šoli iz Sesljana in Nabrežine.
Nočni izlet
CAI XXX Ottobre na Nanos
Italijansko tržaško planinsko društvo CAI XXX Ottobre prireja jutri drugi pohod na Nanos. Značilnost slednjega je, da bo potekal ponoči, tako da bodo udeleženci dospeli v Vojkovo kočo na Pleši (1262 m) v nedeljskih zgodnjih jutranjih urah. Pohod se bo začel v Bazovici, izletniki pa se bodo od tod podali proti Sežani do Merč, Žirij in Štorij. Tu se bo začel najlepši del pohoda. Udeleženci prikupnega marša bodo prehodili dolino
Novogoriška Vozila so v primorskem derbiju slovenske nogometne lige odščipnila točko Kopru na njegovem igrišču (rezultat je bil 1:1). Uspeh Novogoričanov je bil zaslužen, saj So se predstavili kot čvrsta ekipa. Vozila so povedla z 1:0, Koper pa je izenačil 20 minut pred koncem. Koprčani so si tako zapravili možnosti za osvojitev naslova; Novogoričani' pa povečali upe za obstanek v slovenski ligi. Tekmo v Kopru si je ogledalo kakšnih
4.000	gledalcev. V območni slovenski ligi so nogometaši Izole doživeli prvi poraz, v gosteh so jih premagale Medvode. Izolčani pa še vedno vodijo na lestvici.
Ligaška tekmovanja se sicer iztekajo. V 2. zvezni odbojkarski ligi za moške je preostalo le še eno kolo. Salonit bo jutri igral z zadnjeuvrščenim Zadrom in v primeru zmage ter poraza moštva Rudi Čajevec bi še osvojil načrtovano 5. mesto. Nazadnje so Kanalci izgubili v Sisku proti Metalcu z 0:3.
Rokometaši in rokometašice so odigrali 20. kolo v slovenskih ligah. Aj-
Senadol, kamor bodo prišli z jutranjo zarjo. Tu bo postanek, pot pa jih bo nato vodila v Dolenjo vas, v Razdrto in še na vrh.
Perlotto in Tržačan Pezzolato pripravljata podvig v Himalaji
Možnosti alpinističnih podvigov v Himalaji so neomejene. Marsikdo se je namreč zbal, da je Messner z osvojitvijo vseh osemtisocakov zavrl zdravo »borbo« osvajanja nekoristnega sveta, vendar pa očitno ni tako. Znani italijanski prosti (oz. točneje povedano športni) plezalec Franco Perlotto se je namreč pred kratkim skupno z odličnim tržaškim alpinistom Paolom Pezzolatom podal v indijsko Himalajo, kjer bosta poskušala opraviti svojevrsten, po svoje celo neverjeten podvig: prosto bosta namreč skušala preplezati še neosvojeno južno steno 6904 m visokega Thalaya Sagarja. Kot znano, je največji problem v Himalaji pomanjkanje zraka in pa vztrajno slabo vreme, ne pa tehnične težave pri plezanju. Perlotto in Pezzolato pa se bosta podala v strmo steno z najvišjimi klasičnimi težavnostnimi stopnjami z dodatkom pač, da bosta plezala na višini od 4500 m (kjer bosta s svojimi tovariši postavila bazni tabor) pač do skoraj 7000 m in da ju bo torej pestil redek zrak in slabo vreme, pred katerim večkrat ne bo mogoče pobegniti. Kaj lahko temu dodamo? Le: srečno!
dovščina je premagala Peko, Jadran pa je doživel poraz proti Inlesu. Med dekleti je zmagal le Mlinotest (proti Alplesu), Burja je visoko izgubila v Novem mestu, Ferrotehna pa je bila slabša od Kranja. V Ajdovščini je bil tudi velik rokometni turnir, na katerem so domačini zasedli 2. mesto za novim prvoligašem Zametom, 3. je bil ljubljanski Dinos Slovan in 4. ekipa Vojakov.
Konec tedna bo na Primorskem vrsta rekreativnih in tekmovalnih športnih prireditev, v Novi Gorici bodo prišli na račun ljubitelji balinanja, saj bo tu turnir republik, na katerem nastopajo reprezentance Hrvatske, Bosne in Hercegovine, Črne gore in Slovenije. (D. K.)
Sinoči v Nabrežini
Občni zbor SK Devin
V Nabrežini je bil sinoči 13. redni občni zbor smučarskega kluba Devin. Iz poglobljenih poročil je izšla vsa vitalnost tega našega društva, ki jo je na sinočnjem občnem zboru podkrepila dobra prisotnost članov, gostov in prijateljev. Izvolili so tudi nov odbor. O občnem zboru bomo podrobneje še poročali.
TPK SIRENA in ŠPORTNA ŠOLA TRST priredita jutri, 16. t. m. ob 13.30 regato optimistov v okviru osnovnošolske olimpiade. Informacije in vpis pri predstavnikih Športne šole oz. na društvenem sedežu TPK Sirena v popoldanskih urah (tel. 422696).
ŠD VESNA
vabi člane in simpatizerje na redni občni zbor, ki bo v Ljudskem domu v Križu jutri, 16. t. m., ob 20.30. Dnevni red: poročilo predsednika, tajnika in blagajnika, izvolitev novega odbora ter razno.
JK ČUPA
vabi na predvajanje dokumentarnega filma o lanski mednarodni regati Portorož - Tunis, po filmu je na sporedu razgovor z lanskoletnima zmagovalkama v ženskem razredu Sonjo Maver in Karmen Zupanc. Prireditev bo jutri, 16. t. m., ob 20. uri na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu.
Sergij Tavčar
Ascoli - Napoli	X	
Avellino - Roma	1	
Como - Empoli	1	2
Fiorentina - Atalanta	1	X
Inter - Verona	1	X
Juventus - Brescia	1	
Sampdoria - Torino	1	
Udinese - Milan	1	2
Messina - Catania	1	
Parma - Sambenedettese	1	
Taranto - Campobasso	1	
Pro Patria - Varese	1	X
Ternana - Perugia	1	X
Sergija Tavčarja (letnik 1950) res ni treba posebej predstavljati. Že od 1971 je športni komentator Koprske televizije, v tem dolgem obdobju pa je gledalcem posredoval kakih 1500 prenosov iz devetih različnih športov. V 60. letih je osvajal prva mesta v plavanju na že mitičnih Slovenskih športnih igrah, predvsem pa se je posvečal košarki kot igralec pri Boru ter od leta 1968 (!) kot trener pri Poletu, kjer je vadil čisto vse kategorije. Prejšnji teden je Sabina Fabbro pravilno zadela 8 izidov.
V	Bologni lahko poskušamo bazo s sk. 1, ki uvršča dobrega konja Euro Jet. V sk. X je dober Dankeum, ki ima soliden izhodiščni položaj. V sk. 2 pa bi omenili Edena de Gloria.
V	Montecatiniju je Coperchio odličen v sk. 1, saj je zelo uporaben tudi na dolgih progah. In ta je dolga 2040 m. V sk. X moramo paziti na Buspin Chica, ki ima dober končni nalet, v sk. 2 pa bi moral dobro dirkati Corano OM.
V	Padovi je težko napovedati zmagovalca, saj je mnogo dobrih konjev. Menimo, da je v sk. 2 favorit, in sicer Feluca OM. V sk. 1 se bosta Farfalla OM in Fillira prav gotovo potegovala za končno zmago.
Tudi v Trstu bo dirka zelo zanimiva. V sk. 1 se bo za zmago potegoval Can-tore RL, saj je trenutno v dobri formi. Za drugo mesto se bosta borila Dalai CM (sk. 2) in Caiurla (sk. X).
V	Firencah je shema težka in tudi zapletena. Omenili bi dobrega konja Saddlerocka (sk. 2), kot njegovo alternativo pa predlagamo Marapija (sk. 1). Dobre možnosti pa ima tudi Terenzio Lucano (sk. X).
V Rimu je mnogo konjev, ki lahko računajo na končno zmago. Poskusimo s Sten’ko (sk X) ter v sk. 1 s Sodi di san Nicolo. V sk. 2 bi lahko bil Ineherit pravo presenečenje.
Dirka tris
Naši favoriti današnje dirke tris so sledeči: Aldo Monti (14), Bofought (9) in Falcognana (1). Dodatek za sistemis-te: Identikit (3), Green Mist (5) in Nas-tro Azzurro (7).
1.	—	prvi	1
drugi	X	2
2.	—	prvi	1
drugi	X	2
3.	—	prvi	1	2
drugi	1
4.	—	prvi	1
drugi	2
5.	—	prvi	2	1
drugi	1	2
6.	—	prvi	X	1
drugi	2
PLAVALNI KLUB BOR vabi osnovnošolske otroke, da se udeležijo tekmovanja v plavanju, ki bo v bazenu pri Alturi v soboto, 30. t. m., ob 17. uri. Predvidene so naslednje discipline posebej za deklice in dečke: 50 m hrbtno, 50 m prsno, 50 m kravl in štafeta 4 x 25 m kravl, vsakdo se lahko prijavi za največ dve disciplini in štafeto. Prijave sprejemamo do 25. t. m. po telefonu na štev. 823293.
SPDT
vabi svoje člane na tradicionalno vsakoletno srečanje zamejskih planincev na Trstelju, ki bo v nedeljo, 17. t. m. Zbirališče ob 7.30 pred tržaško sodno palačo (Foro Ulpiano). Vse informacije pri vodji izleta Ugu Margonu (tel. 751617).
SPDT
vabi svoje člane in prijatelje na enotedenski pohod v pogorje Dachsteina (Avstrija), ki bo v tednu od 22. do 29. avgusta (dokončni datum!). Vse informacije pri Vojku Slavcu (tel. 764832 — delo) in Ugu Margonu (tel. 751617).
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 150,- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000 - din, letno 20.000 - din, upokojenci mesečno 1.500,- din, trimesečno 3.750 - din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000,- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000 - din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad, - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
LJ
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
15. maja 1987
Na otočju Fidži so včeraj izvedli vojaški državni udar
Različna etnična sestava prebivalstva je glavni vzrok nesoglasja na otočju
SUVA Vojaški oddelek pod vodstvom polkovnika Sitivenija Rebuke - četrti v hierarhični lestvici domače vojske — je včeraj na otočju Fidži v Tihem oceanu izvedel državni udar ter aretiral pred mesecem dni izvoljenega predsednika vlade Timocija Ba-vadro ter vseh 27 ministrov njegovega kabineta.
Otočje Fidži leži 3 tisoč kilometrov vzhodno od Avstralije in je sestavljeno -iz 332 otokov, ki skupaj merijo okrog 18 tisoč kvadratnih kilometrov. Na 200 obljudenih otokih živi 670 tisoč prebivalcev.
Nedvomno gre iskati poglavitni razlog za včerajšnji državni udar v etnični sestavi prebivalcev otočja, 336 tisoč jih je namreč indijskega porekla, 330 tisoč pa avtohtonih prebivalcev melanezijske rase. Prebivalci indijskega porekla so se naselili na arhipelagu v obdobju angleških kolonialnih osvajanj ter so z leti večali svoj ekonomski potencial in sorazmerno tudi politično moč. Novo razmerje sil na Fidžiju je prišlo do odraza tudi na zadnjih političnih volitvah, na katerih je, prvič v zgodovini, zmagala stranka prebivalcev indijskega porekla. V novo vlado
so prišli samo ministri indijskega porekla, ki so zamenjali Melanezijce. Slednji so bili na oblasti v deželi vseh 16 let odkar je država samostojna.
Komentatorji zato sklepajo, da bo polkovnik Rebuka, ki je jasno zastopnik melanezijske manjšine, verjetno razpustil parlament in ponovno oklical splošne volitve. Polkovnik bo moral ob tem upoštevati tudi poseben politični položaj otočja, Fidži je namreč ustavna monarhija in članica Commonwealtha in ji torej načeluje angleška kraljica Elizabeta. Generalni tajnik Commonwealtha je medtem že obsodil državni udar, isto pa so storili tudi zastopniki sosednjih avstralskih in novozelandskih vlad.
Po prvih še nejasnih vesteh iz Suve, glavnega mesta Fidžija, se je medtem zvedelo, da je v državnem udaru sodelovalo le nekaj desetin vojakov, ki nikakor ne zastopajo vseh 2700 vojakov, kolikor jih ima domača vojska. To domnevo potrjuje tudi dejstvo, da je namestnik poveljnika domače vojske trenutno v Avstraliji, kjer bo prevzel manjšo bojno ladjo, zgrajeno v ladjedelnici v Perthu.
			n		a«	i'		»O •	!•	[*•	
									Kr
	1-IUZ.I				TIHI OCEAN		r	O*		
		/					/°' .	V	If
!£•	3 < 1	f	^ a	VITI LE				• 9 n	• l • A o 0	.* • $:■'. o	|f
v						Si	• 6*	or- .. ..'.V: •v: *	s
	o	SO	IOO		c		o		*■ «i	
							:o*	r	rt*	
Otočje Fidži se nahaja 3000 kilometrov severno od Avstralije, dežela pa je postala samostojna leta 1970, ko je otok zapustila angleška kolonialna uprava
Ognjena stihija na Kitajskem
PEKING — Ognjena stihija v severovzhodni Kitajski tik sovjetske meje se nezadržno nadaljuje že deveti dan. Do sedaj je življenje izgubilo 168 ljudi, 300 je ranjenih, število brezdomcev pa je naraslo na 40 tisoč. Požar je popolnoma uničil 330 tisoč hektarov gozda za kakih 750 tisoč kubičnih metrov lesa, da znaša približna škoda 140 milijard lir.
Po zadnjih vesteh je malo izgle-dov, da bi v kratkem omejili požar, ki je zajel 547 tisoč hektarov ozemlja. Prizadeto območje je namreč težko prehodno, da se gasilske ekipe, ki se jim je najprej pridružilo 6 tisoč vojakov, včeraj pa še 10 tisoč, le s težavo prebijajo. Resnici na ljubo obstaja upravičen sum, ki ga potrjujejo posnetki, da je kitajska vojska tehnično nepripravljena za tak boj. Tudi sneg, ki je zapadel v zadnjih dneh, je le začasno upočasnil napredovanje ognjene fronte, saj je sedaj skopnel, da plameni ogrožajo novo območje severovzhodnega kitajskega gozda.
V takem položaju zveni skoraj naivno, da bodo kitajski izvedenci poskušali s kemikalijami povzročiti umetni dež, saj to še dodatno dokazuje, da nimajo protipožarne tehnologije in sredstev. Vseeno pa upajo, da rdeči petelin ne bo prizadel mesta Tahe s 100 tisoč prebivalci.
Karabinjerji zasledili in ujeli Ognjeni steber v ZDA
avtorja pokola pri Vareseju
VARESE Giuseppe Cusumano, 23-letni mladenič, ki je v torek ob zori umoril tri osebe in jih težje ranil druge štiri, je končno padel v roke karabinjerjem. Avtor srhljivega umora tašče in njenih priletnih staršev, je že nekaj dni vodil za nos zasledovalce. Pravzaprav si je z divjim streljanjem proti patrulji karabinjerjev odprl pot tudi do vile ženinih staršev, kjer je nameraval dokončati svoj zločinski načrt.
Kot smo namreč'že poročali v našem dnevniku je Giuseppe »Pippo« Cusumano hotel po vsej sili prepričati ženo Lauro, ki ga je pred tremi meseci zapustila in se vrnila k staršem, naj se vrne z njim domov. Ženino družino je »obiskal« ob zori in začel streljati na vse družinske člane. Pobil je taščino mamo, ženinega starega očeta pa je pustil ranjenega v mlaki krvi. Ko je zapustil vilo, so sosedi že sprožili alarm in patrulja karabinjerjev je skušala ustaviti ubežnega morilca, a zaman. Razjarjeni Cusumano je streljal na karabinjerje, se vrnil v vilo in pokončal ranjenca, ter umoril še ženino mamo, nakar se je napotil k sosedovim, kjer sta se
skrivala Laura in njen oče. Tudi njima in stricu, ki je skušal pomagati dekletu, je zapuščeni mož odmeril dozo svinčenk.
Morilec je nato izginil. Zasledovalci so organizirali »lov na moža«, ki se je obrestoval včeraj zjutraj, ko ga je patrulja karabinjerjev zasledila nedaleč od Vareseja, na viaduktu med krajema Solbiate Olona in Cairate. Morilec se je peljal v ukradenem avtomobilu. Karabinjerji so ga skušali ustaviti, Cusumano pa je pritisnil na plin in začel streljati proti zasledovalcem. Karabinjerji so odgovorili na ogenj. Ukradena croma je bila v trenutku vsa prerešetana s kroglami. Krogle so preluknjale tudi avtomobilsko gumo, tako da se je divji morilčev beg končal ob zidu neke bencinske črpalke. »Pippo« Cusumano pa je iz razbitin še vedno streljal proti karabinjerjem z isto puško, s katero je pobil člane ženine družine.
Četrt ure »divjega zahoda« pri Cairateju se je vsekakor za Cusumana končal slabo. Zdaj se bori s smrtjo v kirurškem oddelku bolnišnice v Bustu Arsiziu. Krogle so mu prebile pljuča, znašel pa se je s kroglami tudi v trebuhu, v levem boku in v nogah.
Hrabrosti in prisebnosti nekega delavca, ki je zaprl ventile rezervoarjev, se morajo zahvaliti, da ni požar v petrokemičnem obratu na Rhode Islandu povzročil še večje škode	Telefoto AP)
Giacomettijevi ženski kipi
Najvišjo izmed treh dolgonogih ženskih figur, bronastih kipov švicarskega umetnika Giacomettija, so pri Christie’s prodali za, reci in piši, 3,63 milijona dolarjev	(Telefoto AP)
Zasebna mafijska iniciativa v sibirskih zadružnih zlatokopih
MOSKVA — Sovjetski državljani se morajo zahvaliti glasnosti in perestrojki, ki sramežljivo uvaja prve oblike zasebnega drobnega gospodarstva, da so v časopisju odkrili, kako vse od revolucije cvete zasebna pobuda v sibirskih zlatokopih. To bi jim bilo lahko še v ponos, če ne bi ta zasebna pobuda spominjala na ameriško zlato mrzlico, ki pa je v SZ sistemsko in metodološko bolj podobna klasični sicilski mafiji. V slogu kolektivizma so namreč takoj po »velikem oktobru« ustanavljali zadruge, ki naj bi izkoriščale že izrabljene državne zlatokope in nepomembna ležišča zlate rude. Po pisanju dnevnika Socialističes-kaja industrija pa sedaj ugotavljajo, da prihaja skoraj večina sovjetskega zlata iz teh »zadružnih« zlatokopov in ne iz državnih rudnikov.
Z mafijskimi sistemi groženj in korupcije, ki seže vse do namestnikov ministrov in državnega pravdništva, so si zadruge zagotovile najboljša ležišča. Zadružni direktorji 'so tako postali pravi mafijski kolovodje z bajnimi zaslužki. Skoraj ni zadruge, ki ne bi letno na črno dodatno zaslužila od enega do poldrugega milijona rubljev (od 2 do 3 milijarde lir). Zgovoren je primer šefa zadruge Pecora, nekega Tumanova, ki ima poleg vile s savnami in bazenom na skrajnem severu tik »svojega« ležišča zlata, se nič manj luksuzen apartma v Moskvi, vili na Kavkazu in Krimu ter seveda pravi avtopark najrazličnejših avtomobilov. To pa je le zunanji videz rezultatov te dejavnosti. Zadruge dobivajo po skritih poteh najsodobnejše rudniške stroje, ki si jih državni rudniki niti na sanjajo. Prav tako nikogar ne presenečajo obračunavanja z umori, saj je denar tudi sodstvu zamašil usta.
Pozabil je da ima ženo
LONDON - Milijarder Frank Yar-wood, 83 let, je po ženini smrti leta 1982 najel gospodinjsko pomočnico Mary Picken Kennaway (60). Morda ga je vzljubila, dejstvo pa je, da bo v oporoki zapustil 2,6 milijarde lir: nekega jutra leta 1985 ga je peljala v matični urad in se z njim omožila, ni pa se k njemu priselila. Yarwoddu so dnevi šteti, saj je imel nedavno infarkt, sicer pa ga že dolgo daje senilna demenca. Kennawayeva se je začela še bolj vrteti okrog njega, on pa je na lepem rekel, da ni njen mož. Tako meni tudi sodišče, ki ne verjame, da je milijarder brž po poroki izpolnil zakonsko dolžnost na salonski preprogi, kot trdi ona, češ da je bil prestar... Toda ženska ne bo ostala praznih rok: podedovala bo 120 milijonov lir.
Elizabeta in golobi
LONDON — Kraljica Elizabeta se je mudila včeraj v Rydu na otoku Wight, da bi ob 200-letnici kolonizacije Avstralije prisostvovala odplutju flote jadrnic proti tej celini in odprla »muzej avstralske civilizacije« v cerkvi St. Thomas. Avstralcem je Elizabeta samo častna kraljica, domorodnim Maorom pa niti to, saj so ji med njenimi avstralskimi obiski že nekajkrat pokazali golo zadnjico iz protesta, ker ne spoštuje do njih sprejetih obvez. No, če so bili Maori tako neolikani, je bilo treba preprečiti, da bi imela kraljica težave še z golobi, ki so na tem britanskem otoku znani po dobrem... ciljanju na pešce in ki se posebno radi zbirajo prav na napušču omenjene cerkve. Rečeno, storjeno: funkcionar občinskega oddelka za zdravstvo je vzel v roke zračno puško in živali lepo do zadnjega postrelil!
Nastal je še večji škandal kot ob nedavni zasedi, v kateri so »usnjene čelade« ubile osem irskih gverilcev: britanski tisk je o pokolu golobov poročal na prvi strani, v občinskem svetu v Rydu je nastal vik in krik, najglasnejša pa je seveda ustanova za zaščito živali. Kaj pa Elizabeta? Užaloščena je, saj je sama vzredila 130 golobov pismonoš...
Smog na avtomobilu
Koliko smoga je na šipah rimskih avtomobilov? Najbrž precej	(AP)