Center - dnevna soba Ljubljane
Prejšnji mesec \e luč dneva zagledala druga delovna verzija predloga dolgoročnega plana občin in mesta LJubljana za obdobje 1986—2000. Gre za dokument, kl vključuje prlpombe In dopolnitve Javne razprave o osnutku omenjenega dokumenta. Glede na kom-pleksnost pa tudi na spornost nekaterih razvojnlh vprašanj je dokončno oblikovanje predloga pomak-njeno na konec naslednjega leta. Lahko tore/ priča-kujemo, da bo v nadaljnjl razpravl slišatl še precef polemičnih tonov.
Pri oblikovanju dokumenta je tako rekoč na vsakem kora-ku vidno, da so snovalci ne-nehno mislili na ekološki mo-ment. Sedanje prostorske raz-sežnosti mesta so namreč že takšne, da je mogoče govoriti o družbenoekonomskem pra-gu, ko utegne nadaljnji ek-stenzivni prostorski razvoj za-virati učinkovitost naložb, ko-munalne in energetske infra-strukture, funkcionalnost proizvodnih procesov in soci-alnih razmer. Zategadelj je poudarek na razvijanju zunaj-mestnih območij, kar bo od-prlo možnosti za kakovostnej-ši razvoj ožjega mestnega ob-močja, za ryegovo prestruktu-riranje za učinkovitejše in skladnejše mestne funkcije. Skratka, prostorski razvoj Ljubljane do leta 2000 naj bi bil dokaj umiijen. Na ožjem mestnem območju naj bi pravzaprav le zaokrožili pozi-dane površine, zato pa pospe-šili prenovo zazidanih obmo-čij. V okviru ožjega mestnega območja naj bi postal Center nosilec specifičnih funkcij.
Tako naj bi Center ohranil vlogo »dnevne sobe« mesta. Dostopen naj bi bil torej za vse vrste prometnih sigtemov. Z Vidika prometnih rešitpv kaže poudariti, da se bodo ti _sist^noi {vssi večji dej ujih)
zaključevalfna-.rbbu mestne-ga jedra, v jgdru pa naj bi do-bil prednost javni mestni pro-met ter tako imenovani pro-
met pešcev in kolesaijev. Skratka mestno jedro naj bi dobilo »čistejši« in mar^j hru-pen promet. Kot nedvomno pomembni pridobitvi s po-dročja prometnega sistema se napovedujeta vrnitev tramva-ja in pa gradnja nove potniške postaje za železniški in avto-busni promet. Ne le, da bo potniška postaja funkcional-no rešila problem prometne odprtosti v širši prostor, mar-več omenjeni objekt prinaša tudi novo kakovost povezav z drugimi deli mesta (z Beži-gradom).
V industriji naj bi uveljavili proizvodne programe, ki zah-tevajo večjo udeležbo znarya, skratka takih, ki bi temeljili na visoko produktivni tehno-logiji. Za industrijo, ki bo še nadalje delovala v Ceirtru, ve-lja, da bo morala ob takšni prestrukturiranosti zadovolji-ti stroga merila glede dopust-nega onesnaževanja okolja. Proizvodnja naj bi bila taka, da ne bi motila življenja v sta-novanjskih soseskah. Po-membnb mesto bo r imelo drobno gospodarstvo, ki naj bi prevzemalo predvsem pro-grame maloserijske proizvod-i\je. Prostor naj> bi v občini ' Centerddbila na območjii Po-ljan. ~   * .--        :        ,    .
Trgovina, ki v Centru pred-
stavlja   prevla3ujočo   gospo-
darsko dejavnost, naj bi se v
. omenjenem planskem obdob-
ju razvijala v smeri povezova-
nja z industrijo, drobnim go-spodarstvom in naj bi se še bolj usmerila v izvoz.
Turistično porabo naj bi po-večali z načrtno in za potrebe turizma prilagojeno prenovo stare Ljubljane in Gradu. V starem delu naj bi y ta namen zgradili več manjših prenoči-tvenih objektov, kar naj bi do-segli tudi z vključevanjem za-sebnega kapitala. V turistič-nih načrtih dobivajo osrediye mesto zlasti tranzitni in po-slovni turizem ter kongresna in sejemska dejavnost.
Za zadovoljitev stanovanj-skih potreb Ljubljančanov je načrtovana gradnja 32 tisoč stanovanj, od tega v Centru 2600. Pri tem seveda ni upo-števana nadomestna gradnja za porušene stanovanjske hi-še. Vsekakor se zdi zelo po-membna odločitev, da naj bi do leta 1990 že uveljavili eko-nomske stanarine.