št. 39 SVAEILO ALI NAPOTEK? DRAGO ŠČERNJAVIČ na 8. strani DE: r - Kaj sta zamolčala Arhar in Gaspari - Kaj mrači podobo slovenske zadolžitve v tujini - Je slovenska vlada oškodovala slovenske banke - In ali je tega kriva provizija O tem, kako pomemben del slovenske zgodovine podcenjuje, berite na 4. strani DE 0 yezo svobodnih sindikatov Slovenije poziva vse pristojne /®ane institucije, naj se kar najhitreje odzovejo na razrešitev p hlkta v podjetju Kočna iz Kamnika in pospešijo svoje delo " a u9°tavljanju kršitev oziroma nekršitev pravnih norm, še & ebei tistih, zaradi katerih nekateri delavci stavkajo. pospešeno delo pristojnih organov in institucij bo lahko k®°t°vilo pravno stanje v korist vseh delavk in delavcev Kočne , sindikatov in prispevalo k normalnim odnosom med delav-arfii in delavci . v tem podjetju. Mag. Dušan Semolič, predsednik ZSSS SENCA SVASTIKE NA NAŠI DEMOKRACIJI O tem, kaj jo meče, pišemo na 3. strani ZSSS in soupravljanje oblikovanje in sestava sveta delavcev kako speljati aktivnosti do volitev naloge sindikatov pri volilnih opravilih v Sindikalnem zaupniku! ) sreda Ja vni poziv; Glavni urednik Marjan Horvat Odgovorni urednik Ciril Brajer Telefon: 313-942 Naročnina in prodaja: 321-255 Telefaks: 311-956 Naslov: ČZP Enotnost. Dalmatinova 4. Ljubljana časopis slovenskih delavcev Ljubljana, 9. septembra 1993, št. 39, letnik 52, cena 140 SIT Večina ljudi, katerih beseda v Mariboru kaj velja, dvomi o možnosti katastrofalno obsežne socialne eksplozije. Šef mariborske vlade Anton Rous pa ima o tem svojstveno mnenje: »ČE GRE 2.000 DELAVCEV IZ ELEK-TROKOVINE NA CESTO, BODO KORAKALI MIMO METALNE, KJER SE JIM LAHKO PRIDRUŽIJO TAMKAJŠNJI DELAVCI. POTEM GRE POVORKA NAPREJ MIMO TAMA, PRIKLJUČIJO SE JIM NOVI NEZADOVOLJNI DELAVCI, IN KO BODO NA LENTU, JIH.BO VEČ KOT 10.000...« Je že tako, če politik ne pozna pregovora »NE KLIČI HUDIČA!« Sicer pa o drami Elektrokovine na 5. strani DE. ZAPOJMO, BRATJE, PESEM 0 SVOBODI Za požgano Primorsko, žrtve, ki so padle zanjo, in 50. obletnico vstaje Primorcev Janši ni toliko mar... ...kot za maškarado na Turjaku in podobne podvige, za katere ne skopari. Gospodu predsedniku se res tresejo hlače Piše: Ciril Brajer V prejšnji številki smo se spraševali, ali se dr. Janez Drnovšek boji ali gre samo za njegovo taktiko vladanja. Potem je pribil, da že zna biti odločen, a le, kadar je to potrebno. Prav z zadnjimi javnimi nastopi pa je sam znova zasejal dvom o tej odločni trditvi in potrdil svojo negotovost. Očitno svojim podrejenim in sodelavcem dopušča prav vse z enim samcatim pogojem - z ozko lojalnostjo. Padel je pač na »finto« v šoli, ki je (po svoji krivdi) še ni »vzel«. Zavijanje v skrivnostnost molka in vzvišene oddaljenosti se mu ni obrestovalo. Tudi sodelovanje v televizijskih omizjih in dolgih intervjujih je namreč veščina, ki se jo je treba naučiti. Sele ko imaš odnose z javnostjo v malem prstu, je (morda) vladanje iz višav lahko dobra taktika. Argumentov je več, a privoščimo si le skrbno branje in logično sklepanje o Drnovškovem zadnjem intervjuju v Sobotni prilogi Dela. Ponovil je zgodbo, kako so se o zamrznitvah plač strinjali s strokovnjaki, tudi sami podvomili o kolektivnih pogodbah, potem pa je »Združena lista odstopila od vladnega predloga in pripomogla, da je bila veljavnost zakona krajša...« Res, dr. Janez Drnovšek počepne pod težo prakse in logike, prizna, da je »zdaj za administrativno ukrepanje še prezgodaj ..., da se zavedamo tudi vseh političnih, sindikalnih in drugih težav, ki jih prinaša morebitno administrativno urejanje plač, ki se mu bomo izognili, če se bo le dalo...« Skratka, vsaj posredno daje prav politiki Združene liste, ki se je med administriranjem in kolektivnimi pogodbami nagnila k slednjim. Toda, »prišlo je do latentnega konflikta v koaliciji in Združena lista je po svoje odstopila...« Vidite, v čem tiči greh?! Podobno protislovje se pokaže oziroma podkrepi v odnosu do obrambnega ministra. Na neposredno vprašanje, kako gre skupaj Drnovškovo zatrjevanje, da je politična stabilnost največji dosežek koalicije, z Janezom Janšo kot evidentnim destabilizatorjem, Drnovšek odgovarja: »V vladi deluje minister Janša zaenkrat normalno in korektno ...« Da Janša slovensko politično sceno destabilizira, je eno redkih dejstev, ki jih ni treba več dokazovati. Pa vendar, v isti številki Sobotne priloge Spomenka Hribar trdi, da je Janša človek, »ki hkrati najbolj ruši in notranje destabilizira slovensko državo«. Tako se pač vlada! Združena lista ima lahko prav, a ker ne vsakič slepo prikima, sproža »latentne konflikte«. Po tej logiki si Janša brez posledic lahko privošči še takšno lomastenje prav zato, ker je v vladi »korekten in normalen«. Kako že pravimo vladarju, ki je vase tako negotov, da se raje obdaja s kimavci, s katerimi se ne strinja, kot s takšnimi, s katerimi se strinja, pa imajo svojo hrbtenico? Dostmam DE št. 35, 12. 8. 1993 Izvršnemu odboru sindikata podjetja Kruh-pecivo v Mariboru SPOŠTOVANI! Seznanjena sem z izrečeno kritiko posameznikov iz Območne organizacije sindikatov Podravja, ki ste jo člani IO vašega sindikata izrekli (in zapisali) na seji dne 26. 8. 93. Vaša kritika se nanaša na podane izjave v javnosti, npr. v Delavski enotnosti v zvezi s primerom vašega bivšega člana Zorana Flisa. Ker ne poznam nikogar izmed sodelavcev, ki bi dajal izjave za javnost, smatram, da je karanje namenjeno meni, in zato si vam dovoljujem dati pojasnilo. Moja izjava za Delavsko enotnost je temeljila na mojem lastnem mnenju, ki sem si ga ustvarila ob proučitvi kopice dokumentov v zvezi z Zoranom Flisom. S svojimi zapažanji, ki sem jih predočila tudi novinarju, sem seznanila vrsto vodilnih sindikalistov, med njimi tudi predsednika sindikata podjetja Kruh-pecivo g. Alojza Klemenčiča. Nihče mojemu mnenju ni oporekal oz. postavil moje trditve drugače, čeprav sem za razpravo na to temo še vedno pripravljena, vendar ne preko »prijazne kritike«. Razumem, da moje zavzemanje za razrešitev primera Z. Flisa ni moglo naleteti na odobravanje med člani v podjetju. Vendar želim poudariti, da je namen sindikalne organizacije predvsem zaščiti člana. V tem delu sem in bom vedno delovala, ne glede na to, ali je član bel ali črn, prijazen ali zoprn. Kajti gorje organizaciji, če bo postala razsodnik za lastno članstvo in bo potrebno postaviti IZ ZAPISNIKA redne seje izvršnega odbora 00 ZSS, ki je bila 26. 8. 1993. ob 9.00 uri v sejni sobi podjetja... ... Po daljši obravnavi je bil sprejet naslednji sklep: Flis Zorana se zaradi kršitve statutarnih določil 00ZSS z 26. 8. 1993. izključi iz 00ZSS, ker je grobo kršil delovno disciplino in z neresničnimi izjavami rušil ugled podjetja in nazadnje tudi članov sindikata zaposlenih v njem. Dalje je bila podana tudi kritika posameznikov iz sindikata Podravja, ki so se v zvezi zadevo prenaglili v izjavah, podanih za javnost, npr. v Delavski enotnosti... Upam, da bo tako tudi v naprej. Ali pa morda nekega dne ne bom več dovolj zrela za to delo in me bodo vrgli na filter? Pa kaj zato! Z izoblikovanim svojim mnenjem in čisto vestjo bom mogoče ponovno dala intervju kakšnemu novinarju. Lep pozdrav! ’ Vekoslava Krašovec, vodja strokovne službe Območnega sindikata Podravja filter, skozi katerega bomo spustili le dobre. Dobra pa sem lahko le takrat, ko me želijo takšno videti. In prav zato, ker filtra v našem, Svobodnem sindikatu zaenkrat še nismo poznali, sem bila pripravljena za posameznega člana, ki je potreboval pomoč, žrtvovati tudi svoj prosti čas in mu pomagati z vsem razpoložljivim znanjem in sposobnostmi. Temačna obzorja slovenskega nacionalnega vzgojnega in izobraževalnega programa Bogaboječi zavod Sv. Stanislava, DE št. 38, 2. 9. 1993 Republika Slovenija je postala po osamosvojitvi država afer, gospodarskih škandalov, prizorišče srditih bitk za oblast in za denar. V boj za oblast se je vključila tudi slovenska katoliška cerkev, čeprav stalno poudarja, da ji ni do oblasti. Žal pa zgodovina dokazuje ravno obratno. Zgodovina katoliške cerkve je zgodovina boja za oblast. Če že Cerkev ni sedela na prestolu, je prestol vedno dosledno podpirala, ne glede na to, če je sedel na njem še tako hud tiran. Cerkev je vedno poudarjala, da je oblast od boga, zato se sama oblasti ni nikoli odpovedala in se ji ne bo odpovedala tudi v mladi Republiki Sloveniji. Politične razmere v Sloveniji so več kot ugodne, da se bo Cerkev prav kmalu zavihtela na oblast. Strategija vladanja pa ji tudi ni neznana, njene metode so zgodovinsko preverjene. Cilj je vedno posvečal sredstva, ne glede na to, če so bila ta še tako kruta in nizkotna. Zgodovina katoliške cerkve je zgodovina krvi. K cilju je Cerkev vedno priplavala, čeprav je bilo morje krvi še tako široko. Eden od glavnih sovražnikov Cerkve je bilo znanje. Zato se je vedno zagrizeno borila, da ne bi znanje prešlo v roke preprostih ljudi. Ko se je v Evropi razvijala mreža osnovnih šol, 'se je slovenska cerkev zagrizeno borila proti tej splošnoizobraževalni ustanovi, namenjeni preprostemu ljudstvu. Eden od zagrizenih borcev proti osnovni šoli je bil tudi škof Anton Martin Slomšek. Slovenskim kmečkim otrokom je namenil le nedeljsko šolo. Znanje, ki naj bi ga dobili slovenski kmečki otroci, pa je bilo zajeto v knjižici Blaže in Nežika v nedeljski šoli. To so zgodovinska dejstva, pa naj bodo častilci Slomška kot narodnega pro-svetitelja še tako užaljeni. Trenutne politične razmere kot tudi trendi nadaljnjega družbenega razvoja pri nas nas lahko hitro prepričajo, komu bo izobrazba v bodoče namenjena pri nas. Delavskim in kmečkim otrokom bodo vrata v svet znanja prav gotovo priprta. Ti otroci bodo v verskih šolah deležni istih naukov, kot so jih bili deležni v minulih stoletjih. Za.siromake bo zopet veljala zapoved: »Delaj in moli, spoštuj svojega gospodarja in bodi ponižen.« Vsebinsko nič novega, spremenile se bodo le metode. Te misli so privrele na dan ob spremljanju sedanjih dogodkov. Cerkev je prisotna na vsakem koraku, še največ pa ji je do tega, da prevzame vodilno vlogo na področju vzgoje in izobraževanja. Sedanji nosilci vzgoje in izobraževanja bodo pod pritiski prav kmalu popustili, v prazen prostor pa bo vdrla Cerkev, ki je na ta trenutek čakala desetletja in se na to tudi temeljito pripravljala. Vdor Cerkve v vzgojo in izobraževanje pomeni za slovenski narod pravo tragedijo. Komaj smo se Slovenci naučili nositi glavo pokonci, že je na vidiku šola ponižnosti in hlapčevstva. Slovenski otroci bodo zopet sklonili glave in vdano prenašali udarce razraščajočega se kapitalizma, ki v boju za oblast nikoli ni izbiral sredstev. Učitelji bodo skrbno izbrani, v šoli ne bo prostora za napredne, svobodomiselne učitelje. Vzgoja večstransko razvite osebnosti bo izginila, vzgojni ideal bo ponižen in delaven ter bogaboječ človek, ki na upor niti pomislil ne bo. Če bo Cerkev prevzela na področju vzgoje in izobraževanja iniciativo, bomo Slovenci zdrsnili v srednji vek, ne v Evropo. Nad slovenskim vzgojnim in izobaraževalnim programom se zgrinja teman oblak, obramba pred točo pa je očitno odpovedala. Kam ploveta slovenska vzgoja in izobraževanje, kam plove slovenski narod? MiTo Prosim, da moj prispevek za spremembo objavite pod psevdonimom, ker ne želim, da me čr-nuhi prekolnejo ali celo uročijo! 0 ministru, ki sovraži sindikate Peterletove oči, DE št. 38, 2. 9. 1993 Prosim, če v vašem časopisu objavite to moje pismo. Dne 30. 8. 1993 zvečer sem v TV žarišču poslušal, kako se pred slovenskim narodom javno prepirajo tako imenovani ministri oziroma predstavniki strank, ne glede na to, kako jih narod gleda in ocenjuje. Tudi v DE pišete o tem. Kot delavec sem najbolj negativno in za sovražno ocenil izjavo g. Peterleta (dobesedno citiram): »Ne morem videti predstavnike samostojnih sindikatov, ki so krivi za več negativnih početij v naši družbi.« Lepo vas prosim, ali so to besede ministra, ki predstavlja naš narod v tujini! Saj sin-dikati predstavljajo socialne in, bi rekel, tudi nacionalne interese ve- čine naroda. Slovenijo, še posebej delavce so na žalost začeli izkoriš- čati privatniki in bogataši. V »Nedeljskem Dnevniku« sem 22. 8. 1993 v članku z naslovom »Fontana lepih besed« prebral, da v Kanalu ob Soči lastnica lokala Fontana delavce zaposluje samo mesec dni, nakar jim ustno pove: »Ne potrebujem te več.« Tako so delavci ponižani in ob dostojan- stvo v pravni državi. To po * j edini primer, ampak je takstn veliko. Gre za primere, v katet1. skrivnostno nastopajo kapital Samo poglejte oglase v vseh sl°’ venskih časopisih, pa boste videl1’ da vsi privatniki iščejo honorarn delavce. G. Peterle ne more vidff »samostojnih sindikatov«, ker tijo socialne interese delavce Imam občutek, da g. Peterle n°' ravnost sovraži sindikate in s tef tudi delavce, ki se borijo za svof pravice. G. Peterle bi najraje V' del, da bi sindikatov ne bilo in d® bi bili delavci prepuščeni ekspl°' atatorjem. Ker ne more videti sif dikatov, g. Peterle verjetno na) raje vidi cerkve, ki se gradijo P", celi Sloveniji. Z gradnjo cerkv gremo v fevdalizem in s tem nas 9 Peterle hoče peljati v Evrop0, Imam občutek, da za g. Peterleta naroda ne predstavljajo delafcl’ ampak čašica kapitalistov. V čof j fašistične okupacije .od leta 294 do 1945 so bela garda in dom° branci, ki so služili »nemškem rajhu« in Hitlerju, javno izjavlja da sovražijo sindikate in delavce-Izvajali so nočne hajke, nasiln0 vdirali v stanovanja in aretira, vse, kar je bilo moškega v drut1' nah. Pošiljali so jih v nemška t°' borišča, od koder se niso nik° vrnili domov k svojim družinaP1-Na tisoče poštenih Slovencev f končalo v nemških taborišč doma so ostale revne matf. z majhnimi otroki. Bili so lacn,» težko so se preživljali brez kakrs negakoli dohodka za normal11. življenje. Mnogi so tudi konca v cerkvi na Sv. Urhu in v drug111 1 krajih po zaslugi tistih, ki so so vražili sindikate in delavce in 11 so prisegli Hitlerju. Zdaj se na °s -■ 1. novi vsega tega sprašujem, ali 9 Peterle s svojo izjavo predstav tiste, ki so od 1941-1945 zatira sindikate in delavce. Če ima kob° kaj morale, naj se izjasni pred sl venskim narodom, »koga on rfl j vidi«. In zakaj ne more videti sJ" dikatov? Če g. Peterle predstavi), tiste, ki so v času nemške okvp0. cije Slovence zatirali in pošilja}', v taborišča smrti, ne bi smel oi v slovenski vladi in opravljati no bene funkcije v Sloveniji. G. “ terle ne more v takšni luči Pre stavljati slovenskega naroda. Jože Bergoč Godič 187, StahoviC‘ pokličite (061)321-255 ; in poskrbeli bomo, da boste dobi^ 2 časopis, brez katerega je vaše de v (kateremkoli) sindikatu vsaj -težje, če že ne nemogoče , mora sodstvo izvršiti, je upokojitev vseh uslužbencev, ki so še danes v delovnem razmerju in ki so v preteklosti sodelovali v teh procesih. V nasprotnem primeru bomo menili, da sodstvu ni do vzpostavitve zaupanja do naroda in neodvisnosti sodstva. Neodvisnost sodstva! Združenje za odpravo krivičnih sodb sodišč in Neodvisni sindikati Slovenije se strinjamo, da je pravosodni sistem neodvisen, vendar imamo pri delovanju te ustanove marsikateri pomislek. V preteklosti si je sodstvo ustvarilo sloves političnih inkvizicijskih sodišč in sodišč, ki so delala po naročilu (dejanski in brezštevilni drugi montirani procesi -politične in civilne narave). Najprej se mora pravosodni sistem (sodniki in tožilci) slovenskemu narodu javno opravičiti za vse nepravilnosti in krivice iz preteklosti, ki mu jih je storil. Kot drugo dejanje naj pravosodni sistem prizna in dokumentira vse pritiske iz preteklosti, ki so sodstvo kompromitirali, in od kod so bili izvajani. Tretje dejanje, ki ga Zelo nas preseneča, da so v današnjih časih mnogi sodni primeri prenešeni iz matičnih sodišč na sodišča v druge kraje, kjer se šele lahko rešijo, kar še povečuje nezaupanje v domači pravosodni sistem. Imamo podatke, da posamezni sodniki mnogokrat niso upoštevali vseh argumentov ali so sodili po lažnih dokazih in podobno (za kar jim ne verjamemo, da niso vedeli, kajti sodnik je tisti, ki ugotavlja resničnost) in kar je pripeljalo do krivično izrečenih sodb. Takšne sodne procese imenujemo montirani sodni procesi (politična in osebna ozadja oblastnikov). Ti procesi so se v večini primerov dogajali malim ljudem, ki se tega sploh niso zavedali in so bili zaradi svojega drugačnega mišljenja žrtve podtalnih dejavnosti, katerih vrh je bilo sodno ožigosanje in kaznovanje, za kar niso bili nikoli krivi. Sodišča so tako kriminalna dejanja nasproti žrtvam uzakonila in tako zlorabila zakonodajo. V tem je vso bistvo. Ti montirani procesi po udbovskih metodah so bili samo del delovanja mogočnega aparata, ki je marsikoga onemogočal v vsakdanjem življenju ali pa ga celo uničil. Evidentirano imamo večje število montiranih sodnih procesov, iz današnjih dni. Koliko je v resnici takšnih procesov v Sloveniji, verjetno nihče ne ve. Ugotoviti bi se mogoče dalo samo z raziskavo neodvisne skupine. Pri vsem tem pa sodstvo na ves glas vpije, da je neodvisno. Zelo nas preseneča izjava vlade, ki podpira neodvisnost sodstva in bo sodstvo branilo pred pritiski od zunaj, ne pa tudi od zlorabe od znotraj in morebitnih ohranjenih vezah in navadah iz preteklosti. Vsekakor smo za resnično neodvisnost sodstva in bomo to neodvisnost zmeraj podpirali, vendar zahtevamo, da se omenjene zadeve uredijo v najkrajšem času. Sodstvo si bo na osnovi teh poteh pričelo pridobivati ugled in spoštovanje. Šele takrat bomo Slovenci lahko pred svetom in samimi seboj rekli, da imamo neod- visno sodstvo, ki bo obenem naš ponos. Zakaj bi mnogi B®* rumpirani sodniki in tožilci 9*.J rali danes in v prihodnosti n°s* breme, ki so jim ga povzročili »» . legi« zaradi »stanovske koleg10 nosti«. Ali so le-ti bili »stanovs kolegialni« do drugih sodnik°j tožilcev, sodstva kot ustanove j slovenskega naroda, ko so sode j vali v montiranih procesih. ' J kakor naj bo sodstvo prvo, k) branilo svojo neodvisnost in 111 ] griteto. J Enako opravičilo in postop zahtevamo od vseh preostalih žavnih ustanov, kot je polict). varnostna služba in vse druge, \ so bile ustanovljene pred osa svojitvijo Slovenije. Ne z J skajmo si oči pred resnico, da s i nam ni dogajalo. Slovenski na čaka nov začetek šele takrat, bodo vse nepravilnosti pojasn) in urejene. Dokler pa tega ne nas čaka samo pot navzdol Vasja Združenje za odpr°.. krivičnih sodb sod" RaStn° Si predsednik predseu*^ J I časopis slovenskih • Delavska enotnost Je bila ustanovljena20. novembra 1942 • DE-glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije • IzdajaČZP Enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova4, poštni predal 479 • Direktor in glavni urednik: Marjan Horvat, telefon 313-942,311 956 • Odgovorni urednik: Ciril Brajer, telefon 116-163,311 -956,313-942 • Časopis urejajo: Sašo Bernardi (fotografija). Brane Bombač (oblikovalec), Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ftavbarkomanda, Najpomembnejša strani Damjan Križnik (sindikalni 7ai innik) Franrok Knvrir (sindikati) Rnris Ri moli (Mn tržnom nmnihi i) Androi l liana (Kažinnt) Rnra 7lnher doktorira) Innr Žitnik (Razum iri srce) inJožica Anžel (tainica). telefon 313-942. telefaks 311 -956 • Naročnin ' . Dušan Semoll - uuyuvuilll Uieuimv Vlili Dlčljei, teieiuri I IO- IDO, O I l-UOO, O I ® vasupis urejčtju. OtiSU nemarni (iuiuyicmjci;, Dietne DUllIUctu vuuurvuvaiee;, ivicii ija I iai iccomi i v^ivijci ijor\cnctz.yuijct;, IVU r\uijaj jnavuai r\umai iua, iMajpumciiiui - ’ J delavcev Damjan Križnik (sindikalni zaupnik), Franček Kavčič (sindikati), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Andrej Ulaga (Kažipot), Bora Zlobec (lektorica), Jgor Žitnik (Razum iri srce) inJožica Anžel (tajnica), telefon 313-942, telefaks 311-956 • Naročnin ; 321-255 • Posamezna številka stane 140 SIT1* Žiro račun: 50101-603146834 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubljana • Časopisni svet: Mira Videčnik, Alojz Omejc, Ciril Urek, Edo Kavčič, Jernej Jeršan, f S J 9. septembra 1993 RIRUNA Senca svastike na naši demokraciji ll Slovenskemu kompleksu majhnosti ustreza kompleks velikih jn. teni- Ker pa za velike teme nimamo posebno močnega navdiha, aj Se zlahka zadovoljimo tudi z velikimi aferami. Samo da je po Veliko; Zato najbrž ne preseneča, da je mazaška akcija na cvo zidovskem delu žalskega pokopališča v Ljubljani šla mimo po S^oraJ neopazno. To je pač majhna afera, ki naše mazohistične eto >d isti Hi strasti ne more podžgati. Izkušnje pa nas opozarjajo, da so ahko nevarne prav male, spregledane stvari. , Ali je dopustna domneva, no■ je omenjena zadeva povemo Zana z razraščajočim se slo-ati ženskim nacionalizmom? Do 'ce' določen ln» Vr, ene mere zagotovo! ■ali u^ra^anie je, koliko je za to ,|j. popačeno pojmovanje ta- nacionalizma in njegovo na-■oli sUno zatajevanje v minulih lffl j desetletjih, koliko pa razmere, je ki so nastale po razpadu Jugo- 'Jt Navije - vključno s številnimi -mi, Migranti, ki so potencialni :fš' lskalci slovenskega državljanki StVa’ in begunci, ki to šele po-gih stajajo. S tem, da je nacionalisti- Zern kot prizadevanje za uvele' levitev prvinskih narodnih os- lnteresov upravičen, smo \iji> rrien^a že razčistili. Nevamo--ali st*> da bi Slovenci s tem svojim liti' ^zadevanjem hoteli škoditi d j enakim interesom drugih na-r°dov, najbrž ni moč jemati resno. , Če bi šlo za nestrpnost do 'jnigrantov oziroma beguncev, k se mazaški srd verjetno iz-, „ jflil na njihovih znamenjih. ei' ^akaj torej na židovskih? Od-S°Vor verjetno tiči v logični M Predpostavki, da gre pri naci-■ic‘ °riQlizmu v Sloveniji za stadij Politizacije za vsako ceno. ajti ni moč verjeti, da bi šlo Za tolikšno mero »germanofil-stVa«, da bi kdo hotel svoje . , "^dušenje izražati celo s pro-I 'Vdovstvom, ki v domačih \ razmerah sicer ne more imeti k stvO-rne podlage. E Človek bi namreč skušal ra-I ZUrneti (ne pa tudi opraviče-W Vati) takšno izražanje nestrpnosti do etničnih skupnosti, ki 1 Potencialno lahko grozile Polni slovenski suverenosti na istnih tleh. Vendar bi se tudi Pred takšno, recimo realno "možnostjo kot organizirana jili ^žba skušali zavarovati e)t jnsnim razvojnim koncep- tom, v katerem vse stvari stojijo na svojem mestu. Zato je upravičena domneva, da gre pri omenjenem, čeprav zaenkrat osamljenem primitivnem izlivu za očiten primer slepe politizacije, ki s skrbjo za nacionalne interese nima nobene zveze. Po vsej verjetnosti je odraz v zadnjem času zelo razpasene manire, da v demokraciji lahko o komerkoli rečeš, kar hočeš, in storiš, kar se ti zljubi, da za svoje početje in besede ne potrebuješ ne razlogov in ne argumentov. Po mojem pri tem ne gre toliko za vprašanje, kakšen sloves si Slovenija, ki mora prestajati ostrejšo presojo zastran svoje demokratične zrelosti, z vsemi svojimi aferami in mazaštvi ustvarja v svetu. Niti ne predvsem za to, ali nam utegnejo taki izpadi škodovati pri našem prizadevanju, da bi prodrli v gospodarsko moderen svet, v katerem ima židovski element precej besede. Gre predvsem za to, ali bo slovenska družba šla brezbrižno mimo takšnih manir, ki brez »protiakcije« počasi dobivajo domovinsko pravico. Po malem v parlamentu, kjer pogosto ni videti nobene odgovornosti za izrečene sodbe, zatem v medijskih »žehtah« in končno tudi na ulici, kjer po tej logiki kmalu lahko prevlada argument močnejšega in bolj predrznega. Vsako takšno dejanje mora zreli družbi pomeniti zrcalo pred njenim obrazom. Ali pa je vse skupaj vendarle v »kontekstu« odnosa do druge svetovne vojne? Tudi ta podmena je vredna premisleka. V vsakem primeru pa bi se težko sprijaznil z utvaro, da je to zgolj zadeva za policijo. Protest ob oskrunitvi židovskega pokopališča :o- p , sI°venske medije je sremežljivo zašla novica o skrunitvi židovskeg dl- L,,. °Pahšča na Ljubljanskih Žalah. Neznanci so devetnajst nagrobni M j) oskrunili s kljukastimi križi. it. pQ,e b°mo ponavljali stare, pa pri nas še ne domače resnice, da se n it neha vsakršno sovraštvo in da ljudje dokončno postaneš l(r' 2otakljivi in enaki med sabo. se- ^lor'lci so neznani, motivi tudi. bo C°rda gre za objestneže, za navadne vandale. Vendar se ne gre slepit; te\ ih 0 P™ nas pomeni kaj drugega kot v Nemčiji, Franciji ali na Nizozem sirJu'. Skrunitev židovskih grobišč konec dvajsetega stoletja je tak P p0 ° no početje, ob katerem bi morale ostro in brezkompromisni it krat ' -svoj glas vsa demokratična javnost in vse institucije demo jt sin)hC^e ^r^ave- Nc glede na namene storilcev gre namreč za jase i M , nestrpnosti, sovraštva in nasilja. x°' Prav era^n' demokrati in demokratke že dolgo vztrajno, a na žalost bre. ti- „ si9a usPeha opozarjamo na razraščanje nestrpnosti in šovinizmi tc tarng^kem prostoru, zlasti v vrsti političnih strank, tudi parlamen m nam en^rat pozivamo vse ljudi razuma in dobre volje, da s. Jtj m Pridružijo pri tem protestu. 'til Za poslanski klub LDi. Združena lista socialnih demokratov obsoja Jožef Školč Jaša L. Zlobec Vin ra^enu združene liste je tako skrunitev židovskih grobov kot barbarsko na z, vsemi drugimi grobovi in pomniki obsodil Janez Kocjančič Ponedeljkovi tiskovni konferenci. Morda bi prof. Toporišič vedel povedati, kdo si je izmislil besedo »baje«, toda, kdorkoli si jo je že, je naredil prav kraljevsko uslugo slovenskim politikom in še komu v tej mili deželi, ki bi jo lahko mirne duše imenovali samostojna država Baje. Saj najbrž ni mogoče spregledati, kako prav pride ta »baje«, izrečen naravnost ali pa mišljen v kontekstu, kadar manjka argumentov. In ker argumentov slovenskim politikom kar kronično primanjkuje, je ta prelepi »baje« vedno pri roki. Prav tako najbrž ni treba posebej poudarjati, da je za kleno besedovanje »baje« popolnoma odveč, prazna beseda, puhlica in praznoglavost, znanost pa je kajpak Praznina sploh ne pozna in zanjo je * »baje« toliko kot nič, in ne _ 4 samo za znanost, marveč za vse, ki kaj dajo na svojo '^Sgfegjj. i| besedo in misel, ker jo . .. znajo pravočasno podpreti lili tako, da ima svojo težo. Profesorica Alenka Orel iz sindikata Neodvisnost j|F pravi, da po Sloveniji krožijo scenariji za boj direk- i torjev proti sindikatom, in da izhajajo »baje« iz go- spodarske zbornice in društva Manager. Profesorica se torej niti toliko ni potrudila, da bi zvedela, od kod prihajajo omenjeni scenariji, če že obstajajo, kakor trdi. In tako ji kot naročena prihaja beseda »baje«. Še več, če ta »baje« obesiš nekomu na rebra in to vztrajno ponavljaš, se »baje« počasi spreminja v argument. Kako nadvse lagodno je biti politik, če lahko svoje trdrtve opiraš na eni sami besedici »baje«. Kaj pa še hočemo! Svoboda govora je zagotovljena, kar v slovenski demokraciji pomeni, da vsak lahko čveka, kar hoče, le da je dovolj nejasno in poprek. In tako poslušamo, da komunisti še vedno držijo državo za vrat, nihče pa ne pove, kateri komunist jo kje in kako drži. Poslušamo, da so stare strukture še vedno »taglavne«, nič pa konkretno, katere, kje in kdaj, kako in zakaj. In povsod je zraven odkrito ali skrito ta vsestranski »baje« in z njegovo pomočjo politiki grmijo o propadu države, o polomu in zlomu demokracije in podobne reči. Bolj ko grmijo, manj se sliši ta trapasti »baje« in pri tem računajo, da ga bomo preprosto spregledali in bodo njihove trditve zvenele kar se da prepričljivo in resnično. »Baje« torej ni samo znak puhloglavosti, marveč tudi zlonamernosti in je zaščitni znak retoričnega prevarant-stva. Ista zgodba se kajpak nadaljuje tudi po drugi plati medalje. Ze nekaj časa je nadvse aktualno pravosodje. Po njem so udrihali v parlamentu, po njem je udaril tudi obrambni minister. Kar tako in poprek, nihče ni pri tem uporabil besede »baje«, vse skupaj pa močno zaudarja v slogu »baje«. Sodnik vrhovnega sodišča Janez, Šlibar se je dobro odvzal. Zanimajo ga samo konkretne trditve o nesamostojnosti pravosodja in konkretni primeri. Kateri sodnik je bil pod pritiskom in Dokazila v katerem primeru. Če mi kdo reče, da kradem, ne pa tudi, kje in kdaj sem kaj ukradel, mu tudi dokazati ne morem, da nisem, pravi sodnik Šlibar. In prav v tem grmu tiči zajec. Če udrihaš vse poprek, brez konkretnih primerov, se seveda nihče ne more oglasiti, da gre za laž. In če nenehno udrihaš, laž sčasoma postane resnica, kajpak navidezna, vendar le resnica. In, moramo se, kajpak, vprašati, čemu politikom uspeva tako »bajanje«. Odgovor je zelo preprost: ker dobro vedo, da je ljudstvo še vedno pripravljeno pogoltniti vsa njihova gromovni-štva, saj jih nihče nikdar ne prime za besedo. In dokler jih ne, nas bodo pitali z raznimi trditvami, ki so zrasle na njihovem zelniku in jim pridejo prav za politično nastopaštvo. Najti je treba le pravo mero, ostati v mejah domnevno resničnega oz. možnega in stvar uspeva kot solata v topli gredi. Te manire so vnesli kranjski liberali, ki so kar poprek razglašali razne trditve, vendar so šli predaleč, tako da so bili že smešni in jih ni bilo težko spregledati. In zato so tudi pogoreli na volitvah. Po kratkem postopku. Naj počivajo v miru, saj se jih spominjamo celo s hahljanjem, tako zabavni so znali včasih biti. Druga reč je s politiki, ki znajo svoj »baje« argument spretno zamaskirati. V teh primerih ni drugega leka kot tisti, ki nanj opozarja sodnik Šlibar. Dokler ne bomo začeli od politikov (in ne samo od njih) zahtevati, da svoje trditve tudi podkrepijo z dokazi in konkretnimi primeri, nas bodo pitali *po mili volji s svojo solato, ki zna biti ostro posoljena in okisana, ki utegne tudi opijanjati, vselej pa pelje vodo čez njihove mline. In tako bo vse dotlej, dokler ne bomo znali ločevati puhloglav-cev z bajalicami od tistih, ki nastopajo z dokazi. Boža Gloda ZA ZL IMA ČLANSTVO V KOALICIJI DOLOČENO CENO >•Poslanci Združene liste socialnih demokratov organizirani in dobro pripravljeni pričakujemo jesensko delo državnega zbora. Zbrali smo se prejšnji teden in na sestanku poslanske skupine dodobra razčlenili naše dosedanje delo. Na tej osnovi smo sprejeli osnovne opredelitve za delo, ki nas čaka, in se tako konkretno pripravili na jesensko zasedanje,« je v ponedeljek na tiskovni konferenci povedal Miran Potrč. Naštel je nekaj temeljnih opredelitev: »Delovanje poslancev Združene liste spomladi je pripomoglo, da je državni zbor uspel sprejeti vrsto pomembnih gospodarskih zakonov, posebno tistega o lastninjenju in zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij in jasna stališča o večjem varstvu pravic delavcev ob obravnavi zakonov o delovnih in socialnih sodiščih, prisilni poravnavi in stečaju ter o inšpekciji dela. Z res velikim angažiranjem smo zamrznitev plač in administrativno urejanje tega področja nadomestili s kolektivnimi pogodbami za gospodarstvo in negospodarstvo. Sprejet je bil državni proračun in doseženi pogoji za normalno, z evropskimi parlamenti primerljivo delo državnega zbora, ko smo sprejeli njegov poslovnik. Pred tem se je namreč pokazalo, da hoče opozicija popolnoma blokirati delo zbora. Z delovanjem koalicije v DZ smo zadovoljni v manjši meri. Sodelovanje koalicijskih poslanskih skupin je bilo uspešno le v posameznih primerih. Ob mnogih vprašanjih ni bilo dogovarjanja, pri ne tako majhnem številu vpra- šanj pa koalicija sploh ni delovala enotno. Ne želim analizirati teh vprašanj in razlogov za tako delovanje. Toda poudaril bi rad, da ocene o tem, kdo je bolj ali manj zanesljiv koalicijski partner, in to pri pomembnih točkah programa vlade, ki prihajajo tudi od naših koalicijskih partnerjev v zadnjih dneh, ne temeljijo ravno na objektivnih dejstvih glasovanja koalicijskih partnerjev. Ker se poudarja predvsem gospodarski program vlade, naj ob tem omenim le glasovanje ob lastninskem zakonu, v katerem so bile zaradi glasovanja poslancev SKD in SDSS sprejete rešitve o ničnosti vseh neodplačanih pravnih poslov med subjekti v holdingih, ki jih je kasneje ustavno sodišče razveljavilo. Takih primerov je več na gospodarskem, socialnem in posebej na političnem področju. Poudarjanje stališč ZL ob zamrznitvi plač (pri čemer se niti ne pove, da sva novi zakon vložila g. Pučnik in jaz) zato ni objektivno. ZL jc edini partner vladne koalicije, ki ne glasno ne potihoma ne razmišlja o oblikovanju novih vladnih koalicij. Hkrati je edini partner, ki mu sodelovanje v vladni koaliciji za vsako ceno ne predstavlja niti temeljne usmeritve niti ni za to pripravljena pozabiti na svoje temeljne programske usmeritve. ZL bo zato konstruktivno sodelovala v vladni koaliciji, ker meni: • da v njej lahko uveljavi tudi v bodoče pomembne elemente svojega programa, • da zaradi odgovornosti do volitev ne sme ona destabilizirati koalicije in povzročiti vladne krize. Ob tem se zaveda, da bodo opozicijske strani, kar je njihova legitimna pravica, tudi v sodelovanju z vladnimi poskušale oblikovati novo koalicijo. Ob teh prizadevanjih jim želimo veliko sreče. Če jim bo to uspelo - bomo brez vsakega razočaranja sprejeli in uveljavili svoj položaj opozicijske stranke. V takem položaju smo že bili in to tudi znamo delati. Za nas je najbistvenejše, da normalno in demokratično funkcionira državni zbor, ne pa da smo za vsako ceno v vladi. V jesenskem obdobju ZL prevzema koordinacijo koalicijskih poslanskih skupin. Poskušali bomo storiti vse, da bo tudi koalicija v državnem zboru učinkoviteje delovala. Preko te vloge bomo tudi mnogo jasneje kot doslej lahko ocenili dejanske odnose v koaliciji. Kot poslanska skupina bomo v koaliciji in državnem zboru svoja stališča bolj jasno in do- Nova obveščevalna služba bo »Uho«_______________ Pravšnje ime za najnovejšo verzijo nekdanje VOS, OZNE in UDBE bo UHO. Ker sta vmes bila še VIS in zaenkrat še SOVA, bo nova verzija po računalniško imela oznako VOS 6.1! UHO seveda pomeni tisti organ, s katerim se posluškuje, pa tudi prisluškovanje. Ker je bila Udba tisti medij, preko katerega so se opravljali politični in tudi osebni obračuni, in ker ta način medsebojnega političnega poračuna vanj a še ni zgodovina, pa lahko pomeni UHO tudi: UPRAVA HINAVSKIH OVADB. Za kaj drugega tudi nikoli ni šlo pri vsem udbovstvu. sledno zagovarjali. Kjer ne bo jasnega skupnega dogovora, predno bodo predlogi prispeli iz vlade v državni zbor, bomo jasno povedali svoje predloge in pripombe v samem državnem zboru. Spoštovali bomo dogovore in jih poskušali doseči. Kjer jih ne bo, bomo uveljavljali lastna stališča. Želimo, da bi koalicija ne bežala pred dogovarjanjem tudi o različnih pogledih. Če se ne bo sposobna dogovoriti, naj se razlike ne skrivajo. To jo bo pripeljalo do možnosti sodelovanja in uspešnega dela. To pa je naš cilj. Naša temeljna usmeritev so gospodarska, razvojna in socialna vprašanja, sistemska ureditev in lokalna samouprava. Ne bežimo pa od nobenih razčiščevanj, pa tudi ne od politične razprave in političnih tem. Teh razprav ne bomo spodbujali. Če jih bodo začeli drugi, bomo jasno odgovorili. Naj v zvezi s temi vprašanji povem, da se bomo poslanci ZL udeležili proslave 50. obletnice Kočevskega zbora odposlancev slovenskega naroda. Kdor meni, da lahko z neudeležbo na tej proslavi prevzame odgovornost za distanciranje vloge NOB za svobodo in državnost slovenskega naroda, za priključitev Primorske k Sloveniji, za sodelovanje velike večine Slovencev na Strani antifašistične koalicije, naj za to pač pred svojim narodom in pred demokratično svetovno javnostjo sam odgovarja. Na jesenskem zasedanju bomo poslanci ZL največjo pozornost posvetili vprašanjem: • socialne politike, vključno z zakonom o družinskih prejemkih, • uveljavljanju poravic in varstva zaposlenih v zakonu o delovnih in socialnih sodiščih, prisilni poravnavi in stečaju in varstvu pri delu, • samostojnosti in neodvisnosti sodstva v kompleksu pravosodnih zakonov, • lokalni samoupravi, • reformi davčne zakonodaje • in zakonski ureditvi obrambe, ki bo skladna z njeno vlogo v parlamentarni demokraciji, z možno usmerjevalno nadzorno vlogo DZ; osamosvajanje obrambe in njeno izvajanje v področje z močno koncentracijo oblasti in pooblastil brez ustrezne demokratične kontrole smo že preizkusili v bivši Jugoslaviji in si je ne smemo več dovoliti.« C. B. Pred proslavo 50-LETNICE VSTAJE PRIMORSKEGA UUDSTVA 12. septembra v Novi Gorici Slovenci bomo 12. septembra z veliko proslavo v Novi Gorici proslavili 50. obletnico razpada italijanskega fašizma in vstaje primorskega ljudstva, s katero se je plebiscitarno izreklo za priključitev Slovenskega primorja k matični Sloveniji. S tem dogodkom je bil v veliki meri uresničen večstoletni sen slovenskega naroda o združitvi vseh Slovencev v matični domovini oziroma združeni Sloveniji. Velik del primorskih Slovencev, ki je četrt stoletja živel pod raznarodovalno silo italijanskega fašizma, je postal sestavni del Slovenije in si z osvobodilnim bojem priboril tudi svojo oblast. kraje, medtem ko je bil zunaj njih popoln gospodar •osvobodilno gibanje. Da bi poudarilo tudi mednarodni pomen vseljudske vstaje primorskega ljudstva, njegovo množično odločitev za priključitev k novi Jugoslaviji (in hkrati zagotovilo osnove za ohranitev doseženih pridobitev narodnoosvobodilnega boja v primeru hitrega zloma nemškega okupatorja v Italiji oziroma izkrcavanja zavezniških sil v Istri), je vodstvo OF v matični domovini ustanovilo Narodnoosvobodilni svet za pri- nc vij ena bataljon slovenskih ter celo bataljon črn°'| gorskih internirancev. [ V vseljudski vstaji so nastale tudi prve italijansk6 partizanske enote. Ugotovimo lahko, da tako m"°' žičnega odhoda Italijanov v partizanske enote, kak" šen je bil v Slovenskem primorju in sosednji Furla-niji, ni doživljala nobena italijanska pokrajina za' hodno od Tilmenta (Tagliamenta). Tržaška brigada, ki so jo vključili v 14. divizijo, ]e nastala predvsem iz italijanskih in slovenskih dela0' Zs»M tafe, pesem o svobodi Nova Gorica pričakuje goste iz vseh krajev naše domovine in tudi z tujine, slavnostni govornik bo Milan Kučan, predsednik Republike Slovenije, Janez Janša, naš obrambni minister, pa namerava »v počastitev« tega edinstvenega dogodka v naši zgodovini poslati v Novo Gorico kot častno stražo le dva vojaka in častnika, ki naj bi pod prapor IX. korpusa (na katerega bo spominski trak pripel predsednik Republike Slovenije), položili venec. Zakaj je ta zgodovinski dogodek vreden slavljenja (pa tudi nerazumevanja, ki meji na prezir!)? Oglejmo si njegov pomen v luči zgodovinskih dejstev. Zlo se je rodilo s požigom Narodnega doma v Trstu Burni dogodki v času osamosvajanja slovenske države so zasenčili spomin na hudo trpljenje primorskega ljudstva, ki je vse do osvoboditve trpelo pod fašizmom. Za primorske Slovence in istrske Hrvate se je veliko zlo začelo že leta 1918. Že v prvem letu italijanske okupacije na Primorskem in v Istri je namreč morala v internacijo cela vrsta uglednih Slovencev in Hrvatov. Dne 13. julija 1920 so fašistične tolpe v Trstu zažgale Narodni dom, ponos tržaških Slovencev. Ta dogodek pa je jasno napovedal, kako trnova pot čaka primorske Slovence in istrske Hrvate že v bližnji prihodnosti. V pičlih nekaj letih so ukinili vse slovenske in hrvaške šole na Primorskem, v Istri ter v Zadru in okolici. Razpustili so tudi vsa slovenska in hrvaška prosvetna ter gospodarska društva in ukinjali tudi ves slovenski in hrvaški tisk. Fašistično nasilje je doseglo svoj vrh, ko se je Posebno sodišče za zaščito države selilo iz Rima v Pulj in dvakrat v Trst, da bi tu obsojalo na smrt najborbenejše primorske Slovence in istrske Hrvate. Do septembra 1943 so ta sodišča sodila okoli tisoč komunistom in protifašistom iz Julijske krajine. Fašisti so računali, da bo slovensko in hrvaško ljudstvo po takšnih obsodbah vendarle klonilo. Zgodilo pa se je prav nasprotno. Slovenci in Hrvati so poslej še bolj strnili svoje vrste v boju za življenje in smrt. Ta boj se je prenašal od očeta na sina in krepil prepričanje, da si bo zatirano ljudstvo v prihodnosti, ki ne more biti daleč, izvojevalo svobodo. Fašisti so sčasoma zgubili upe, da bi primorske Slovence in istrske Hrvate kakorkoli pridobili na svojo stran in jih poitalijančili. Zato so njihove oblasti že pred drugo svetovno vojno pripravile načrt, kaj bodo v primeru vojne ukrenile s tujerodci (allogeni) - kakor so namreč fašisti imenovali primorske Slovence in istrske Hrvate. Teden dni po vstopu Italije v vojno, proti koncu junija 1940, so italijanske divizije že začele prejemati iz Rima ukaze, da morejo iz svojih vrst izločiti vojake slovenske in hrvaške narodnosti. Izločence so uvrstili v posebne bataljone (battaglioni speciali). Pripadniki teh enot so sicer nosili italijansko vojaško uniformo, toda brez vsakršnih oznak. Niso pripadali nobenemu rodu vojske in niso jim zaupali orožja; bili so podobni vojnim ujetnikom. Na prisilno delo so odhajali pod stražo in so bili potemtakem podobni kaznjencem. Pod poveljstvom oficirjev redne vojske in karabinjerjev so jih uporabljali za prisilno delo pri graditvi vojaških objektov. Prve dni aprila 1941, tik pred napadom na Jugoslavijo, so italijanske vojaške oblasti izvedle na Primorskem in v Istri obsežno mobilizacijo vseh letnikov od 1896 do 1914. Na sedežih vojaških okrajev (Videm, Gorica,- Trst, Pulj, Reka in Zadar) so jim pripeli na rokave bel trak s črkama SP. To je bila okrajševa za besedi »sospetto politico«, kar je pomenilo politično sumljivost. Čez nekaj dni so se že znašli v zbirnih središčih za sestavo posebnih bataljonov. Ob napadu na Jugoslavijo je italijanska vojska brez vsakršnih izgub zasedla njen zahodni del. Jugoslovanska vojska, ki so jo vodili skorumpirani generali, je hitro razpadla. Tako so fašistični in nacistični voditelj začeli upati, da se je zanje vojna na Balkanu končala in da se bodo podaniki sprijaznili z novimi gospodarji. Toje bil vzrok, da so začele vojaške oblasti starejše letnike spuščati domov, mlajše pa uvrščati v posebne bataljone. Benito Mussolini: »S Slovenci - brez usmiljenja« i • yr 2: m-T - i * ■ Jeseni 1942 je prišel na vrsto za vpoklic na odslužitev rednega vojaškega roka letnik 1923. Fašistične oblasti so namreč sklenile, da ga vpokličejo že leto dni prej, njihova propaganda pa je o tem letniku govorila kot o »jeklenem letniku«, ki da ga je idejno prekvasila fašistična šola. Ko pa so začele v slovenske vasi prihajati prve pozivnice, so odbori Osvobodilne fronte sprožili mobilizacijo tega letnika. Nastala je pravcata tekma, kdo bo hitrejši. Fašističnim vojaškim oblastem je sicer uspelo mobilizirati del letnika 1923, vendar samo v večjih središčih (Ajdovščina, Kobarid itd.). Toda to ni bil več vpoklic ali mobilizacija, marveč divji lov na slovenske fante. V Ajdovščini so mladeniče iz tega letnika lovili v nedeljo, 25. oktobra. S silo so jih nagnali skupaj nekaj sto, jih nato s kamioni odpeljali v Gorico in od tam močno zastražene v Pistoio. Starše tistih mladeničev, ki so odšli v partizane, so fašistične oblasti kaznovale z internacijo in zaplembo premoženja. Čim bolj pa se je na Primorskem in v Istri razplamteval partizanski boj, tem trdovratneje so fašisti nadaljevali pogon na mladince. Kmalu so prišli na vrsto še letniki 1924, 1925 in 1926. Nekateri mladeniči so tedaj komaj dopolnili 16 let starosti. V strahu, da ne bi vsi moški, si so bili sposobni za orožje, odšli v partizane, so spomladi po slovenskih vaseh pobirali moške vsevprek - od letnika 1900 navzgor. Tako so Primorsko temeljito izropali moškega prebivalstva. Doma so ostali le starčki in otroci. Prav zaradi tega so morale ženske na Primorskem med narodnoosvobodilnim bojem nositi zelo težka bremena. Prvi partizani na Primorskem so bili mladinci, ki so se zaradi fašističnega preganjanja ali pa brezposelnosti že prej zatekli v Jugoslavijo in so se leta 1941 vrnili po nalogu Osvobodilne fronte domov, da bi na ta način zanesli oborožen boj proti okupatorju tudi v domače kraje Primorske in Istre. Kasneje pa se je partizanstvo na Primorskem krepilo zlasti še s slovenskimi fanti, ki so dezertirali iz italijanske vojske. Porazi na vseh frontah so imeli za fašizem usodne posledice. Izredno težke udarce so mu dajali partizani tudi na samih vratih Italije. Odstranitvi Mussolinija z oblasti 25. julija 1943 je že po dobrih dveh mesecih sledila kapitulacija Italije. Množični upor proti okupatorju je takrat na Primorskem v celoti zajel mesta in vasi. Narodnoosvobodilni svet za Slovensko primorje je zapovedal mobilizacijo vseh tistih, ki so bili sposobni nositi orožje. Več tisoč slovenskih fantov in mož se je iz posebnih bataljonov takrat prebilo domov. Nove partizanske enote na Primorskem pa so se ob koncu 1943 združile v deveti korpus. Mussolini: S SLOVENCI BREZ USMILJENJA! GUI Sl PARLA SOLTANTO ITAUANO Po prvem premoru, ki je sledil nacifašistični okupaciji Balkana in uspešnemu nacističnemu prodoru v Sovjetsko zvezo, pa so se začele za italijanske fašiste vrstiti slabe vesti. Poleti 1941 so Italijani izgubili Etiopijo, skupaj s Somalijo in Eritrejo. V Jugoslaviji pa se je prav takrat pričel oborožen boj proti okupatorjem. Ze v jeseni 1941 je ta boj pritegnil tudi Primorsko in Istro. Ko so v drugi polovici 1942 nastali na Primorskem prvi partizanski bataljoni, nato pa še odredi, je fašistom zlezel strah v kosti. Z namenom, da bi rimsko notranje ministrstvo okrepilo boj proti partizanom, je poleti 1942 ustanovilo v Trstu Kraljevi inšpektorat javne varnosti za Julijsko krajino, ki mu je načeloval G. Guelli. Proti partizanom je vodil boje z letečimi skupinami, ki so jih sestavljali policijski agenti, karabinjerji in oddelki redne vojske. Udarci, ki so jih partizani v Ljubljanski pokrajini zadajali italijanski vojski, in krepitev partizanstva na Primorskem, so povzročali Mussoliniju nemajhne skrbi. Dne 31. julija 1942 se je zne-nada pojavil v Gorici in v govoru, ki je trajal pičle tri tninute, zagrozil, da bo s Slovenci obračunal brez usmiljenja. Primorsko ljudstvo je razglasilo svojo oblast 11. septembra 1943 na Vogrskem morsko Slovenijo. Ta organ vseljudske vstaje so ustanovili 11. septembra 1943 v šoli na Vogrskem, »da bi pod vodstvom izvršnega odbora Osvobodilne fronte prevzel odgovornost za urejanje vseh vprašanj narodnoosvobodilnega boja primorskega ljudstva in za utrjevanje njegove narodne oblasti«. Med najpomembnejšimi odloki, ki jih je izdal Narodnoosvobodilni svet za primorsko Slovenijo, je bil vsekakor »odlok o mobilizaciji« z dne 11. septembra 1943, s katerim je ta organ - posebno kot IO OF za vso Slovenijo - odredil obvezno mobilizacijo v narodnoosvobodilno vojsko vseh za orožje sposobnih moških od 18. do 45. leta starosti. Določil je tudi, da lahko žene in dekleta prostovoljno vstopajo v narodnoosvobodilno vojsko. Spričo splošne pripravljenosti primorskega ljudstva, da sodeluje v oboroženem boju za osvoboditev domovine, je na podlagi tega odloka v nekaj dneh nastalo po vsej Primorski več kot 30 novih partizanskih bataljonov. Spričo tega, da je bilo skoraj vse prebivalstvo privrženo Osvobodilni fronti in da okupatorskih organizacij ni bilo, je Osvobodilna fronta lahko takoj začela v Slovenskem primorju uresničevati najširšo ljudsko demokracijo. Temeljni organi ljudske oblasti so bili občinski in vaški zbori vseh prebivalcev, demokratično izvoljeni občinski odbori, vaški pododbori pa njihovi izvršilni organi. S posebnimi, obsežnimi navodili je Narodnoosvobodilni svet za primorsko Slovenijo določil tudi njihove naloge in poslovanje. Po določilih odloka sveta so jeseni 1943 izvolili v Slovenskem primorju več kot 70 občinskih narodnoosvobodilnih odborov. Slovenski in drugi interniranci ter vojni ujetniki, ki so množično prihajali na osvobojeno ozemlje v Slovenskem primorju, so se vključevali v skoraj vse enote narodnoosvobodilne vojske, največ v Goriških Brdih, v Vipavski dolini in na Krasu, imeli pa so tudi nekaj lastnih enot. Poleg Rabske brigade v 14. diviziji sta bila tako v Vrtovinu v Vipavski dolini usta- Vendar se za svobodo niso odločili le »italijanski vojaki«, primorski Slovenci, ki jih je fašistična Italija prisilila, da služijo vojsko na tujem: v upor se je po zlomu fašizma dvignila vsa Primorska. Po kapitulaciji Italije, ko je narodnoosvobodilna vojska Slovenije razoroževala italijansko vojsko ter uničevala postojanke bele in plave garde, je na Slovenskem začelo nastajati razsežno osvobodilno ozemlje. Tako velikega osvobojenega ozemlja ni bilo na Slovenskem med drugo svetovno vojno ne prej ne pozneje, saj je bila svobodna dobra polovica Slovenije, svobodno ozemlje pa se je strnjeno razprostiralo še v hrvaško Istro, Gorski kotar, Hrvaško primorje in Liko. Osvobodilna fronta je prevzela oblast tudi v vsem Slovenskem primorju in slovenski Istri. Svobodno ozemlje pa v Slovenskem primorju ni bilo tako strnjeno, ker je nemški okupator še pred italijansko kapitulacijo zasedel pomembne prometne zveze, kot so železniške proge Postojna-Trst, Podbrdo-Gorica--Trst, Gorica-Videm in Videm-Humin-Trbiž, pa še vsa večja mesta, npr. Gorico, Trst, Bovec itd. Toda okupatorjeva moč se je omejevala le na zasedene cev iz Trsta in Milj. En bataljon se je zbral severoza' hodno od Trsta, drugi pri Dolini, tretjega, ki so sestavljali dotedanji vojaki italijanske kraljeve voj' ske, pa so poslali iz Snežniške brigade. V partizane )6 odšlo tudi 600 do 700 italijanskih delavcev iz Tržič* j Prek Doberdoba so prišli na območje južni rob Gori' , ce-Miren-Sv. Mihael in so, razvrščeni v tri bataljon6, j sodelovali v bojih na t.i. »goriški fronti«. j 16. septembra 1943 - razglas o priključitvi Primorske 1 Ko je vrhovni plenum OF iz poročila dr. Al6®8 Beblerja ugotovil, da se je narodnoosvobodilni v Slovenskem primorju in slovenski Istri razvil v r"°' gočno vseljudsko vstajo, je na svojem 12. redne'1’ zasedanju dne 16. septembra 1943 sprejel sklep o priključitvi Slovenskega primorja k združeni Sloveniji. Objavil ga je v posebnem razglasu, ki pravi- »1. Vrhovni plenum Osvobodilne fronte slove"' skega naroda izpolnjuje temeljno, iz naravnih in zg°' dovinskih pravic izhajajočo zahtevo slovenskega roda ter proglaša priključitev Slovenskega primor)9 k svobodni in združeni Sloveniji v svobodni in dem0' kratični Jugoslaviji. 2. Italijanski narodni manjšini na priključene^ ozemlju je zajamčena avtonomija. O izvedbi avto"0' mi j e bodo razpravljali pooblaščeni zastopniki sl®' venskega in italijanskega primorskega prebivalstva' kakor hitro bodo dovoljevale razmere.« Vrhovni plenum OF je izdal tudi »odlok o organ'-zaciji javne uprave na primorskem ozemlju«, s kat6' rim je Narodnoosvobodilnemu svetu zaupal jav"° upravo v Slovenskem primorju. Hkrati je ta pred61 svobodnega ozemlja vzel iz pristojnosti upravne k°' misije za osvobojeno slovensko ozemlje in v svoj0 sestavo pritegnil celotno predsedstvo narodnoosVOj bodilnega sveta, primorskim Slovencem pa pos! poseben pozdrav. Bolnica Franja je ena sama na svetu Upor slovenskega naroda proti fašizmu in nacizm" v drugi svetovni vojni, še zlasti pa vstaja prim°t' skega ljudstva pred 50 leti, ima veliko svetlih podo°’ a najsvetlejšo med njimi - partizansko zdravstvo-Podobnega takrat ni poznalo nobeno drugo odpori"' ško gibanje v Evropi, bolnica Franja pa je ena sa"1 na svetu. Zgradili so jo v grapi nad Novaki p1" Cerknem, samoiniciativno pa se je njene gradnje_ loti znani primorski partizanski zdravnik dr. Vikt°r Volčjak s pomočjo terencev in bolničarjev. Bila v hudih časih lahko v ponos tudi drugim narodom, "e le upornemu primorskemu ljudstvu. Ne mine dan, da bi ta, še zdaj ohranjena bolnica, ne imela domačih pa tudi tujih obiskovalcev. Ohranjena pa je morda nap večja in tudi edinstvena zanimivost te postojank6-skromni listi z imeni in priimki, ki so jih dali v st6 klenico, in to v grob blizu postojanke pokopal" ranjencev, ki so umrli v tej bolnišnici. .. O bolnici Franji je veliko pričevanj, o njej je izSl knjiga. Tudi o bolnici Pavli je veliko napisanega-- Partizanska zdravnica Pavla Jerina (po kateri je1 ] ( 1 bolnica dobila svoje ime), je takole zapisala v s v dnevnik: »Sredi aprila sem morala opraviti v tre dneh 15 operacij.« Prav takšna »zanimivost«, o kater javnost vse premalo ve, je bila tudi »leteča« kirursK ekipa dr. Franca Derganca (9. korpusa). V svoj61" spominskem zapisu se njene vloge ta znani partiza"' ski zdravnik takole spominja: »Kirurška ekipa J štela od 6. do 10 mož. Vedno pa sva bila v njej jaz kirurg in pa stalni instrumentar Danilo Šuligoj iz Lucije. Ostali člani so bili usposobljeni bolničarji iz ene od naših bolnišnic... Vsega skupaj sem opra 416 operacij; 118 v kirurški ekipi, druge pa po bo* icah in na terenu. Vse v zelo težkih razmera"; nišnicah in na terenu. Vse v zelo težkih razim brez prave luči, v kmečkih hišah, v šotorih, P1 iod vedrim nebom. Kirurgija v IX. korpusu ni bila kir"r lilijonskih armad," ampaK gija obširnih bojišč in milijonskih prav do zadnjega dne vojne prava partizanska, gy°' rilska kirurgija, kakršna je bila vsa partizanska k' rurgija od 1942. leta za časa naj večjih ofenziv. J® sam pa sem v devetih mesecih doživel kar pet hud' ofenziv.. Domovina je ena, pa tudi zgodovina je lahko *6 ena, če naj bo resnična. In ni ga naroda, ljudstva svetu, ki bi ne bil ponosen na svoje korenine, na prestano trpljenje v boju za svobodo. Tudi primorsk ljudstvo se lahko s ponosom ozre na svojo trnovo P° in si vroče želi, da bi mu ne bilo nikdar več usoj6" po njej. Takšna mejnika v naši zgodovini, kakrs" sta vstaja primorskega ljudstva in njen sad, povoji^ priključitev naše Primorske k matični domovini, za^ služita nedvomno tudi pomnjenje v današnjih in Prl. ki k’ Bolnica Franja je ena sama na svetu hodnjih časih. Malo je narodov drugod po svetu, takšne dogodke želeli iztrebiti iz svojega sporni" . Slovenski narod, ki je doživel toliko gorja v drug svetovni vojni, bi ne smel biti med njimi. Vendar mu, kot kaže, prav to obeta. . . Tako beremo, da si je organizacijski odbor, ki g vodi podpredsednik novogoriške skupščine J°z, ■ Harej, prizadeval, da bi na prireditvi ob 50-let"1 množične vstaje primorskega ljudstva, goriške fro" in ustanovitve IX. korpusa ter - ne nazadnje - Pad fašizma, sodelovala tudi častna četa sedanje slov6 ske vojske. Prošnjo za sodelovanje častne čete J organizacijski odbor poslal prek pokrajinskega sta TO, po štirinajstih dneh pa je prišel - negat'v odgovor!!! Vinko Blotnt NAJVEČJA POVOJNA NACIONALIZACIJA DELAVSKEGA PREMOŽENJA Kakor strela z jasnega je med Mariborčane, ki so letos poleti ? Veliko občutljivostjo spremljali dve dolgotrajni stavki delavk !n delavcev Elektrokovine za že zaslužene plače, udarila vest, da skupščina Elektrokovine na predlog upravnega odbora in ob Ppdpori Kreditne banke Maribor, ki je 80-odstotni lastnik podjetja, predlagala Temeljnemu sodišču v Mariboru uvedbo stepnega postopka za Elektrokovino. V njej je zaposlenih blizu j200 delavcev. , Predstavniki Kreditne ^nke Maribor, ki je po besedah člana bančne uprave in Predsednika skupščine Elek-rokovine Darka Tolarja kot tajvečji upnik po sili razmer P°stala lastnik Elektrokovine, s° svojo odločitev pojasnili na kovinarski konferenci. Po njihovih navedbah posluje Elek-^okovina z izgubo že od leta ,®87. Konec lanskega leta je |zguba znašala dve milijardi ‘°larjev, v prvi polovici letošnjega leta pa se je povečala še 2a milijardo tolarjev. Čeprav ^ Kreditna banka Maribor °dpisala Elektrokovini za 700 kklijonov tolarjev terjatev ter aVe milijardi zapadlih obveznosti spremenila v kapitalni m>žek, je podjetje še naprej Poslovalo z izgubo. Ker Elek-tr°kovina nima več lastnih ^dstev za poravnavanje svo-Ph obveznosti do delavcev, dobaviteljev, države, bank in drugih upnikov, ji grozi po-zaustavitev proizvod-Je- Kljub vsem odpisom in onverziji terjatev bi po mne-Kreditne banke Maribor .o konca leta svoj dolg poveva za 4,6 milijarde tolarjev, ar samo po sebi vodi v likvi-acijo podjetja. .Zato so se v Kreditni banki laribor, kakor so povedali njeni predstavniki, odločili za nekakšen programirani stečaj, ^ bi ga prekinili s prisilno Poravnavo. Če bi naleteli na azumevanje upnikov, in če bi Podjetje dobilo dovolj naročil ,a elektromotorje, svetilke in kPalke, bi po mnenju vodstva kreditne banke Maribor ahko rešili zdravo jedro Elek-rokovine in ohranili okoli °00 delovnih mest. Tako vi-d‘jo problem Elektrokovine vodstvu podjetja in lastniki, h-aj pa na to pravijo delavci? »Stečaj Elektrokovine bi pomenil pravo katastrofo za vse delavce, pa tudi za ves Maribor,« pravi predsednica stavkovnega odbora Marija Petek-Verdev in dodaja, da je Elektrokovina takšno podjetje, v katerem delajo očetje in sinovi ter matere in hčere. »Če bo šla Elektrokovina v stečaj, bodo ostale brez socialne varnosti cele družine.« V Elektrokovini po zadnji stavki delavci niso razpustili stavkovnega odbora, pač pa so mu naložili, naj budno spremlja, kako poteka lastninsko preoblikovanje podjetja. Delavcem Elektrokovine očitno Tudi v stečaju bo sindikat moral opraviti svoje delo 1 Za mnenje o predlogu za stečaj Elektrokovine Maribor smo vprašali tudi Alberta Vodovnika, predsednika SKEI. Za DE je dal tole izjavo: »Mislim, da mora banka dopolniti utemeljitev za predlog stečaja. Po tem, kar sem slišal, hočejo le 1000 delavcev postaviti na cesto, da jim ne bo treba dajati denarja za plače. Verjetno so se za to pot odločili, ker je redni postopek drag in kompliciran in si zato hočejo pomagati z lažjim načinom. Mislim, da je treba tudi v Elektrokovini morebitne presežne delavce reševati po rednem postopku. Prav to podjetje je skoraj leto dni dobivalo vsaj pol denarja za plače od države in SKEI je delavcem pri tem zelo pomagal. Mislim, da je država denar dajala zato, da bi Elektrokovina zlezla iz krize. V podjetju so vseskozi delali in tudi zdaj imajo dela. Na žalost pa se po Mariboru širijo govorice, da je tovarna, ki so jo zgradili delavci, že prodana. Člani upravnega odbora Elektrokovine so stavkovni odbor in sindikat seznanili s svojimi namerami. Predlagamo jim, naj se čimprej sestanemo. Pričakujemo, da nas bodo seznanili s projektom reševanja Elektrokovine in presežnih delavcev. Mislim, da morajo s SKEI sodelovati, saj v nasprotnem primeru lahko pride do nekontroliranih in škodljivih aktivnosti. Tudi če bo sodišče potrdilo predlog za stečaj, bo SKEI v zvezi s presežnimi delavci moral opraviti delo za svoje članstvo.« F. K. ni vseeno, kaj se bo dogajalo s podjetjem, ki so ga, kakor pravi Petek-Verdevova, zgradili z lastnimi rokami, v veliki meri pa tudi z lastnimi sredstvi, ki so si jih odtrgali od osebnih dohodkov. »Delavci so nad odločitvio skupščine Elektrokovine in večinskega lastnika dobesedno šokirani. Če nas je v Elektrokovini preveč, naj nas odpustijo kot tehnološke presežke z odpravnino in po zakoniti poti, ne pa z brco. Dovolj dolgo in prizadevno smo delali v Elektrokovini in za Elektrokovino, da si zaslužimo vsaj ,doto’,« pravi Marija Petek-Verdev. »Naj naši politiki in naša vlada pogledajo, kakšne davke imajo v Nemčiji, Avstriji in drugih razvitih evropskih državah, ki jih imajo vedno na jeziku. Pri nas pa je gospodarstvo strahotno obremenjeno s predrago in neučinkovito državo. To je največja afera v Sloveniji, večja kakor Hit, Vis in orožje skupaj. Delavci so pri nas tako obremenjeni kakor nikjer drugje, plače pa dobijo šele, ko poplačajo vse nad sabo in okoli sebe. Nihče pa se ne vpraša, kaj bi lahko k zmanjševanju stroškov prispevala država in zakaj nimamo boljšega in bolj sposobnega menedžmenta,« je odločna Petek-Verdevova in dodaja, da takšne politike preprosto ne razume več, saj vodi v vse slabše gospodarske razmere, večino ljudi pa peha v revščino. »Včasih smo imeli pravico do dela in zaslužka ter pravico do socialne in zdravstvene varnosti. Kaj od tega nam je še ostalo; Stečaj Elektrokovine bo v času denacionalizacije največja nacionalizacija delavskega premoženja pri nas.« Tudi Edi Ozimič, sekretar SKEI za Podravje, je odločen: »Predlagani stečaj Elektrokovine je grob poskus odstranitve delavcev iz podjetja z najmanjšimi stroški - brez odpravnin in vsega drugega.« Po besedah Edija Ozimiča se v Mariboru in Podravju še nobeno podjetje ni rešilo z odpuščanjem delavcev. »Tudi v tistih podjetjih, kjer so odpustili 50 odstotkov delavcev, se gospodarski položaj ni bistveno izboljšal. Ključno vprašanje je, kako razbremeniti preveč obremenjeno gospodarstvo, tako da bo podjetjem ostalo kaj kapitala za tehnološko obnovo in razvoj novih programov, s katerimi bodo naše firme konkurenčne na razvitih trgih.« Z napovedjo stečaja Elektrokovine se zgodba o Elektrokovini torej ne zaključuje; verjetneje se začenja nov krog problemov. Tomaž Kšela Sindikalna kronika 2500 presežnih železarjev Kot nam je povedal Jože Kragelj, so stavkajoči delavci Štorske železarne dobili zaostale plače in 2. septembra znova poprijeli za delo. Tokrat niso stavkali livarji, ampak vzdrževalci, začasno razporejeni v izobraževalni center. Stavko moramo omeniti, saj sestavlja drobcen del množice nerešenih železarskih problemov. Najnovejše novice dokazujejo vprašlji-vost obstoja številnih metalurških obratov in tržno potrjevanje večine kovinskopredelovalnih družb. Minister Maks Tajnikar govori o 2.500 presežnih železarjih. Verjetno lahko sklepamo na skorajšnjo spremembo sanacijske politike, ki poteka na podlagi odločitve parlamenta in z denarjem iz državnega proračuna. Napovedujejo, da bo državni zbor še ta mesec sklepal o železarnah. Bojimo se, da bo nova odločitev pogojena tudi s strankarskimi računicami in nedokončanimi igrami med strankami na oblasti in tistimi v opoziciji. Proti drugemu stečaju Kljub temu, da libojski kcramičarji še niso dobili julijskih plač, so takoj prekinili svojo stavko, saj so ugotovili, da bi z njo lahko svojo firmo znova spravili v stečaj. Predsednik stavkovnega odbora Marjan Vaš nam je povedal, da so se tako odločili zaradi bridkih izkušenj ob prvem stečaju. Ta teden se je sestala tudi skupščina Keramične industrije Liboje in zamenjala neuspešnega direktorja Marjana Dreva z Romanom Virantom. Vse kaže, da je Drev neposredno odgovoren za kasnitev avgustovskih plač, ki je neposredna posledica neizpolnjevanja načrta proizvodnje in prodaje. Stavkovnemu odboru so upravljalci obljubili plače za 10. september. Po informacijah Marjana Vaša pa so se lastniki pogovarjali tudi o dokapitalizaciji podjetja. Za liboj-sko tovarno se zanima devet možnih investitorjev. Keramičarjem želimo vsaj enega s polno malho. Kako ohraniti delo v Mislinji Ker so delavci na koletivnem dopustu do 20. septembra, je prekinjena tudi stavka v Mikonu iz Mislinje. Danica Kremžar, predsednica stavkovnega odbora nam je povedala, da znaša izguba podjetja 70 milijonov tolarjev, podjetje pa je vredno le 60 milijonov. Prav zaradi izgube delavci sploh ne vedo, kdaj bodo lahko dobili plačo. Stavkovni odbor kljub temu zahteva zaostalo plačo za julij, regres in jubilejne nagrade. Stavkajoči zahtevajo tudi ohranitev delovnih mest v Mislinji, ker v tem kraju pod Pohorjem ni druge možnosti za zaposlitev. O svojih zahtevah se bodo ponovno pogovarjali po 20. septembru, ko se bodo znova zbrali v tovarni. Ta teden so se pogovarjali na izvršnem svetu svoje občine in tudi tam so slišali, da jih verjetno čaka le stečaj. Gre za 126 delavcev, ki so ostali v Mikonu. Franček Kavčič PODPORA ZAKONU 0 DOHODNINI Slovenska vlada je državnemu zboru poslala predlog popravljenega zakona o dohodnini, ki do neke mere upošteva tudi zahteve Svobodnih sindikatov o zmanjšanju obremenitev delavcev z najnižjimi dohodki. Predsedstvo Svobodnih sindikatov meni, da je predlog novega zakonskega besedila načelno sprejemljiv, in ga podpira. Dušan Semolič in Brane Mišič pa sta na redni tedenski tiskovni konferenci SS dala nekaj pripomb in predlogov, o katerih se bodo morale izreči poslanske skupine in državni zbor. Glavna pripomba je ta, da morajo biti dohodnine oproščeni tisti, ki niso zaposleni in ki dobiva-jajo nadomestilo. Dohodnine naj bodo oproščeni tudi vsi tisti, ki imajo plačo nižjo od zajamčene. Svobodni sindikati predlagajo tudi dopolnitev 9. člena, v katerem so naštete možne olajšave. Tako naj bi v olajšave štela tudi sredstva za izobraževanje, prekvalifikacije in dokvalifikacije, plačane članarine strankam in sindikatom in reinvestiranje dela plač iz udeležbe pri dobičku. Članarine strankam in sindikatom naj bi se odbijale v celoti in ne upoštevale pri 3-odstotnem zmanjšanju osnove za dohodnino po 9. členu zakona. Svobodni sindikati podpirajo zakon o dohodnini zlasti zato, ker je pravilno naravnan v smer zmanjšanja obremenitev delavcev s podpovprečnimi plačami. Pozdravljajo tudi popravke načina plačevanja akontacij, ki bodo onemogočale velike letne poračune, ki so za delavce pomenili nerešljive finančne probleme. Svobodni sindikati pozdravljajo' tudi zmanjšanje dohodninske osnove za 10 odstotkov, zlasti zato, ker podatki davčne uprave dokazujejo, da večina delavcev ni znala uveljaviti olajšav, ki jih je ponujal dosedanji zakon. Če bo zakon v predlagani vsebini in z dopolnitvami Svobodnih sindikatov sprejet, bodo najslabše plačani delavci zaradi sprememb zakona dobivali nekoliko višje plače, precej več pa bodo plačevali tisti, ki zaslužijo veliko. F. K. Janez Humar, predsednik Svobodnega sindikata Kočne: ž dogajanja med vodstvom podjetja KOČNA KAMNIK d.d. in NEODVISNOSTJO - KNSS so nP-šega vidika s strani KNSS dobila politični prizvok. ^ metodami, ki jih uporabljajo\ in dejanji so dokazali, da so njihovi cilji bistveno drugačni od °de delavcev in boja za njihove pravice.« Dušan Semolič: »Če vlada zaradi suše lahko kmetom prizna davčne olajšave, lahko enako ravna tudi do delavcev v skrahiranih podjetjih.« NAJ GRE K VRAGU rejenih po drugih podjetjih,« je pojasnil Štular. »Radi bi le vedeli, pri čem so...« Korektno so odreagirali tudi tr-žiški občinski možje. Na njihovo stavkovno zahtevo po sklicu seje zbora združenega dela so jih obvestili, da je za sredo, 8. t.m., sklicana seja vseh zborov občinske skupščine in da so pripravljeni uvrstiti na dnevni red tudi »njihovo točko«, le gradivo naj pripravijo. Rečeno - storjeno! Sandi Bodo šli delavci Združene lesne industrije Tržič (Zlit d.o.o.) demonstrirat pred zgradbo Službe družbenega knjigovodstva v Kranj? Ob zaključku redakcije te številke DE (sreda opoldne) namreč še vedno niso dobili denarja, pa čeprav je Sklad RS za razvoj že prejšnji četrtek, na drugi dan stavke, nakazal na žiro račun njihovega svobodnega sindikata šest milijonov tolarjev enkratne socialne pomoči... Delavci Zlita so med stavko na svojih delovnih mestih od 6. do 14. ure, v jedilnici (na sliki) pa se zberejo, ko jim stavkovni odbor poroča, kaj je novega. Predsednik ZSSS za Gorenjsko Sandi Bartol in predsednik stavkovnega odbora Franc Štular (desno) pregledujeta »informacijo o položaju Zlit«, s katero sta nastopila na seji zbora združenega dela tržiške občine... Če bi delavci Zlita dobili prejšnji četrtek ob 8.45 uri nakazan denar, bi lahko v petek zjutraj normalno delali. Tako pa takole posedajo za stroji že okrogel teden dni. „ Kako se je začelo? Pred dvema tednoma sta bila v Zlitu zbor delavcev in seja izvršilnega odbora sindikata, ki je zaradi neizplačila julijskih plač skupaj z vodstvom podjetja sklenil, da bodo delavci do konca tedna in v ponedeljek na dopustu oziroma na začasnem čakanju na delo doma, ker je bil kolektivni dopust pač že mimo. Zakaj tudi v ponedeljek? Zato, ker naj bi bili tega dne pri lastniku, Skladu RS za razvoj, pogovori s predsednico upravnega odbora in direktorjem Urošem Koržetom o nadaljnji usodi tega, po »teži« tretjega največjega podjetja v Tržiču. Pa jih ni bilo, ker sta bila oba na dopustu... Tako so prejšnji torek delavci Zlita spet prišli na delo, ker pač niso bili obveščeni, da ponedeljkovega sestanka ni bilo in da so torej še naprej na čakanju. Zato so zahtevali zbor delavcev, ki ga je tovarniški sindikat organiziral v sredo, 1. t. m. ob osmih zjutraj v prostorih jedilnice. Sindikat je tedaj predlagal, da bi do ponedeljka počakali na izplačilo julijskih plač, za torek pa najavili stavko. Toda delavcem je bilo dovolj tega »nategovanja«: z enim samim glasom proti so se odločili za takojšnji začetek stavke, ker je bila po njihovem mnenju grobo kršena splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo in ker vodstvo podjetja ni izvajalo sporazuma o zagotavljanju socialne stabilnosti, podpisanega 25. junija letos. Tako se je 10 ZSSS Zlit preimenoval v stavkovni odbor, ki je sprejel naslednje zahteve: • izplačilo OD za mesec julij 1993 je treba vsem delavcem zagotoviti najkasnje do petka, 3. septembra; • izplačilo najmanj polovice regresa za redni letni dopust do konca septembra; • pospešiti in zaključiti postopek dokončnega lastninjenja Zlit d.o.o.; rok 30. 9. 1993; • sklic izredne seje upravnega odbora podjetja s prisotnostjo predstavnika sindikata , z namenom ugotoviti učinkovitost vodenja podjetja; UO naj se opredeli do posredovane nezaupnice vodstva podjetja, ki mu je bila pred časom pisno posredovana; • skladno zli. členom SKP za gospodarstvo je treba skleniti ustrezno pogodbo za varstvo pravic vseh tistih delavcev, ki so bili zaradi pomanjkanja dela v Zlitu prerazporejeni v druge organizacije; • dosledno izvajanje zakona o varstvu pri delu (zaščitna sredstva); • sklic zbora združenega dela SO Tržič, na katerem bi obravnavali informacijo o položaju podjetja Zlit in njegovih delavcev; ZZD naj naloži izvršnemu svetu, naj se v skladu s svojimi pristojnostmi vključi v razreševanje skrajno negotovega položaja Zlita; • pisne odgovore na postavljena pisna vprašanja UO, ki jih je sindikat posredoval že oktobra lani; • na vseh razgovorih v inštitucijah izven podjetja mora biti poleg vodilnih delavcev tudi pred- stavnik sindikata oziroma stavkovnega odbora. V ozadju vseh teh stavkovnih zahtev je seveda predvsem zahteva, naj se naposled konča večletna agonija Združene lesne industrije Tržič, saj se težave z izplačevanjem plač niso pojavile prvič, ampak jih imajo skoraj vsak mesec. Po kolektivni pogodbi bi jih morali dobivati najkasneje do 18. v mesecu, pa jih ne. Prvič so zaradi tega stavkali že oktobra lani. Ker pa vodstvo nji- hovih groženj ni jemalo resno, je tokrat toliko bolj »počilo«... Korže držal besedo Stvari so se potem začele odvijati z neverjetno naglico. V sredo popoldne, že na dan začetka stavke torej, je bil na pobudo stavkovnega odbora v Ljubljani sestanek z direktorjem Sklada RS za razvoj Urošem Koržetom, ki je ocenil, da so vse stavkovne zahteve legitimne in da jih bo skušal realizirati v skladu s svojo pristojnostjo. »Ocenjujemo, da je Korže korektno nastopil,« sta v en glas povedala predsednik stavkovnega odbora Franc Štular in predsednik OO ZSSS za Gorenjsko Sandi Bartol, ki je ves čas ob stavkajo- čih. »Za ublažitev socialnih napetosti delavcev, ki še niso dobili niti julijskih plač niti regresa za letni dopust, je sindikatu Zlita nakazal šest milijonov tolarjev, svojo strokovno službo pa zadolžil, naj še v tem tednu razčisti položaj Zlita predvsem z vidika lastninjenja in deblokade žiro računa.« Zagotovil jim je tudi, da se bodo že v ponedeljek, 6. t.m. začeli razgovori med Skladom in upravnim odborom podjetja o nadaljnji usodi Zlita, za katerega se menda zanimata Slovenijales in 2MF. »Delavci niso proti prodaji podjetja, čeprav bo skoraj gotovo prišlo do odpuščanja, saj imajo že zdaj okoli 40 odstotkov delavcev na čakanju, nekaj pa jih je razpo- Bartol ga je pripravil na štiri, gosto napisanih straneh in ga sklenil z naslednjim »predlogom sklepov in stališč«, ki naj bi jih sprejel zbor združenega dela na svoji seji v sredo, 8. t.m. popoldne: • Zapisnik 1. seje stavkovnega odbora z dne 1. 9. 93 (stavkovne zahteve, op. a.) in Informacija o položaju Zlit d.o.o. Tržič in v njem zaposlenih delavcev se sprejme. • Izvršni svet SO Tržič se zadolži, da se v skladu z njegovo pristojnostjo operativno vključi v razreševanje neugodnega položaja podjetja Zlit d.o.o. Tržič, s ciljem ohranitve delovnih mest in podjetja. • Skladu za razvoj RS, kot večinskemu lastniku, se predlaga, da intenzivira vse aktivnosti dokončnega olastninjenja podjetja. • Centru za socialno delo se priporoča, da temeljito spremlja materialno-socialni položaj zaposlenih delavcev v podjetju Zlit d.o.o. Tržič in njihovih družin. • Izvršni svet SO se zadolži, da do naslednje seje zbora združenega dela pripravi temeljito poročilo o aktivnostih razreševanja položaja podjetja in delavcev Zlita Tržič. Če bo Zbor združenega dela Skupščine občine Tržič sprejel te sklepe in stališča, ob zaključku redakcije (sreda opoldne) še ne vemo, lahko pa zapišemo, da je »material« pri občinskih možeh naletel na ugoden odmev... Najprej cesarju, potem pa... Stavkovni odbor v Zlitu je torej storil vse, kar je v njegovi moči, da stavka poteka mirno in dostajen-stveno, pa čeprav traja že teden dni. Za razliko od drugih in podobnih štrajkov lahko tokrat izjemoma zapišemo, da so stavkovne zahteve naletele na spoštovanje celo pri tistih, za katere v Delavski enotnosti ne najdemo najlepših besed. Za direktorja Sklada RS za razvoj Uroša Koržeta, denimo, ki je tokrat držal besedo in že dan po pogovoru s stavkovnim odborom, prejšnji četrtek torej, nakazal sindikatu Zlita obljubljenih šest milijonov tolarjev kot enkratno pomoč zaposlenim! In zakaj stavka še kar traja, če je denar nakazan? »Zato, ker še nismo prišli do njega!« je ogorčen Sandi Bartol. Kako to? »Ker kranjska SDK meni, da za izplačilo tega denarja ni vseh potrdil!« pojasni in prekolne državo, ki hoče nekaj zaslužiti tudi od socialnih pomoči... Besedilo in slike: Damjan Križnik Ob zaključku poslovnega leta je bil žiro račun Zlita nepretrgano blokiran 661 dni; blokada je znašala 75 milijonov tolarjev in je bila za skoraj štirikrat višja kot v letu 1991. Podjetje je zato poslovalo preko asignacij in cesij kupcev ter medsebojnih kompenzacij, kar je še poslabšalo likvidnostni položaj. Krediti bank in drugih kreditodajalcev povečini vsebujejo devizno klavzulo; posebej izstopa LB TBG d.d. Kranj, ki je kredite zavarovala z devizno klavzulo in hipoteko ter prepovedjo nadaljnje obremenitve hipotetičnih nepremičnin. Tako so v Zlitu ob zaključku lanskega leta neporavnane obveznosti za obresti in kredite znašale dvajset mesečnih bruto izplačanih osebnih dohodkov vseh zaposlenih! PRED PODPISOM SOCIALNEGA SPORAZUMA V BRESTU Nedavni dogodki v Brestovi družbi Gaber iz Starega trga in napetosti v nekaterih drugih družbah (neizplačilo plač in dela obljubljenega regresa) so vendarle pripeljali za isto mizo vse, ki jih prizadeva položaj posameznih družb Bresta in s tem tudi celotnega Bresta. . Tridesetega avgusta se je na povabilo vodstva Bresta zbrala družba, sestavljena iz vrst sindikatov, organov upravljanja in poslovodstva, da bi odkrito in naravnost spregovorili o aktualnem gospodarskem položaju in o izho- diščih za začetek postopka lastninjenja podjetja Brest. Direktor poslovnega sistema Bresta Darko Lesar je predstavil Brestov gospodarski položaj. Na sestanku smo izvedeli za vzroke trenutnega slabega poslovanja nekaterih družb in slišali predloge, kaj je treba storiti, za rešitev takšnega stanja. Ker gre predvsem za naloge poslovodnih struktur, smo predstavniki sindikata na sestanku povedali, da se v ta del ne bomo spuščali. Sprejemamo pa pobudo, naj v Brestu sklenemo socialni sporazum kot prispevek delavcev k nakazanim rešitvam za posamezne družbe in s tem Brest kot celoto. Strokovna služba Svobodnih sindikatov, sindikati posameznih družb Bresta in poslovodni delavci so pripravili besedilo sporazuma. Dne 7. 9. 1993 smo se sestali vsi predstavniki sindikatov (Svobodnih) v Brestu, predlagali nekatere spremembe besedila (ocenjujemo, da so za poslovodstvo sprejemljive) in dosegli načelno soglasje, da sporazum pomeni: - pripravljenost delavcev, da prispevajo k ohranitvi Bresta in s tem delovnih mest; - sprotno seznanjenost delavcev z ukrepi poslovodstva; - ohranjanje števila zaposlenih - moratorij nad ugotavljanjem presežnih delavcev; - zagotavljanje plač do roka po KP oziroma največ deset dni kasneje. Največ pomislekov so predstavniki sindikata imeli na prerazporejanje delavcev med delovnimi mesti oz. posameznimi družbami, čeprav vedo, da je prerazporeditev ukrep, ki ga zahtevajo razmere v podjetju. Podpis sporazuma pomeni, da se sindikat do 31. 12. 1993 odpoveduje stavkam in drugim oblikam pritiska. , Predsedniki sindikatov morajo sporazum predstaviti delavcem in skupaj se morajo odločiti o njegovem podpisu. Menimo, da je sindikat tudi tokrat dokazal svoje odgovorno ravnanje. Marjan Ferčec PRIROČNIKI ZA SINDIKALNE ZAUPNIKE, STROKOVNE SLUŽBI PODJETIJ IN POSAMEZNIKI m ljub druž lam, • SPLOŠNA KOLEKTIVNA POGODBA ZA GOSPODARSTVO s komentarjem Nov Rev Prer Komentirata Gregor Miklič in Brane Mišič Cena 950,00 SIT Re/ $ke • več avtorjev: MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU Delovno razmerje - Prenehanje potreb po delavcih -. Posebno vnrs'- S y< žensk, mater, delavcev z družinskimi obveznostmi, mladine, invalidov 'V< " V( sl starejših delavcev - varstvo pravic delavcev - Varstvo pri delu - Pravice P pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za primer brezposelnosti, zdrav | stveno, socialno varstvo - Seznam služb pravne pomoči. Cena 350,00 SlT > y< • Mira Becele STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM Priročnik za lastnike stanovanj in za tiste, ki bi to radi postali... Stanovanja^ , zakon s komentarjen in primeri praktične uporabe njegovih določil Cena 520,00 SIT Ros 1 V, • Bogdan Kavčič DELAVCI IN UPRAVLJANJE .'J Participacija - vzroki, cilji, vsebina in moč, organizacijske oblike, prednos* v ^ in kritike, evropski modeli participacije in kaj prinaša novi »Zakon o sodel°'j C vanju delavcev pri upravljanju podjetij«. A Cena 460,00 SIT * • Gregor Miklič ^ NOVA DELOVNA ZAKONODAJA S Prečiščeno besedilo Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o zaposlovanj11 Pfivj in zavarovanju za primer brezposelnosti s komentarjem. 2 . Cena 670,00 SIT • Stane Uhan: Kred PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI Sr©d: Statistični podatki - Kritična raven - Evropske cene in balkanske plače p. Izhodiščni osebni dohodki - Kaj ve in misli vlada - Načrtovanje najniži6 osnovne plače - Konkretni predlogi - Podcenjeno znanje - Najvišje plače . Cena 400,00 SIT • Aleksej Cvetko NOVA UREDITEV POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA °98,' ZAVAROVANJA Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Zakaj so bile potrebne spremembe v pokojninski in invalidski zakonodaj' - Spremembe pogojev za upokojevanje - Nova definicija invalidnosti in kaj !1 pomeni - Nov sistem odmere nadomestil plač invalidom II. in III. kategorij1 invalidnosti. Cena 680,00 SIT • Emil Rojc KARIERA KOT SPREMINJANJE Priročnik za podjetništvo in razvoj kadrov Cena 850,00 SIT • Več avtorjev SOCIALNA DRŽAVA Zbornik razprav za VARNOST, SVOBODO, SOLIDARNOST IN PRAVIČNOS1 Cena 600,00 SIT S Aleksej Cvetko ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO NOVEM Novi Zakon o zdravstvenem zavarovanju - Razlage vseh sprememb in vse1 oblik prostovoljnega zavarovanja občanov Cena 580,00 SIT —x- NAR0CILNICA ZA KNJIGE - PRIROČNIKE e Pri enotnost - Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo • izv. S Sploš. kol. pog. . izv. • Moje pravice na . izv. • Stanov, razmerja . izv. • Delavci in uprav. . izv. • Nova del. zakon. izv. • Plačni sistem . Izv. • Nova ureditev.. .. izv. • Kariera kot.... .. izv. • Socialna država ■■ .. izv. • Zdrav, za v.... Od 1. 2. 1992 se za knjige zaračunava 5-odstotni prometni davek. Naročeno mi pošljite na naš naslov: Ulica, poštna št. in kraj:........ Ime in priimek podpisnika:........ ..J 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. kupec bom plačal po povzetju. Dne: Žig Podpis naroči Vse informacije o knjigah - priročnikih objavljamo v časopisu Časopis DE in knjige lahko naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dal1'1 tinova 4, telefoni (061) 321-255, 110-033, 313-942, 311-956. Fax. (061) 317-298 I Pe Zl o c vat Slo dot raz, r* P \ Da l na r boš tudi Rad voja ni pi Cicc Druc tem' vka favn ie pr “kru brig; In kt mirn opa; noge cen «$► KAŽIPOT — v S 9. septembra 1993 POCENIMO ŽIVLJENJE L~~~ DELAVSKA HRANILNICA, d. o. o. Ljubljana, Dalmatinova 4 I pijana, Dalmatinova 4 nudi od 1. 9. 1993 naprej sindikatom, društvom, FUžbenim organizacijam, krajevnim skupnostim, dobrodelnim organizaciji, obrtnikom, majhnim pravnim osebam in privatnim osebam JiJove obrestne mere na revalorizirano osnovo ^valorizacijska stopnja za september 1993 znaša 1,7% mesečno, Vračunano na letni nivo 23% ^alne mesečne in letne obrestne mere za tolarje DEPOZITE SO: MESEČNE ** vezava sredstev na odpoklic ' vezava sredstev r nad 2 meseca ,v' ^ava sredstev " nad 3 mesece 11" Vezava sredstev nad 6 mesecev ' vezava sredstev nad 12 mesecev 1,36%-1,53% 1,78%-2,27% 2,27%-2,34% 2,34%-2,42% 2,42%-2,50% 2,50%-2,57% LETNE 17,86%-20,29% 24,23%-31,61 % 31,61 %-32,84% 32,84%-34,07 % 34,07%-35,30 % 35,30%-36,53% ^sebna ugodnost za privatne osebe Za Vezavo sredstev: MESEČNE "do 30 dni 1,78% „d °d 30 do 90 dni ' do t00.000,00 SIT 2,50% Od 100.001,00 srr do 500.000,00 SiT 2,75% LETNE 24,23% 35,30% 36,53% 37,76% ^editna ponudba ^•atkoročni krediti # Mvatnim osebam: z rokom vračila 6 mes.: 3,1% 45,00% bedite lahko dobijo delavke in delavci, člani tistih sindikatov, ki svoja Sr6dstva varčujejo v Delavski hranilnici. & D zie ^kitite ter varno naložite svoj prihranek ali pa e ne|lTE SVOJO POTREBO PO KREDITIH. JftfE GESLO JE KAKOVOST SO LJUDJE! ŽIRO RAČUN JE 50101-625-7316 '1 0qdatna P0iasnila lahko dobite na sedežu Hranilnice, tel. 061 312-^ 316-881. Bona sindikalnega turizma BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 35 ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982; žiro račun 50101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15. ure. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO Hribi 1. Apartmaji na Kopah - opremljeni za 4 osebe: bivalni del, kuhinja in TWČ. Cena 35 DEM. 2. Hišice na Veliki planini - za 6 do 8 oseb, dve oz. tri sobe, dnevni prostor, kuhinja, sanitarije - koča ima elektriko. Cena 44 DEM v tolarski protivrednosti. 3. Apartmaji Kaninska vas - za 4 osebe, v celoti opremljeni. Cena 38 DEM v tolarski protivrednosti. 4. Kranjska Gora - Jasna - tri- ali štiriposteljne sobe z etažnimi sanitarijami. Cena polnega penziona 32 DEM, polpenziona 27 DEM v tolarski protivrednosti. Morje 1. Nerezine Mali Lošinj - tri-, štiri- ali večposteljni partmaji z vso opremo, možnost lastne priprave hrane. 2. Apartmaji v Dajli - enosobni bungalov, opremljen s kompletno kuhinjsko opremo, TWC, teraso v pritličju. Cena za 4 osebe 40 DEM dnevno. 3. Apartmaji v Nerezinah, otok Mali Lošinj - za štiri osebe, cene v septembru 56 DEM za apartma. 4. Malinska otok Krk - apartmaji za 2 osebi 23 DEM dnevno 3 osebe 33 DEM dnevno 4 osebe 43 DEM dnevno 5 oseb 54 DEM dnevno 5. Červar - apartma za štiri osebe. Cena 47 DEM v tolarski protivrednosti. 6. Enosobno stanovanje v Barbarigi pri Puli - opremljeno za 4 osebe: dnevni prostor s kuhinjsko nišo, spalnica, kopalnica. Cena 35 DEM. 7. Kontejner v AC Lanterna - Možnost bivanja za 4 osebe. Cena 20 DEM v tolarski protivrednosti. 8. Simonov zaliv - Izola - posezonski paketi do 25. septembra, hotelske storitve v dve- ali enoposteljnih sobah. Cena za 7-dnevni paket za eno osebo je 23.100 tolarjev, za 10-dnevni paket pa 31.900 tolarjev. Cena vključuje polni penzion, uporabo bazena in plačilo taks. C, IZLETI 1. OKTOBERFEST OKTOBERFEST OKTOBERFEST Miinchen 18. 9. - 3. 10. 2 dni cena 199 DEM 2. Ohrid - štiridnevni izlet s penzionsko storitvijo v dvoposteljnih sobah, letalski prevoz. Cena 450 DEM. Termini 23. 9., 7.10., 21.10. E. SEJEMSKA PONUDBA 1. Frankfurt - od 17. do 19. septembra. Mednarodna razstava osebnih avtomobilov. Tri dni. Cena 1090 DEM. Za skupine možen popust. 2. Essen - od 15. do 22. 9. Sejem varjenja, toplotne tehnike, industrijski roboti, stroji za preizkušanje kakovosti, tehnika prihodnosti. Odhod 16. septembra. Cena za 4-dnevno potovanje 1290 DEM. 3. Dunaj - sejem elektronike, industrijske elektrotehnike, gradbeni elementi, pogonska tehnika, prevodni materiali, elektronika in tehnika sporočanja, proizvodnja, pretvarjanje in razdeljevanje energije, komunikacijski in nadzorni sistemi. Odhod 28. septembra, 2-dnevno potovanje, cena 1.450 ATS. 4. Budimpešta - od 12. do 16. 10. Mednarodni sejem računalniške tehnike; softvvare in hardvvare, vsa pripadajoča oprema, vključno s telekomunikacijami, odhod 14. oktobra, tri dni. Cena 275 DEM. 5. Budimpešta - avtomobilski sejem: osebni, športni in tovorni avtomobili. Odhod 1. oktobra, tri dni. Cena 275 DEM, za skupine nad 20 potnikov možen popust. 6. Duseldorf - od 17. do 20. novembra. Mednarodni strokovni sejem zdravniške prakse in bolnišnic. Štiri dni, odhod 17. 11. Cena 1290 DEM. Za skupine možen popust. 7. Duseldorf - od 26. do 29. oktobra. Mednarodni sejem zaščite pri delu in medicine dela. štiri dni. odhod 26. 10. Cena 1290 DEM. ZA SKUPINE NAD 25 OSEB NUDIMO 5% POPUSTA. OB OGLEDU SEJMOV PRIPRAVIMO DODATNI PROGRAM PO VAŠIH ŽELJAH. Informacija gostom Atrisa PLAČILNI POGOJI: Ob potrditvi rezervacije zahtevamo plačilo 40% celotnega zneska. Pri odpovedi nad 15 dni pred odhodom za že rezervirani termin zaračunamo stroške poslovanja in nastale stroške; pri krajši odpovedi zaračunamo stroške in 30% celotnega zneska. Čene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spremenijo za več kot 7%. Po vplačilu gostje prejmejo našo napotnico. Prosimo za pravočasno odpoved: najmanj 20 dni pred začetkom potovanja. Reklamacije v skladu s turističnimi uzancami razrešujemo sporazumno. ATRIS je povsod, kjerkoli ste. Metod Zalar, direktor borze KNJIGE ZA VAS! Ni vsaka knjiga DOBRA. DOBRA je tista, ki vam ostane v spominu. In mi vam ponujamo DOBRO knjigo - še več: PAKET DOBRIH KNJIG, odličen tudi za darilo! Paket sestavljajo knjige: -sel1 ... /3' ... Peter Božič zdaj, ko je nova OBLAST On, Radenko Radenkovič, ga je povabil na hrano. Na pijačo in na hrano te Slovenci ne povabijo nikoli. On to zelo dobro ve, ker ga še noben Slovenec razen na pijačo ni nikoli kam povabil. ZDAJ KO JE MA OBLAST t- 55 o M r* 0 01 5 (0 c o o ..." ........1 Da bi ga pa kdaj kak Slovenec povabil oa pičko, ne, tega pa pri Slovencih ne boš doživel nikoli. In zato ga Radenko •udi ne vabi na Cico Oriental. Radenko Radenkovič je bil toliko in toliko časa pri vojaških arestantih in tam seveda sploh oj pičk in zato Radenko nujno potrebuje Dico Oriental samo zase, za danes. Drugič mogoče, je pribil Radenko. In pri •em je ostalo in Niko je moral sam nazaj v kasarno. In ko je prišel tja, je bila ura favno šest zjutraj in »smotra« in trubač le pravkar zaigral »mirno«, ker se je na ”krugu« prikazal general, komandant udgade, in šel naprej proti svoji pisarni. n ko je vsa brigada stala na »krugu« d^no kot pribita, je komandant brigade opazil Nika, ki se je prestopal z noge na o°go in lovil ravnotežje, pijan in izmu-cen od celonočne hoje. Rudi Čačinovič MED DVEMA CERKVAMA Moja generacija je živela ob žerjavici in plamenih dveh svetovnih morij. Srce in možgane so nam pretresale revolucije: oktobrska iz I. 1917, različne »povojne« po 1945., zmagovite »od spodaj« ali »od zgoraj«. Dvajseto stoletje se bliža koncu. Bilo je polno svetlih upanj človeštva, bilo pa je tudi v znamenju krvavih diktatur. Bilo je stoletje Hitlerja in Stalina. Po tolikih izkušnjah bi se stoletje moralo končati brez lažnih iluzij in utopij, dokončno zavrniti vse lažne preroke, ki obljubljajo splošno srečo in zveličanje, pri tem pa hočejo osrečevati človeštvo s svojimi ideološkimi prisilnimi jopiči. Komunizem je razpadel, ker se je izrodil v nehumano, strogo disciplinirano organizacijo izoliranih vojščakov, ki niso zaupali ljudem in so jih hoteli prisilno osrečevati po svoji meri. Kljub težkim izkušnjam iz svoje preteklosti, kljub neposrednim zgovornim zmotam komunizma, skuša »stara cerkev« stopati po poti, ki ga je zrušila. Hotel je iz enega centra gospodariti nad celotno komunistično resnico. Poskusi reform so bili prepočasni in prepozni. Knjige lahko dobite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefon 321-255,110-033, faks 311-956. Miroslav Jančič GLASNIK PEKLA Umreti s Sarajevom t- 55 o 10 co o e .0) "c Jt «8 C O o Kadar se z njim srečam - Bog oziroma Alah vesta, kolikokrat počnem tisto, kar mi je bilo že od nekdaj mrzko - preštevam, koliko je okrog mene Muslimanov, koliko Hrvatov, koliko Srbov in koliko drugih, med katere spadam tudi jaz. Razmerje je približno takšno kot na republiški ravni, nekateri bi celo rekli, da je inscenirano - 40:15:30:15. Ko so Srbi iz tistega dela mesta, ki je v njihovih rokah, začeli izganjati Muslimane, in to brez prtljage, sem prestregel, kako neka muslimanska soseda drugi pravi: »Nič drugega ne ostane, kot da tudi mi izženemo njihove!« Matej Bor JERNOV ROKOPIS ALI MARTINOVA SENCA Avtor sporoča v čas in prostor ujeto in z njima tudi opredeljeno zgodbo prek (...) Jernovega rokopisa, v katerem pripovedovalec skuša razjasniti eno samo uganko: kdo je v ključnem trenutku povzročil smrt njegovemu prijatelju Martinu. Jern namreč nosi breme krivde skozi povojno življenje, in da bi se očistil ali vsaj problem razjasnil, napiše zgodbo od otroškega zavedanja do razpleta, ki se konča z Martinovo smrtjo. Bistveno pa je, da je blodni Martin umrl, vrača pa se v Jernov rokopis, kot bi se njegova duša selila vanj. * NAROČILNICA Vladimir Kavčič STEBRI DRUŽBE Psihosocialni portreti sodobnikov I- 55 o $ .2. « O) 5 « e e O Res smo dobili svojo državo, a zdaj ne ljudstvo ne politiki ne vedo, kaj bi počeli z njo. To je posledica predhodnega neznanja, kajti te države niso izsilili amaterji, temveč diletanti, tisti, ki mislijo, da vedo in znajo, a se v resnici ne zavedajo niti meja svoje nevednosti. Vodijo jih oholost, prestiž, bolestne osebne ambicije. Več kot polovica sedanjih političnih akterjev samo nadaljuje kariero, ki jo je začela pod prejšnjim režimom, za njih je torej osebna promocija na pravem mestu. Druga polovica so razni frustrirani tipi, ki spominjajo na jecljavca, ki je hotel postati televizijski napovedovalec, zdaj pa zatrjujejo, da ni uspel, ker ni bil v partiji. Knjiga bo izšla v začetku oktobra 1993. POSEBNI POPUSTI! Vrednost vseh petih knjig je 9.040 SIT, vendar vam jih nudimo za 5.900 SIT. Če naročite štiri, jih prejmete za 4.900 SIT, če naročite tri, jih dobite za 3.500 SIT, če naročite dve knjigi, pa prejmete knjigo Jožeta Smoleta: PRED USODNIMI ODLOČITVAMI brezplačno. Naročite lahko tudi samo eno knjigo, vendar po polni ceni. Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno X naročam(o) nnrnnamjn) izvod(ov) knjige izvod(ov) knjige narnčam(n) izvod(ov) knjige narnram(n) izvod(ov) knjige naročam(o) izvod(ov) knjige ZDAJ, KO JE NOVA OBLAST MED DVEMA CERKVAMA GLASNIK PEKLA JERNOV ROKOPIS ALI MARTINOVA SENCA STEBRI DRUŽBE Naročeno pošljite na naslov :--------- Ulica, poštna št., kraj:-------------- Ime in priimek podpisnika:------------ 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku Dne:________________________________ 2. Kot individualnemu naročniku mi pošljite po povzetju. žig Podpis naročnika 8 9. septembra 1993 9. septembra 1993 SINDIKALNI ZAUPNIK Koliko nas bo stalo dižavno zadolževanje? Kako si razlagati odmevno novinarsko konferenco, na kateri sta g. Gaspari, minister za finance, in g. Arhar, guverner BS, pojasnjevala tudi slovenskim delavcem svojo veliko potezo: kaj da sta naredila za blaginjo Slovenije, da sta uspela Slovenijo zadolžiti pri tujih centralnih bankah in pridobiti dober kredit, ob tem pa sta tudi marsikaj zamolčala? Kako si razlagati racionalnost zadolževanja, ko se centralna banka »koplje« v devizah, po drugi strani pa bomo morali plačevati tujcem za polče-trto odstotno točko višje obresti, kot jih dobi banka Slovenije z nalaganjem deviznih rezerv v tujini? Zanimivo je, da smo se zadolžili in dobili kredit od tistih bank v tujini, kjer imamo shranjene naše državne devizne rezerve. Skratka, velika odločitev in uspeh naših finančnikov hitro zbledi in dobiva vedno mračnejšo podobo, ker nam tujci, tako kot so »dobri«, vračajo naše devize in si pri tem še veselo manejo roke, ker nam zaračunajo stroške v obliki obrestne marže, ki pa tudi ni majhna. Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da bo razlika v aktivni obrestni meri BS in pasivni obrestni meri vlade tuji banki, ki nam je posodila naš denar, npr. 15 mio dolarjev, prinesla 0,5 mio dolarjev, pri 100 mio dolarjev pa že 3-4 mio dolarjev na leto. To so velika sredstva, ki jih delavci v marsikaterem izvoznem podjetju s težkim delom komaj zaslužijo in dosežejo. Oba finančnika sta dolžna pojasniti, za kaj se bo porabil denar, zakaj se vlada Republike Slovenije ni zadolžila pri Banki Slovenije, s čimer bi tudi devizna marža ostala doma oziroma bi bili stroški zadolževanja mnogo manjši. Prav tako bi lahko domnevali, da je takšno zadolževanje v tujini zanimivo tudi zato, ker se lahko dobi kakšna provizija ali pa prav takšne druge ugodnosti. Ko bo denar iz tujine nakazan, bo država ta denar prodajala neposredno podjetjem, ki odplačujejo devizne dolgove preko Ljubljanske, Mariborske banke, in podjetja bodo tolarje neposredno nakazovala na žiro račun ministrstva za finance. Kaj to pomeni? Država bo prevzela operativne posle namesto obstoječih bank, ki jih tudi pridno sanira iz proračuna. Kakšna igra je to, da država ne zaupa bankam in jim tako odžira delo ter s tem dohodek, po drugi strani pa jih sanira! Posledica bo manj dela v banki, več v ministrstvu za finance, manj dohodka v banki v sanaciji, manj zaposlenih in večji stroški sanacije bank. Ker se banke sanirajo iz proračuna Republike Slovenije, ki ga polnijo delavci, člani sindikata (dohodnina, prometni davek znašata 60% proračuna Republike Slovenije), bi bil minister za finance dolžan natančno pojasniti ceno svojega zadolževanja in igro v zvezi s poslovnimi bankami, oziroma zakaj delavcem bank, ki so v sanaciji, jemlje delo in kruh, jim ne zaupa, čeprav jih sanira na državnih jaslih. Drago Ščemjavič KAJ DELAJO ««l§lclli odborih * repu« »um uirouriii Sindikat poklicnih gasilcev Na rešetu teze novih zakonov Precej pozornosti smo namenili obravnavi tez za izdajo zakona o gasilstvu in zakona o varstvu pred požarom. Pripombe iz posameznih enot smo zbrali in jih nato obravnavali na seji izvršnega odbora SPGS, ki ji je prisostvoval predstavnik Republiške uprave za zaščito in reševanje kot pripravljalec zakona. Pripombe in predloge za dopolnitev, ki so jih dale sindikalne organizacije, smo tudi pisno posredovali na RUZR. Kot skupno stališče pa smo predlagali: • v člene, ki opredeljujejo poklicne gasilce, naj vključijo besedilo: »da se pravice delavcev poklicnih gasilskih enot iz dela urejajo skladno z zakonom o delovnih razmerjih in kolektivno pogodbo«; • določi naj se poslovno povezovanje poklicnih gasilskih enot za urejanje skupnih tehničnih, upravnih in podobnih zadev. V mesecu juliju je vlada določila besedilo osnutka obeh zakonov in ju posredovala republiški skupščini v obravnavo in sprejem. Besedilo osnutka je v primerjavi s tezami precej dopolnjeno. Iz obrazložitve se vidi, da so upoštevali pripombe Gasilske zveze Slovenije. Nas ne omenjajo kot sodelujoče v razpravi niti ni obrazložitve, zakaj naših predlogov niso upoštevali, kar je sicer običajno v postopku. Izvršni odbor SPGS bo osnutek ponovno obravnaval v septembru, vse sindikalne zaupnike pa opozarjam, da je besedilo objavljeno v Poročevalcu državnega zbora št. 25 z dne 29. 7. 1993 in naj ga temeljito preberejo. Miloš Mikolič, sekretar Sindikat komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Izhodiščni osebni dohodki ter drugi osebni prejemki in povračila stroškov v zvezi z delom v skladu s kolektivno pogodbo dejavnosti za mesec avgust 1993. V skladu s 16. in 17. členom'kolektivne pogodbe za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo Republike Slovenije so izhodiščni osebni dohodki za mesec avgust 1993: Tarifni razred Relat. razmerje Kolektivna pogodba 100% 85% v SIT I. enostavna dela 1,00 41.739,00 35.478,00 II. manj zahtevna dela 1,10 45.913,00 39.026,00 III. srednje zahtevna dela 1,23 51.339,00 43.638,00 IV. zahtevna dela 1,46 60.939,00 51.798,00 v. bolj zahtevna dela 1,60 66.782,00 56.765,00 VI. zelo zahtevna dela 2,16 90.156,00 76.632,00 VII. visoko zahtevna dela 2,70 112.695,00 95.791,00 VIII. najbolj zahtevna dela 3,50 146.086,00 124.173,00 IX. izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela 4,20 175.304,00 149.008,00 Rast življenjskih stroškov v juliju 1993 Upoštevana rast življenjskih stroškov po eskalacij ski klavzuli 0,7% 0,7% Navodila za delo sindikalni organizacij ZSSS pri volitvah sveta delavce' oziroma delavskega zaupika po določbah zakona o sodelovanju delavcev popravljanju Državni zbor Republike Slovenije je na seji dne 9. julija 1993 sprejel Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 42 z dne 22. 7. 1993. Zakon določa načine in pogoje za sodelovanje delavcev pri upravljanju gospodarskih družb, ne glede na obliko lastnine, in zadrug. Po tem zakonu uresničujejo pravico do soupravljanja tudi delavci v podjetjih, ki opravljajo gospodarske javne službe, v bankah in v zavarovalnicah, če ni s posebnimi zakoni, ki urejajo ta področja, drugače določeno. Mandat članov sveta delavcev !raja 4 leta, s tem da so člani po l2teku mandata lahko ponovno izvoljeni. Aktivno volilno pravico (pravico v°liti) imajo vsi delavci, ki delajo v družbi nepretrgoma najmanj mesecev, razen vodilnega osebja (direktorji, delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi), proku- Sodelovanje delavcev pri upravljanju se po zakonu uresničuje na naslednje načine: • s pravico do pobude in s pravico do odgovora na to pobudo, • s pravico do obveščenosti, • s pravico dajanja mnenj in predlogov ter s pravico odgovora nanje, • z možnostjo ali obveznostjo skupnih posvetovanj z delodajalcem, • s pravico do soodločanja, S s pravico zadržanja odločitev.delodajalca. Te pravice uresničujejo delavci preko: • sveta delavcev ali delavskega zaupnika, • zbora delavcev, • predstavnikov delavcev v organih družbe. med tistov ter družinskih članov vodil -n ]*_ ddočilo 1. ?asivno volilno pravico (biti SSSSS. -bia. Sprejem tega zakona predstavlja za delavce v sedanjem času njihovega brezpravnega položaja pridobitev, s katero se na nov način formalizirajo odnosi med delojemalci in delodajalci, posledično pa uvedba soupravljanja v mnogočem spreminja tudi vlogo, predvsem pa način delovanja sindikata na temeljni ravni pri zagotavljanju pravic in interesov svojih članov. Sprejem zakona prinaša na področju delovanja sindikata ločnico med tistimi njegovimi funkcijami, ki bodo še naprej pomenile neposreden odnos sindikata do delodajalca (kolektivna pogodba), in tistimi pravicami delavcev, ki so predmet Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju in jih bo tudi sindikat uveljavljal preko sveta delavcev. Ker pa so tako pravice iz kolektivnih pogodb kakor tudi pravice iz soupravljanja temeljni interes naših članov na ravni družbe, moramo z odgovornim in organiziranim pristopom zagotoviti, da bomo v sindikatih posameznih družb obvladovali obe področji. To pa bomo dosegli predvsem tako, da bo čim več naših sindikalnih zaupnikov tudi članov sveta delavcev. Sindikalne izkušnje iz držav, kjer imajo podobni sistemi soupravljanja že dolgoletno tradicijo (npr. Nemčija), kažejo, da je članstvo sindikalnih zaupnikov v organih delavskega soupravljanja nujen predpogoj, da lahko sindikat celovito in uspešno zagotavlja uresničevanje interesov svojih članov (v Nemčiji je 35 % zaposlenih včlanjenih v sindikate, vendar predstavljajo 78 % vseh članov svetov delavcev sindikalni zaupniki DGB). Mednarodne izkušnje tudi kažejo, da so predstavniki kapitala zainteresirani za ločitev sindikata od organov soupravljanja, s čimer bi zmanjšali vpliv in moč sindikata na ravni družbe. Mednarodna organizacija dela je spoznala nevarnost, ki s tem preti dosežkom na področju varstva sindikalnih pravic, zato je v Konvenciji št. 135 o varstvu in olajšavah za predstavnike delavcev v podjetju med drugim zapisala, da se izvoljeni predstavniki ne smejo izkoristiti za ogrožanje položaja sindikatov, temveč se mora bojno sodelovanje v vseh us vprašanjih. Ker pa določaty volien) imajo vsi delavci, ki imajo uresTeevaniaP(prak Tso»S*™" volilno pravico m so zapo- v družbi nepretrgoma na,- interesov kapitala, odreagira'.^ 12 mesecev edini lnmčen način’ s svoio aM1,. Y novoustanovljeni družbi ve-, ® i , , liinibl iata aktivna in pasivna volilna vlogo v vsakokratnih vol« pravica ne glede na dobo zaposlitve stopkih dosežejo, da so « ( 8ostale zgoraj navedene soupravljanja izvoljeni s« omeiitveV zaupniki. To po eni strani sin^h ^_ >■_____________ SVSa^ POSTOPEK IZVEDBE POSAMEZNIH primeru tudi izboljšuje pogolj AKTIVNOSTI DO VOLITEV njegovo delo na ravni družbe, s----------------------------- preko članstva v teh organih P1' Volitve članov sveta delavcev se sionalizira delo dela sind^1 opravijo s tajnim in neposrednim zaupnikov in se fond ur za de*. glasovanjem, pri čemer ima vsak nje sindikata, ki je določen v k®1 e|avec en glas. tivnih pogodbah, porabi za de( Pri prvih Vol stih zaupnikov, ki niso člani sPtejme sklep delavcev ali za druge namene, zoor delavcev, — r 109. členu določa, 0 sklep0m še sprejeti sklep o obliko Pri prvih volitvah sveta delavcev 're]me sklep o razpisu volitev zbor delavcev, ki mora pred tem Zakon V TUD. Členu dOluva. -^um se sprejeiu aiucp u uuimu-je z dnem začetka njegove ve« Vanju sveta delavcev. Zbor sestav-nosti v delniških družbah in d. dajo vsi delavci z aktivno volilno bah z omejeno odgovornostjo' Pravico. v družbeni lasti, že oblikova« V sklepu o razpisu volitev mora lavski svet, ima le-ta pristoJ« biti določen dan volitev in število sveta delavcev po tem zakon« elanov sveta delavcev, ki se volijo, pomeni, da v teh družbah s tem sklepom se imenuje tudi vo-vedbe lastninjenja ni potrebo« ulna komisija. Sklep o razpisu voli-vajati volitev sveta delavcev, * ev se mora na način, dostopen če delavskemu svetu v tem ob«1 Vsem delavcem, objaviti v družbi, poteče mandat. , Zakon za prve volitve sveta de- ______________-j Bavcev ne določa roka, ki mora pre- OBLIKOVANJE IN SESTAVA SVET* * od objave sklepa o rasplsuvoli- DELAVCEV gamo, da se dan izvedbe volitev določi v roku najmanj 45 in največ 75 dni od objave sklepa o razpisu volitev. Volilno komisijo, ki se imenuje s sklepom o razpisu volitev, sestavljajo predsednik in najmanj dva člana ter njihovi namestniki. Volilna komisija se imenuje za mandatno dobo štirih let. Pred imenovanjem volilne komisije je potrebno pridobiti pisni pristanek kandidatov za njene člane in njihove namestnike. Glasovanje na voliščih vodijo volilni odbori, ki jih imenuje volilna komisija. Za vsako volišče se imenuje en volilni odbor. Volilni odbor sestavljajo predsednik in parno število članov, vsak od njih ima namestnika. V družbi z do 50 delavci z aktivno volilno pravico ni potrebno imenovati namestnikov članov volilnih organov. Če se v tem primeru glasuje le na enem volišču, se lahko združijo naloge volilne komisije (24. člen zakona) in volilnega odbora (25. člen zakona) in jih opravlja volilna komisija. Člani volilne komisije in volilnih odborov in njihovi namestniki ne morejo biti kandidati za člane sveta delavcev. Kandidati za člane sveta delavcev se lahko predlagajo in volijo ločeno za posamezne organizacijske enote oziroma dele delovnega procesa ter za dele družbe, ki so izven sedeža družbe. Pri prvih volitvah se to določi s sklepom o razpisu volitev, za vse naslednje volitve pa se opredeli v poslovniku sveta delavcev. S ciljem, da bi bila zastopanost posameznih delov delovnega pro- cesa čimbolj enakomerna, se v sklepu o razpisu volitev določi število članov sveta delavcev iz posameznih delov delovnega procesa, pri čemer naj se čimbolj upošteva tudi notranja organiziranost sindikata v družbi (sindikalne skupine oziroma podružnice). Pravico predlagati kandidate za člane sveta delavcev imajo vsi reprezentativni sindikati v družbi ter posamezne skupine delavcev (njihovo število je odvisno od števila zaposlenih). Predloge kandidatov je potrebno predložiti volilni komisiji najkasneje v 21 dneh od objave sklepa o razpisu volitev. Predlogu kandidatov morajo biti priložene tudi pisne izjave kandidatov, da se s kandidaturo strinajo. Po določbah zakona (54. člen) krije družba nujne in potrebne stroške za tehnično izvedbo volitev, kar pa ne pomeni, da je dolžna zagotoviti tudi strokovno pomoč za zakonito izvedbo volitev. Zato bomo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije izvedli strokovne posvete z vodstvi sindikatov podjetij (družb) v zvezi z izvedbo volitev svetov delavcev. Navodila, kako naj se sindikalne organizacije lotijo svojega dela okoli sklicevanj, izvedb zborov delavcev, kandidacijskih postopkov in volitev, bodo predsedniki sindikalnih organizacij dobili na posebej organiziranih posvetih. Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije Svet in predsedstvo Po določbah zakona ima]°i lavci pravico izvoliti svet del«' kar .pomeni, da ni zakonske °, za njegovo oblikovanje. O ov vanju sveta delavcev odloča ■ ’ ’ :ob«, /eč^ DIREKTORJI SE BOJE DELAVSKIH PRAVIC Če kdo, je prav naš časopis dolga leta objavljal ničkoliko pogovorov s slovenskimi direktorji. Vprašanje o njihovem odnosu do samoupravljanja je bilo obvezno in pozitivni odgovori pravilo. opora samoupravljalcev. In danes? Direktorji, no, menedžerji negodujejo, da je zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij vračanje k samoupravljanju?! Pri tem sežejo celo po tolikšni demagogiji, da bo soupravljanje nepotreben strošek in bi bilo s temi sredstvi bolje reševati konkretne socialne probleme - spet isti ljudje, ki bi opolnoči predramljeni zakričali, da podjetje ni socialna ustanova. Prav te in takšne reakcije menedžerjev na soupravljanje delavcev so dodatno opozorilo sindikatom, kako pomembna naloga je pred njimi. C. B. V uredništvu smo opravili zgodovinsko uro in ni ga, ki bi se spomnil direktorja, ki bi rekel žal besedo o samoupravljanju. Nasprotno! Vsi po vrsti so zatrjevali (v uspešnih kolektivih še s posebnim poudarkom), da jim je dobra samouprava nujna, če ne kar edina zaslomba, preverjanje odločitev, motivacija zaposlenih... Strah? Železna doba enoumja? Ni govora! Direktorji so si namreč mirno privoščili udrihanje po vladi, ekonomski politiki in sploh po vmešavanju politike v gospodarstvo in podjetja. Končno jim je prav v takšnih primerih še kako prav prišla CE ŽE SPREMEMBE -POTEM NA BOLJE delavcev. Svet delavcev se obl, če je v družbi zaposlenih v. delavcev z aktivno volilno p*., V družbi, v kateri je zaposlen' 20 delavcev z aktivno volil*10j1 vico, se namesto sveta delavk Zakon o soupravljanju je pač sprejet voli delavski zaupnik, kiinia » a*> kakršen je, in sindikate čaka, da ga pravice, kot veljajo za sve j Uveljavijo v korist delavskih pravic. To cev. Za njegovo izvolitev s u0 govornost nosijo predvsem Svobodni selno uporabljajo določbe Z sindikati, saj so končno v dobršni meri ki se nanašajo na svet de zaslužni, da so v tem zakonu izborili s tem, da se lahko izvoli , ^ksirnum možnega — žal pa je to še zboru delavcev s tajnim g Vedno spodnja meja sprejemljivega, njem. Ker bomo potemtakem o spremem- Svet delavcev sestavlja nask ^ah zakona očitno še govorili, se bo število članov: . da izogibati pastem »menedžerske« • v družbi z več kot 20 do $ 7®®ag°gije in se boriti za spremembe lavcev - 3 člani • v družbi z več kot delavcev - 5 članov lr -----, • v družbi z več kot 100 0° • ZUrne - če jim ne nasede, da v primer- delavcev - 7 članov . t,Yah res mislijo na samoupravljanje. • v družbi z več kot 200 °° a av gotovo ne mislijo na to obdobje, delavcev — 9 članov j D Pa^ na tisto vmesno, med samou- družbi z več kot 400 ravljanjem in novim zakonom o soupravljanju. 2a ta čas pa menda ni treba dokazo-cianuv 1 j. V da je šlo za čisto prevlado zakona • v družbi z več kot 1.000 j« dvkga zahoda, za brezpravje delavcev cev se število članov sveta del«, absolutno samopašnost menedž-poveča za 2 člana na vsakih °° n a- Za^ona v Prid večjih delavskih pra-Saj menedžerje človek končno lahko • v delavcev - 11 članov • v družbi z več kot 600 do delavcev - 13 članov nih 1.000 delavcev. Pa se vendar želimo primerjati z urejeno Evropo in ne s prehodno anarhijo?! Ta primerjava pač ne more biti v korist dvigovanju prepotentnih menežer-skih buč in žal tudi omenjenemu zakonu ne. Vrsto argumentov za podkrepitev te trditve je moč najti v brošuri DE »Delavci in upravljanje«, katere avtor je Bogdan Kavčič. Izhaja iz dejstva, da pravica delavcev do soupravljanja ni le pomembna civilizacijska vrednota, ampak tudi temeljno etično, moralno, politično in ekonomsko vprašanje. Bogdan Kavčič spominja in opominja, kako radi so slovenski politiki pleteničili, da »moramo imeti vsaj toliko participacije kot v Nemčiji«, in potem dokazuje, kako daleč je zakon od tega. Sodobna Evropa namreč gradi na skupnih interesih delavcev in delodajalcev, torej podjetja, in to sodelovanje utemeljuje kot pomembno konkurenčno prednost. Pri nas žal, a očitno še prevladuje teorija o konfliktnem modelu podjetja, ki zanemarja skupne interese, sodelovanje pri upravljanju in doseganju ciljev podjetja na tej osnovi. Zaradi te preživete teorije in vse prešibkih političnih sil, ki bi znale (ali si upale?) uveljaviti sodobno evropsko misel, je participacija delavcev tudi po novem zakonu na hudo skromni ravni. Dokazljivo na precej nižji, kot jo dosegajo razvite države Zahodne Evrope, h katerim se tako željno oziramo. Vzrok za to so bili pač pogledi predlagateljev zakona, ki so že kar precejšnje izkušnje slovenskih delavcev pri upravljanju podjetij ali prezrli ali pa jih ocenjevali celo za negativne. Zato zunaj govore o sodelovanju delavcev pri dobičku podjetja, o njihovem vplivu na razvojno raziskovalno dejavnost, na določanje cen, napredovanje vodilnih, naložbe, delitev dobička, ekologijo... Pri nas pa vpliv nadomeščajo besede o pravici do informiranosti in morda še dajanju pripomb. Zato je pri nas vpliv delavcev odvisen od dobre volje oziroma zdrave pameti delodajalca, ki ga zakon še vedno ne obvezuje, kaj šele sankcionira njegovo nespoštovanje. Zato... No, zato je pač slovenski »menedžer« zazrt v zlato dobo brezvladja, tisti redki pravi menedžerji pa so nujnost soupravljanja sprevideli že v samoupravljanju in jo z uspešnostjo svojih podjetij tudi dokazali. Ciril Brajer Sindikalna lista Prvi del 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 ur do vključno 24 ur odsotnosti) - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa in konča 2 uri po njem) 2. Kilometrina 3. Ločeno življenje 4. Prenočišče se izplačuje po predloženem računu, skladno z navodilom na potnem nalogu. Če na nalogu ni drugače določeno in delavec ne predloži računa, ima pravico do povračila v višini 5. Regres za prehrano avgust 1993 SIT 2.500 1.200 900 (od 31. 7. 93) 20,60 24.607 900 5.200 Drugi del avgust 93 V prvem delu sindikalne liste smo objavili zneske materialnih stroškov. V drugem pa objavljamo povprečni osebni dohodek za obdobje april ’93 do junij ’93 kot osnovo za uveljavljanje pravic iz sredstev neposredne skupne porabe. Povprečni osebni dohodek v gospodarstvu Slovenije od aprila do junija ’93 znaša 41.257,00 tolarjev. 1. Jubilejne nagrade - za 10 let - za 20 let - za 30 let 2. Nagrada ob upokojitvi 3. Solidarnostne pomoči 20.628.00 SIT 30.943.00 SIT 41.257.00 SIT 123.771,00 SIT 41.257,00 SIT Vir: podatki zavoda RS za statistiko KAJ DELAJO »saiosMUH riaflikaBS ' Sindikat novinarjev Slovenije Izračuni izhodiščnih plač poklicnih novinarjev za mesec avgust 1993: Tarifni razred značilna opravila razmerje mesečna bruto plača za VIII/9 3 v SIT I. enostavna opravila 1,00 40.745,00 VI./l fotoreporter 2,00 80.950,00 VI./2 vestičar 2,30 93.714,00 VII./l poročevalec 2,50 101.863,00 VII./2 specializirani novinar 3,00 122.235,00 VII./3 urednik novinar 3,30 134.459,00 VIII./1 komentator 3,80 154.831,00 VIII./2 urednik uredništva 4,50 183.353,00 Rast življenjskih stroškov . Izračun po eskalacij ski klavzuli 0,8% 0,8% V skladu z 62. členom znaša povračilo stroškov za prehrano med delom za mesec avgust 1993: 5.200,00 SIT. Povračila stroškov v zvezi z delom na podlagi sindikalne liste za mesec avgust 1993: 1. DNEVNICE - cela dnevnica (nad 12 ur do vključno 24 ur odsotnosti) - polovična dnevnica (nad 8 ur do 12 ur odsotnosti) - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa in konča 2 uri po njem) 2. KILOMETRINA (od 31. 7. 1993) 3. LOČENO ŽIVLJENJE 2.500,00 SIT 1.200,00 SIT 900,00 SIT 20,60 SIT 24.607,00 SIT Pergam - konfederacija sindikatov Slovenije VREDNOSTI IZHODIŠČNIH OSEBNIH DOHODKOV ZA MESEC AVGUST 1993 V skladu z 42. in 43. členom Kolektivne pogodbe celulozne, papirne in papirno predelovalne dejavnosti ter na osnovi Aneksov po sklenjenih pogajanjih o spremembah Kolektivne pogodbe za grafično, časopisno informativno, založniško in knjigotrško dejavnost, ki urejata tudi 51., 52. in 72. člen navedenih kolektivnih pogodb, ob upoštevanju določb Tarifne priloge nove Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, GZS - Združenje za tisk in Konfederacija sindikatov PERGAM, objavljamo vrednosti izhodiščnih osebnih dohodkov za mesec avgust 1993. Izhodiščni bruto osebni dohodek za avgust 93 Tarifni razred celuloz., papir. d. grafična dejavnost časop. inf. založ. dej. I. 44.824 38.026 38.026 II. 51.547 41.829 43.730 III. 58.271 46.772 49.434 IV. 64.994 52.857 55.138 V. 76.200 60.842 64.645 VI. 98.612 70.349 83.658 VII. 116.542 79.855 98.869 VIII. 147.918 110.276 125.487 IX. 170.330 133.092 144.500 Koeficient rasti življ. stroškov za julij 93 po eskalac. klavzuli iz PKP 0,8% 0,0% 0,0 % Znesek za prehrano med delom po PKP 8.117 5.519 7.968 Regres za prehrano za tekoči mesec se delavcem izplača v denarnem znesku (če jim ni zagotovljena prehrana med delom) najkasneje do izplačila plače. Gospodarska depresija In nezaposlenost V slovenskem, družbenem sektorju (gospodarstvo in negospodarstvo skupaj) je bilo junija letos (julijskega podatka še ni) zaposleno 630 tisoč ljudi, za okoli dva tisoč manj kot maja, za 26 tisoč ali dobrih 5 % manj kot v juniju 1992 ter za 205 tisoč ali 25% manj kot junija 1987. Med depresijo se je, merjeno od junija 1987 do enakega meseca 1993, število zaposlenih v družbenem sektorju gospodarstva zmanjšalo za 210 tisoč oziroma 30%, negospodarstva pa povečalo za 5 tisoč oziroma 4%. Poleg zaposlovanja v negospodarstvu je krizo blažilo tudi samozaposlovanje (število samozaposlenih se je od leta 1987 povečalo za skoraj dve tretjini -na 101 tisoč v juniju 1993), zaposlovanje v privatnem sektorju (od leta 1987 se je povečalo za dobro desetino, na okoli 34 tisoč) in pospešeno upokojevanje. Tako se je število brezposelnih od junija 1987 do junija 1993 povečalo »le« za 114 tisoč (t.j. od 1400 na 127896). Krizo po eni plati dodatno zmanjšuje tudi povečano zaposlovanje »na črno«, čeprav jo po drugi plati tudi poglablja, saj mora država davčne utaje nadomestiti z višjimi davčnimi stopnjami in s tem z zaostrovanjem krize v gospodarstvu, ki posluje zakonito. Obdelava podatkov z impulznim trendom kaže, da od letošnjega januarja do junija zaposlenost v slovenskem družbenem sektorju upada iz meseca v mesec počasneje, pri čemer se zaposlenost v gospodarstvu zmanjšuje, v negospodarstvu pa narašča. Kljub umirjanju upadanja zaposlenosti je število nezaposlenih junija pospešeno naraščalo in bilo skoraj 32 % večje kot v enakem mesecu lani. Stopnja brezposelnosti je dosegla 14,3%. Število prostih delovnih mest se letos sicer povečuje, v samem juniju pa je zanihalo navzdol. V tem mesecu je bilo v Sloveniji 7714 prostih delovnih mest, njihovo število je bilo, kljub junijskemu upadanju, za 15% nad primerljivo lansko ravnijo. Če upoštevamo zaposlenost »na črno«, je stopnja brezposelnosti v Sloveniji nekoliko manjša od omenjenih 14%, vendar je še vedno tako visoka, da ima očitne politične posledice, ki se kažejo v rastočem radikalizmu in nerazsodnosti. Slovenska ekonomska politika mora pri zaviranju in odpravljanju sedanje krize brezposelnosti upoštevati njene zapletene vzroke, saj se pri nas leta 1993 prepletajo tako vzvodi klasične brezposelnosti zaradi previsoke ravni plač (ob visoki osnovi, postavljeni v kolektivni pogodbi, in ob špekulativnem odpuščanju delavcev za povečanje dobička, ki se nato preliva v plače preostalih zaposlenih) kot posledice keynezijahske brezposelnosti zaradi neustrezne tečajne politike in previsokih davkov, pa tudi posledice dolžniške krize, ki se poglablja zaradi kombinacije omejitvene denarne in pasivne tečajne politike ter velikega R v obrestih in indeksa-cijske klavzule v plačah. Slovenska ekonomska politika se mora krize lotiti na vseh treh področjih obenem in z ustreznimi ukrepi. Pa še tu bo uspešna le, če bo v Sloveniji še zadostno družbeno soglasje, ki bo omogočilo uspešno izvedbo socialnega pakta ob aktivni tečajni politiki in privatizacije s spremembo dolgov podjetij v lastniške deleže upnikov. V obratnem primeru se bomo morali sprijazniti z dolgoletno visoko stopnjo brezposelnosti, zaradi katere utegnejo celi sloji prebivalstva izgubiti kakršno koli gospodarsko perspektivo. IZVOZNE MOŽNOSTI PESTI NEPRIČAKOVANO GLOBOKA RECESIJA V predpisanem roku, to je do 31. julija, je službi družbenega knjigovodstva predložilo računovodske izkaze 23.298 podjetij, ki so v prvem polletju letošnjega leta opravljala gospodarske dejavnosti. V primerjavi s številom podjetij, ki so oddala letne obračune za preteklo leto, jih je ob polletju za 2.996 več. Vseh registriranih podjetij je sicer še precej več, v registru imetnikov računov jih je 35.291, vendar tistim, ki niso imela prometa na žiro računu, ni potrebno predložiti računovodskih izkazov. Podjetij, ki so pripravljena za »start« v poslovno dogajanje, je ob polletju kar 11.993, od tega velika večina (11.715) v zasebni lasti. V družbeni lasti le še 11,2 odstotka podjetij Od vseh poslujočih podjetij je 92,3 odstotka majhnih, 5,2 od- stotka srednijh in samo 2,5 odstotka velikih. Seveda so podjetja razvrščena po velikosti v skladu z merili, ki jih predpisuje zakon o gospodarskih družbnah. Ob tem velja poudariti, da je prihodek majhnih podjetij, ki imajo vsega skupaj le 15,8 zaposlenih, večji, kot so ga ustvarila srednja podjetja, ki imajo 26,3 odstotka vseh zaposlenih. Prihodek velikih podjetij s 57,9 odstotka zaposlenih pa je le za tretjino večji, kot je prihodek majhnih in srednjih podjetij. Podrobnejša primerjava podatkov pove, da so najbolj učinkovita mala podjetja. V letošnjem letu ni prišlo do bistvenih sprememb v velikosti podjetij. Pa še tisti premiki, ki jih je zaznati, so drugačni od dosedanjih. V letošnjem letu se namreč ni povečal delež majhnih podjetij, ampak delež velikih. V šestih mesecih se je delež velikih podjetij povečal od 2,3 na 2,5 odstotka, po številu zaposlenih od 55,3 na 57,9 odstotka in po doseženem prihodku od 59,6 na 60,3 odstotka. Tudi delež majhnih podjetij je ob letošnjem polletju malce večji, kot je bil ob zaključku lanskega leta (od 92,1 na 92,3 odstotka). Med poslujočimi podjetji je po obliki lastnine le 11,2 odstotka podjetij v družbeni lasti, 82,8 odstotka podjetij je v zasebni lasti, 1 odstotek v zadružni lasti, 5 odstotkov podjetij pa je v mešani lasti. Premiki v obliki lastnine so bili v letošnjem letu izrazitejši od premikov v velikosti podjetij. Od konca leta 1992 do polletja letos se je delež podjetij v zasebni lasti povečal po številu podjetij od 80,8 odstotka na 82,8 odstotka, po številu zaposlenih delavcev od 5,4 na 7,5 odstotka in po doseženih prihodkih od 11,4 na 15,7 odstotka. Delež podjetij v družbeni lasti pa se je zmanjšal po številu podjetij od 13,0 ob zaključku leta 1992 na 11,2 odstotka ob polletju, po številu zaposlenih delavcev od 82,3 na 79,2 odstotka in po doseženih prihodkih od 70,7 na 65,8 odstotka. Rdeče obarvani poslovni izidi Pri slovenski službi družbenega knjigovodstva pravijo, da poslovni izidi podjetij niso nikakršno presenečenje. So rdeče obarvani. Ob polletju so namreč odhodki za 71.046 milijonov tolarjev višji od prihodkov. Rezultat je slabši kot leto poprej, saj so bili lani ob polletju odhodki za 47.443 milijonov tolarjev višji od prihodkov. Vzroki? Na prvem mestu velja omeniti izgubo trgov na področju nekdanje Jugoslavije. Lani so podjetja na teh trgih dosegla 6,5 odstotka celotne prodaje in 5,7 odstotka celotnih nakupov. Za letošnje leto pa podjetja ocenjujejo, da jim tudi teh skromnih razmerij ne bo uspelo uresničiti; Kaj to pomeni, če vemo, da so prej slovenska podjetja realizirala 25 odstotkov celotne prodaje in 22 odstotkov nakupov na območju nekdanjih jugoslovanskih republik, je na dlani. Mnogi ne uspej0 najti ustrezne zamenjave, saj ji10 izvozne možnosti omejuje nepričakovano globoka recesija v zahodnoevropskih državah. V Pr' vem polletju letos so v tujino - brez področjih nekdanje Jugoslavije - izvozila za 0,9 odstotka manj kot v prvem polletju lani. Žal drži, da si gospodarstvo ne more in ne more opomoči. Konec lanskega leta je že kazalo, da se je industrijska proizvodnja izvlekla iz najhujšega, potem pa je šlo sredi letošnjega leta spet vse navzdol. Polletni količinski obseg industrijske proizvodnje je za 6,6 odstotka nižji od lanskega polletnega obsega. Pa tudi perspektive industrijske proizvodnje do konca leta niso ugodne. V veliki meri zaradi prestrukturiranja podjetij in ker si bodo strokovni kadri še veliko belili glave z lastninjenjem- Poleg vsega suša že drugo let° zapored zmanjšuje obseg kmetij' ske in živinorejske proizvodnje, gradbena dejavnost pa naj bi bila v tem letu predvidoma za okrog 15 odstotkov manjša od lanske-Koliko nam bo letos prineslo turistično gospodarstvo, pa je za znalko je konec koncev tu še vedno ( poletje, težko napovedovati. : C v E Var štv- nuj več stič mil ted No- igr: VE Poe no\ cen hot špo tur vos šlje Per evr v ti nje riši Po\ nuc E silr kol me: stri Pre raz ko\ l: C I ješ jel Le nia trto isti vei ko mi: kal hic gre neg; »k; rib I hoi Pre Vsebina • Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij • Uredba o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij # Uredba o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja Zakon razlagajo: mag. Tone Rop, dr. Alenka Žnidaršič - Krajnc (oba s seminarja ZSSS) in Gregor Miklič Cena 1.800 SIT. Naročila pošljite na naslov: ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefona: 321-255, 110-033, telefaks: 061-311-956. >o o Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo ... izvod (o v) brošure ZAKON O LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU PODJETIJ IN SINDIKATI. Naročeno nam pošljite na naslov:........................................................... Ulica, poštna št., kraj: .................................................................. Ime in priimek podpisnika:................................................................. 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. naročnik bom poravnal po povzetju. Naročeno, dne: žig Podpis naročnika ADIJO MORJE -ADIJO RIBOLOV Med tistimi, ki jih je najbolj udarila izguba morja, so tudi slovenski ribiči. So ob svojo »njivo«, zato tudi s svojo ribiško floto nimajo več kaj početi. Morja nam je namreč ostalo le za vzorec, zato je večina mrež suhih, nekdanji ribiči pa brez kruha. Svoje ladjevje poceni prodajajo Hrvatom, ki to priložnost s pridom izkoriščajo. Delamaris je v letošnjih prvi osmih mesecih spravil na suho le 900 ton plave ribe, kar je v primerjavi s preteklostjo presneto malo. Veliko svojih ladij je to podjetje že pretopilo v denar, nekaj pa jih še bo. Pravijo, da bo v prihodnje ducat barkač več kot dovolj. Adi j o morje - adijo ribolov... A. U. č it li 3 a u h i. d 5 2 u i- 0 n i- r .o )- ;a e c e a 0 e g 6 e a 1 ij e o a g 3. L" j- l0 9. septembra 1993 NA TRZNEM PREPIHU SKODA. DA JE PERLA ENA SAMA i Novogoriško podjetje HIT - uk-yarja se s hotelirstvom, igralništvom in turizmom - te dni praznuje. Dokončalo je letošnjo najejo naložbo v slovensko turi-stično gospodarstvo v višini 30 bilijonov mark. Konec tega tedna, to je 11. septembra, bo Nova Gorica bogatejša za največji •gralniško-zabaviščni center ! v Evropi z imenom - PERLA. Na Področju turistične ponudbe je ta novogoriški igralniško-zabaviščni yenter novost, saj bo igralniško, y°telsko, gostinsko, trgovsko, sPortno, zdravstveno, pa tudi kulturno ponudbo na najvišji kako-I y°stni ravni združeval v premi-I sljeno celoto. Prav v tem se bo ^erla razlikovala od klasičnih | evropskih hazardnih hiš. In prav j v tem je tudi »skrivnost« dosedanjega poslovnega uspeha novogo-| Nškega podjetja, ki je igralništvo i Povezalo z drugo turistično ponudbo. Nelida Nemec, eden izmed nosnih stebrov Hita, razmišlja ta-! ^ole: »Naša ponudba, ki jo primerjamo s skrbno premišljeno in strokovno zasnovano celoto, j Podstavlja model drugačnega izmišljanja. S pestrostjo in kakovostjo izbire želimo' zadovoljiti tudi najzahtevnješe goste, hazard pa nadomestiti z zabavo, sprostitvijo in razvedrilom, ki so dostopni vsakomur. Perla je sad večletnih Hitovih temeljitih vsebinskih raziskovanj in izkušenj. To je prvi objekt, ki udejanja drugačen koncept od večine evropskih igralniških hiš, to je izvirni Hitov koncep razvoja turizma. V tej zasnovi postaja igralništvo nekakšen generator, povezovalec in stalni spodbujevalec turističnega razvoja Slovenije... Generalni direktor Hita, Danilo Kovačič, pa ob uspešno dokončani naložbi v Novi Gorici pravi takole: »V Sloveniji ustvarimo s tujimi gosti toliko prometa kot avstrijske igralnice, čeprav ima Avstrija 20-krat večji turistični promet od Slovenije. V neposredni konkurenci z avstrijskimi igralnicami, s katerimi se je Hitova turistično-igralniška. dejavnost srečala v Kranjski Gori, se je naša ponudba pokazala bolj privlačna. Kljub temu, da ima avstrijska igralnica Vrba obsežnejšo turistično ponudbo od Kranjske Gore in je Avstrijcem bližje, je v Kranjsko Goro prešlo okoli 40 odstotkov prometa Vrbe. Tako je prišlo celo do motenj pri poslova- nju te igralnice, zato so Avstrijci ustanovili posebni krizni štab. Velik uspeh smo dosegli tudi v konkurenčnem boju z italijanskimi sosedi. Igralnica v Novi Gorici dosega namreč več kot 50 odstotkov prometa igralnice v Benetkah. Pri tem moramo upoštevati, da so Benetke svetovni turistični biser z milijoni turistov in velikim številom domačih obiskovalcev, saj je to edina igralnica v severovzhodni Italiji. V primerjavi s takim tekmecem smo v Novi Gorici v hudo podrejenem položaju...« Novogoriška Perla bo dobro izkoriščena. In zato prav gotovo tudi donosna. Poslovala bo 24 ur dnevno. Celotni center lahko po- nudi gostoljubje tudi 5000 obiskovalcem. Medtem ko mnoga slovenska podjetja »zdravijo« svoje boleče rane z odpuščanjem delavcev - to naj bi bila sanacija - v Hitu vsako leto na novo zaposlujejo. V Perli bo našlo svoj kos, nedvomno belega kruha, kar 450 ljudi. Pa še to, da v nasprotju s prenekaterimi slovenskimi aferologi, osvetlimo Hit še z druge strani: 1. V zadnjih nekaj letih je podjetje povečalo svoj promet za 23-krat. 2. Lani je Hit ustvaril 120 milijonov mark dohodka, od tega je šlo v vreče države Slovenije polnih 50 milijonov mark. 3. V primerjavi z več deset tisoč podjetji, kolikor jih imamo v Sloveniji, prispeva Hit cel odstotek družbenega proizvoda. 4. Če bomo v naši družbi zatrtost, prepirljivost, nevoščljivost in spletkarjenje zamenjali z razumevanjem, spodbujanjem in sodelovanjem, si lahko od novogoriškega Hita in podobnih slovenskih podjetij še veliko obetamo. Predvsem dosti belega kruha, pa tudi veliko cvenka. Vse to, kar najbolj krvavo potrebujemo. Andrej Ulaga Piše: Stane Uhan Visoke plače je treba zaslužili (3.) Za primere prenehanja delovnega razmerja pripada plača poslovodnemu delavcu še šest mesecev. Če gre za prekinitev delovnega razmerja po njegovi volji, mu pripada plača še 12 mesecev. Lahko pa se poleg tega izplača še odpravnina in tudi nadomestilo za zmanjšanje možnosti pridobivanja dohodkov ob dogovorjeni konkurenčni klavzuli. Danes se zaradi težkih gospodarskih in družbenih razmer že tako preveč kritizirajo visoke plače, namesto da bi jih - v upravičenih primerih - postavljali za zgled na najbolj glasen in viden način. Tuljenje z volkovi v prispodobi predstavlja zato medvedjo uslugo vsem ne tako maloštevilnim sposobnim in vsaj pošteno mislečim direktorjem, ki dobivajo za evropske razmere sorazmerno nizke plače, včasih tudi za 25-urno delo na dan. Obstaja nemalo literature in tudi praktičnih primerov, kako oblikovati ustrezne kriterije za menedžerje - ali kako drugače imenovane vodilne delavce. Neracionalno, celo neumno bi bilo neupoštevanje obstoječih in znanih kriterijev pri oblikovanju »novih«. Omenjamo samo dve publikaciji: 1. Osnove in merila za ugotavljanje zahtevnosti in uspešnosti dela delavcev, ki opravljajo dela in naloge poslovodnih organov v gospodarstvu, Strokovne podlage, ki izhajajo iz Družbenega dogovora..., Delavska enotnost, Ljubljana 1983; 2. Osebni dohodki direktorjev, S.V., Moderna organizacija, Kranj 1986. ISTRI OBRNILI HRBET CELO ITALIJANI j . Na obali istrskega polotoka ]e še vedno približno tako, kot |e bilo sredi turistične sezone, be turistov je zelo malo. Še ^anj kot julija ali avgusta. Ob jhorju, na trgih in ozkih ulicah > j$trskih mest je pravzaprav Potepuških mačk in psov gostov. Pa tako toplo in jhikavno je še vedno morje. In kako bogato so obložene stojnice, ki se šibijo pod kupi §rozdja, fig, mandeljnov, olivnega olja, grape, malvazije in “kasetami« najbolj žlahtnih rib, rakov, školjk... Inflacija je tu še vedno strahovito visoka. Za domačine že Prav boleča, za maloštevilne uriste pa samo zanimiva in Predmet neskončnih debat, lna a sem dobil v Vrsarju za NJO nemških mark 200.000 di-arjev, sedaj že polovico več. ®ne so kajpak iz dneva v dan lsie. Vendar le v hrvaških di-arjih. Dejansko pa celo neonko nižje, kot so bile poleti, hteljka žlahtnega vina velja ■ trg°vini le 6.000 dinarjev, to čr ^ tolarjev. Liter doma-ga olivnega olja iz Rovinj-ega sela, ki je julija stal 1.000 tolarjev, je sedaj vreden 850 tolarjev. Podobno je z drugimi cenami. Trgovine so razmeroma dobro založene, denarja pa je zelo malo. Zato so prodajalne precej prazne. Domačini si lahko privoščijo le še najnujnejše, turistov s polnimi žepi pa je presneto malo. Le za vzorec... Čehi namesto Nemcev, Slovencev manj kot lani Namesto Nemcev so letos dopustovali v Istri predvsem Čehi in Slovenci. Tamkajšnji turistični delavci so pred se- zono računali, da bodo imeli letos kar za 40 odstotkov večji obisk v primerjavi z lanskim letom, pa so se krepko ušteli. Prvovrstno razočaranje smo jim pripravili prav Slovenci. Pri Gospodarski zbornici Istre v Puli vedo povedati, da je bil letos le vsak deseti tuji turist Slovenec. V primerjavi z lanskim letom je bilo letos na počitnicah v Istri kar tretjino manj državljanov Slovenije. Kdo ve zakaj... Zaradi cen gotovo ne. Le-te so namreč v hrvaški Istri nižje kot v Sloveniji. Posebno sedaj, ko je glavna sezona mimo in so gostinci malce popustili. Povsod so nižje cene. V hotelih in pri zasebnikih. V prijazni gostilni Stari grad pri Poro-patu v Rovinju - lokalček je v ozki ulici Sottomoro blizu glavnega pomola - si lahko privoščite kraljevsko večerjo za razmeroma malo denarja. Za predjed, denimo, ribe v marinadi, lepo, pravkar ulovljeno orado s prilogo, mešano solato, več kozarcev domačega vina in dostojen požirek grape boste odrinili dobrih 1.000 tolarjev, to je kakih 15 mark. Podobnega razkošja si v Sloveniji pač ne morete privoščiti. Pa kljub temu v Istri ni veliko turistov. Tamkajšnje mestne promenade, kjer je bilo dolga leta ob večerih kot na sejmu, so brez življenja. Tudi slikarjev, ki so svoje čase tako vneto ponujali svoje »mojstrovine«, ni več. Za Ivana Pokrajca - svojo galerijo ima zaklenjeno - vem, da je šel v Schwarzwald. Tam mu gre bolje kot doma. Za svoje olje iztrži tudi 4.000 mark. Zanimivo je, da so letos obrnili hrbet Istri celo Italijani. Ne samo Nemci, tudi sosedje, za katere bi človek sodil, da bodo ostali zvesti temu koščku zemlje kljub sodnemu dnevu. Očitno jim ni povšeči tamkajšnje vzdušje. Vojna je sicer daleč, njene posledice pa čutijo povsod. Preživljati se je treba z dobrimi sto markami na mesec in se zadovoljiti z najnujnejšim. Pa za begunce je treba skrbeti. Teh brezdomcev, ki nimajo kam, je povsod veliko. Naselja Počitniške skupnosti Murska Sobota blizu Monsene kajpak še niso zapustili. V teh deževnih dnevih se stiskajo v apartmajih in ubijajo dolgčas, ki je iz meseca v mesec bolj neznosen. Na pomlad so hrvaški turistični delavci računali, da se bodo že letošnje poletje postavili na noge. Vsaj v Istri, morda tudi v Kvarnerju. Kajpak so bile njihove napovedi preveč optimistične. Morda namerno, da bi vzbudili skomine in privabili turiste. Real- nost je, žal, drugačna. Kdo ve, kdaj se bodo sem vrnili stari dobri časi. V Sloveniji smo lahko kar zadovoljni Slovensko turistično gospodarstvo se bo letos odrezalo bolje kot lani, saj bo izkupiček tak, kot smo načrtovali. Za kako milijardo dolarjev ga bo. To pa za majhno državico, o kateri svet še vedno nič ne ve, sploh ni malo. V začetku septembra, ko se je poletje že krepko prevesilo v posezono, je bilo na Obali še vedno živahno. V kampih, zasebnih sobah in hotelih je bilo več kot 6.000 gostov, kar je za 37 odstotkov bolje kot lani. Z letošnjo turistično sezono so ob morju zadovoljni, saj jim je uspelo povečati turistični obisk v primerjavi z lanskim letom za celo petino. Hotelirji in drugi pravijo, da se lahko za razmeroma uspešno turistično bero zahvalijo predvsem domačim gostom. Pa tudi Avstrijcem, ki so bili med tujci na prvem mestu. Italijanov pa je bilo letos na slovenski obali presneto malo. V primerjavi z lanskim letom komaj petina. Tega nihče ni pričakoval. Zastavonoše v slovenskem turističnem gospodarstvu so seveda tudi letošnje poletje naša zadravilišča. Ta so znova pokazala in dokazala, kako je treba. Še vedno imajo toliko gostov, da jim o zniževanju cen ni potrebno razmišljati. Veliko nudijo, zato tudi lahko računajo. Andrej Ulaga Seveda bi bilo treba nekatere značilnosti iz tedanjega obdobja samoupravnih družbenih odnosov prirediti za današnje, bolje, jutrišnje potrebe. To velja tudi za izbor kriterijev, na podlagi katerih naj bi se oblikoval drugi del OD. V centru GZS za usposabljanje vodilnih delavcev na Brdu pri Kranju je bila v letih 1981 in 1982 izvedena anketa v 13 skupinah s 387 slušatelji, večinoma direktorji. Eno od vprašanj je bilo: Katere merljive kriterije bi morali upoštevati pri določanju delovnega prispevka poslovodnega delavca k doseženemu dohodku organizacije? Na odprto vprašanje so vprašanci navedli kar 45 merljivih, pa tudi nemerljive kriterije, med katere štejemo'takoimenovane subjektivne ocene. Največje število (frekvenco) je dobil zelo splošen kriterij: uspešnost (rezultat) poslovanja -103 (od 837); nato ekonomičnost (gospodarnost oz. stroški) - 102; proizvodnost - 79; dohodek (dobiček) - 67; donosnost sredstev - 50 itn. Deset najpogosteje navedenih kriterijev od 45-ih je dobilo skupaj 590 točk ali dobrih 70 odstotkov. Na te kriterije bi se kazalo (tedaj ali tudi sedaj?) osredotočiti, poleg tistih kriterijev, ki jih ni moč (samo) meriti, ampak le oceniti. Seveda bi morali skoraj vse kriterije, pa naj gre za absolutne zneske ekonomskih kategorij ali za kazalnike, določiti primerjalno, po možnosti na tri načine: (1) v primerjavi s preteklo dobo, ko gre za rast, tudi za znižanje izgube npr., (2) v primerjavi s planom, seveda realno z načrtovanim, in (3) v prostorskem primerjanju bodisi s sorodnimi organizacijami ali s celotno (pod)skupino dejavnosti. Kar pa zadeva podlage za določanje osnovnih OD oz. plač menedžerjev, je njihova izdelava in uveljavljanje tolikanj strokovno in družbeno zahtevno, da bi se morali dogovoriti (politika, praksa, stroka) za celovit pristop k rešitvi tega vprašanja, če sploh obstaja zaresen namen med prizadetimi. Tedaj, ko bi se načelno dogovorili o načinu oblikovanja tako osnovnih OD, plač kot drugega dela na podlagi rezultatov poslovanja, bi lahko oblikovali tudi kakovostno pogodbo o zaposlitvi (individualno pogodbo) za menedžerje - v delu, ki zadeva njihove plače. V strokovnem Društvu za vrednotenje dela Slovenije se nameravamo povezati z nekaterimi inštitucijami (GZS, Ma-nager idr.), da bi se tudi plače najodgovornejših delavcev oblikovale in izplačevale v kar največji odvisnosti od njihove usposobljenosti in uspešnosti. Izdelava kriterijev za te namene je zagotovo (tudi) strokovno opravilo. (Konec) LASTNIŠKI CERTIFIKATI DO KONCA SEPTEMBRA Najkasneje do konca tega meseca bodo pri službi družbenega knjigovodstva odprli posebne račune, na katere bodo vsem državljanom Slovenije knjižili lastniške certifikate, ki jim bodo v postopku lastninskega preoblikovanja omogočili nakup delnic podjetij ali investicijskih družb. Certifikati bodo torej izdani v nematerialni obliki, državljani pa bodo o odprtju računa in stanja na njem obveščeni s posebnim pismom, so sporočili iz ministrstva za ekonomske odnose in razvoj. Omenjenemu pismu bodo priložena tudi kratka navodila za izpolnjevanje lastninskih nakaznic, ki jih bodo od začetka oktobra začeli prodajati po vseh poštah v Sloveniji. Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj bo v kratkem pripravilo še posebno publikacijo, v kateri bodo natančna navodila za izpolnjevanje lastninskih nakaznic in ravnanje v procesu privatizacije. Ta bodo seveda več kot potrebna. Na omenjenem ministrstvu ta čas intenzivno pripravljajo uredbo o izdajanju potrdil v skladu s 25. členom zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Državni sekretar za privatizacijo mag. Anton Rop je ob tem dejal: »Z izdajo uredbe bodo razrešene številne dileme, ki se v podjetjih pojavljajo v zvezi z uporabo in vnovčenjem tako imenovanih zadolžnic.« Pa še to: delavci službe družbenega knjigovodstva te dni pripravljajo prva poročila o opravljenih revizijskih pregledih podjetij v skladu z 48. členom zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Poročila bodo predvidoma še v prvi polovici septembra poslana podjetjem, kjer bodo imeli mesec dni časa za uskladitev svojih pravnih poslov in knjiženj - so sporočili iz ministrstva za ekonomske odnose in razvoj. »POLEGEL SE BO PRAH, KI SO GA DVIGNILI SINDIKATI...« , Je kuh Delo je pred kratkim objavilo članek novinarke Jelene Gačeše »Uskladili nadomestila«, iz katere je razvidno, da je Republiški zavod za zaposlovanje v skladu z odločbo ustavnega sodišča iz novembra 1992 leta upravičencem, ki so v roku vložili zahtevek, v glavnem že izplačal revalorizirana nadomestila za brezposelnost. Tako kot ta zavod, katerega glavna naloga naj bi bila skrb za kolikor toliko znosno življenje brezposelnih, se je najbrž tudi sama oddahnila zaradi obravnavanja te »mučne zadeve«, in to s stavkom: »Tako se bo vsaj za nekaj časa polegel prah, ki so ga dvignili sindikati, 'zlasti ZSSS, zaradi nerednega usklajevanja višine nadomestil z rastjo plač.« Zatem sledi stavek, ki priča, da je tudi uradnikom zavoda končno močno odleglo: - Posamezniki, ki niso vložili zahtevka za izplačilo revaloriziranih nadomestil, po zatrjevanju odgovornih na zavodu za zdaj nimajo možnosti, da bi šele zdaj uveljavili svoje pravice, »saj je bilo izplačilo pravno urejeno«. Od začetka leta 1991, ko so začele veljati spremembe zakona o zaposlovanju, do konca leta 1992 je bilo v republiškem proračunu predvidenih 1,5 milijarde tolarjev za izplačilo nadomestil za brezposelnost. Tedaj so odgovorni načrtovali, da bomo imeli okrog 50 do 60.000 upravičencev do nadomestil. Ob uvedbi raču- nalniške obdelave podatkov so pozneje ugotovili, da je vloge za izplačilo nadomestil vložilo le 30.436 upravičencev, torej približno pol manj od predvidenih. Od sredine junija do sredine julija letos so naredili poračun za glavnino zahtevkov, natančneje za 28.330 upravičencev, za kar so porabili 720 milijonov tolarjev bruto. Približno 700 vlog še vednop preverjajo in dopolnjujejo. Nekaj odprtih primerov da je še v koprski, mariborski in murskosoboški regiji, vendar jih bodo rešili v teh dneh... Posamezni upravičenec do nadomestila iz brezposelnosti je prejel povprečno 22.554 tolarjev neto. Največje izplačilo je znašalo 295.237 tolarjev neto, pri čemer je verjetno treba upoštevati, da so morali upravičencu poračunati nadomestilo za obdobje dveh let (upravičenost do poračuna je trajala od šest mesecev do dveh let) in da je imel upravičenec daljšo delovno dobo. Iz članka Uskladili nadomestilo zvemo še, da so »na zavodu zadovoljni s hitrostjo izplačil denarnih nadomestil, še zlasti, ker so morali porabiti veliko časa in energije za prehod na računalniško obdelavo podatkov. (Upoštevati so morali pogosto spreminjajočo se zakonodajo ter poenotili programe, po katerih so obravnavali podatke iz preteklih let.)« Kako bi ne bili zadovoljni, ko pa je bilo za njimi tolikšno garanje. Škoda le, da novinarki niso povedali (pa tudi ona jih o tem ni vprašala), zakaj je »v roku« vložila zahtevek za revalorizacijo nadomestil le polovica upravičencev (če že ne, zakaj jih vsem niso obračunali po uradni dolžnosti, ko pa imajo vendar vse popisane in so povrh vsega, kot smo iz novinarkinega pisanja zvedeli, prešli »na računalniško obdelavo podatkov«). Zakaj ne, je vendar jasno! Zato ne, ker so sicer o vseh. mogočih aferah še kako zgovorna sredstva javnega obveščanja o razsodbi ustavnega sodišča, da so nezaposleni upravičeni do revalorizacije nadomestil za brezposelnost le skopo poročala, in še to v drobnem tisku. Tako kar polovica nezaposlenih ni vedela in še danes Soc ne ve, daje imela do izteka roka 30. junija letof \ kres pravico zahtevati revalorizacijo nadomesti porr Prav neobveščenost upravičencev do izplačil dol, razlike, ki jo je namerno zakrivala država, jlf Strl omogočala, da je v proračunu »prihranila okrog 720 milijonov tolarjev bruto - ali, f domače povedano, toliko denarja je nezaposl6' nim ukradla. Hvala lepa za takšno »pravno državo«, kirl' pad svetuje svojim državljanom, kako naj doseže)0 hod tisto, kar jim gre po zakonu, jim pravi čas ne pove, kako se lahko dokopljejo do svojih pr°' vic. Namesto da jim bi pomagala, jim med polena pod noge. Hvala tudi za varčeval »garanje« njenih uradnikov v škodo revežev. Vinko Blatni BREZPOSELNOST SPODJEDA DRUŽBO Ko me je pred dnevi japonski profesor Tokunaga (z univerze v Saporu) spraševal o gospodarskih razmerah pri nas, ga je še prav posebej zanimalo, kakšna je brezposelnost. Podatkom skorajda ni mogel verjeti. Trikrat me je vprašal, če se nisem morda zmotil. Potem pa se je zamislil in komentiral: »Vaše ekonomsko stanje je zelo težko. In kaj boste storili za zmanjšanje brezposelnosti? Ali imate v Sloveniji konkreten program odpiranja novih delovnih mest?« Japonskemu profesorju To-kunagi žel nisem mogel povedati nič obetavnega. Brezposelnost je nedvomno naš glavni ekonomski problem. V letošnjem juniju je bilo v Sloveniji 127.896 brez- poselnih, stopnja brezposel-' Za" nosti je 13,3 odstotna. Zal pa je ta problem v našem trenutnem političnem dogajanju porinjen na stranski tir. Nekateri politiki se obnašajo tako, kot da tega žgočega življenjskega vprašanja sploh ne bi bilo. Zanje je važno razpihovanje afer in nenehno izmišljanje novih aferic. Ravnajo se po politikanskem receptu: z aferami je treba pridobiti politične točke, pa naj to stane, kolikor hoče. Najprej je treba vsem aferam »priti do dna«, potem pa bo prišlo na dnevni red reševanje gospodarskih in razvojnih programov. In po tej logiki bodo življenjsko pomembne zadeve še dolgo morale čakati na resno obravnavo, kajti nekateri se bodo že potrudili, da bodo po razčiščevanju določenih afer takoj odkrili nove. Ljudje, ki živijo od dela, so že siti takšnega brezplodnega politikantskega premlevanja afer, obtoževanja in razpihovanja sovraštva. Želijo si, naj se po sodni poti razčistijo vse nečednosti, ugotovijo krivci in kaznujejo. To pa ne bi smelo naše družbe in njenih državnih zakonodajnih in izvršilnih struktur oddaljevati od reševanja osnovnih gospodarskih problemov. Kajti povsem jasno je, da si perspektive zboljšanja življenjske ravni ne bomo zagotovili z aferami, ampak samo z zdravim gospodarstvom. V nedavnem televizijskem omizju sta predsednik Libe-ralno-demokratske stranke Janez Drnovšek in predsednik Združene liste socialnih demokratov Janez Kocijančič skušala obrniti pozornost na glavne gospodarske probleme. Predsednik Socialdemokratske stranke Janez Janša je sicer priznal pomembnost gospodarske problematike, toda v ospredje je spet postavil afe-raške zadeve. In predsednik Krščansko-demokratske stranke Lojze Peterle je glede tega bil nedorečen. Ali se bo sedanja vladna koalicija obdržala ali ne, ali bodo predčasne volitve ali ne, ali je možna drugačna vladna koalicija - vsa ta in podobna vprašanja so vsekakor legitimna. S stališča življenjskih interesov državljanov pa gotovo niso bistvena. Skrajni čas je že, da se naša družba spopade s problemom brezposelnosti, kot se je že pred časom relativno uspešno spopadla z inflacijo. Seveda ni dovolj samo deklarativno ugotavljati, da je visoka brezposelnost rak rana naše družbe. Tudi tako resno temo, kot je odpiranje novih delovnih mest, se da obravnavati demagoško. Toda od takšnega obravnavanja brezposelni nimajo nobene koristi. Odločno bi se morali upreti vdoru politikantstva na področje brezposelnosti. Vsi politični dejavniki, ki čutijo odgovornost do naše družbene skupnosti, bi se morali resno ukvarjati s takšnimi programi, ki bi na solidnih gospodarskih temeljih odpirali nova delovna mesta. V veliki krizi kapitalističnega sistema leta 1929 so mnogi zagovorniki neomejenega delovanja privatnega kapitala v ZDA dokazovali, da je ogromna množica brezposelnih pač nujnost. Veliki vizionar, predsednik ZDA Franklin Delano Roosevelt pa je zagovarjal mnenje, da kapitalistični sistem lahko prebrodi svojo krizo samo, če se bo moderno preoblikoval in če se bo država z vsemi svojimi potenciali zavzemala za odpiranje novih delovnih mest. Njegov veliki projekt »New deal«, ki so ga konzervativci ostro obsojali kot uvajanje socializma v ameriški gospodarski sistem, je dal velike rezultate. Odprl je politiko polne zaposlitve, cilja, za katerega si mora družba, če hoče preživeti, prizadevati. Ni še dolgo tega, ko so nekateri pri nas menili, da je hiperinflacija nujno zlo, ki se ga pač ne da odpraviti. Danes se nekateri tako obnašajo glede brezposelnosti. Prepričan sem, da s skupnimi napori naša družba lahko zagotovi uspešno reševanje tega ključnega problema. Jože Smole OBRATNA AMBULANTA Piše: prim. doc. dr. Anton Prijatelj Bolezni odvisnosti BEDA V SLIKI Kadarkoli kdo prebere: bolezni odvisnosti, si vsak misli svoje. Najpogosteje ljudje mislijo, da v to skupino bolezni sodijo samo odvisnosti od drog, najsibo od trdih ali mehkih. Tisti, ki so od drog odvisni, se izgovarjajo, da to ne leti nanje, pač pa na tiste, ki preradi posegajo po alkoholnih pijačah. Odvisneži od alkohola, ki nikoli nočejo priznati, da so odvisni, in Bog ne daj, da bi jim rekli alkoholik ali še huje - pijanec, pa kažejo s prstom na kadilce, ti zopet na debeluhe, včasih se celo zgodi (sicer redko), da kdo pokaže s prstom na zagnane delavce, češ ti so odvisni od dela. Pa naj bo kakorkoli, doživel sem že, da je nekdo dokazoval, da so odvisneži tudi tisti, ki imajo kje svoj vikend. Ti pa zopet trdijo, ne mi, pač pa uživalci mamil sodijo k odvisnežem. Krog je torej sklenjen. Ne jaz, pač pa drug je odvisen! Poskušajmo se torej malo ukvarjati z eno najstarejših bolezni odvisnosti, z odvisnostjo od alkohola. Menim, da je za to zelo primeren čas, ker so zaprli vinski sejem, ker bo letos letina taka, kot bo. Kar ni pobrala suša, je sklestila toča. Trgatev bo, zorenje mošta in sv. Martin, ko vino dozori. Najprej terminološko vprašanje. Pisali in govorili smo o alkoholizmu, še prej o akutnem in kroničnem alkoholiku, še prej pa so govorili o pijancih in pijančkih. Beseda pijanec je žaljiva in je skoraj ne smemo več uporabljati. Tudi alkoholiki se ne pustijo zmerjati s tem izrazom in bi se znalo zgoditi, da bi se kdo moral na sodišču zagovarjati zaradi žalitev, če je komu dejal alkoholik. Zdravniki smo se dogovorili, da bomo uporabljali dosti bolj mil in strokovno neoporečen izraz odvisnost od alkohola. Predno se lotimo vprašanja, kdo je pravzaprav odvisen od alkohola in koliko je alkoholikov pri nas in na tujem, poglejmo nekoliko v zgodovino. V svoji knjižici »Bodi Svoje sreče kovač« je Jurij TRUNK leta 1904 zapisal: »Alkoholizem je precej mlado gorje, komaj 50, na mnogih krajih 25 let staro. Ali v tem času je grozno zadelo človeško družbo, tako strašno, da vpije v nebo. Zato se morajo oni, katerim se razdrapana družba usmili in ki vidijo socialno bedo sedanjega časa, prizadevati, da pomagajo z besedo in dejanjem.« Vendar je bil daljnega leta 1904 gospod Trunk v zmoti. Že Valvazor je v Slavi vojvodine Kranjske pisal o alkoholizmu. Da ne govorimo o svetem pismu stare zaveze in Noetovi pijanosti. Mestni fizik ljubljanski LIPIČ je leta 1834 zapisal: »Vsa sedaj znana dejstva govore za to, da prebivalstvo v deželi, kjer se ljudje vdajajo alkoholu, nenehno številčno upada, ker je smrtnost ljudi večja, prirastek pa manjši. Zadržite, preden ne bo prepozno, ta nagli tempo, s katerim drvi prebivalstvo nasproti degeneraciji.« Čeprav sem nekje prebral, naj bi bil škof Anton Martin Slomšek avtor slovenske narodne pesmi. »En hribček bom kupil, bom trte sadil«, je v svojem pisanju zelo ostro nastopil proti pijančevanju in je uporabljal zelo ostre besede proti pitju žganja v svojih spisih in tudi v pastirskih pismih leta 1851, ko je med drugim zapisal: »Povejte, ali ni žganje iz pekla doma, očitno delo satana? - peklenska pijača, k( naše dni po sveti vozi in ljudi moti.« Mimogrede še to, da je bil prvi mednarodni protialkoholni kongres že leta 1885. Torej je ta problem na svetu že dolgo dolgo... G šev; hic tud bik tiči *Za slej tok nač tok Ion Lai Pre jan kot Po že kal tuc F vat ko\ sic< odr Sp, lete rad rav haj vpi Pri: jesl tak teč; jav upe ki e [ C •jat za 1 iiiu ~ d vpr P, van je c sku dele Pa j mes čen tuje teki tob: C obč me< dov v p zda J 1 d S: JAVNI KOTEL VSE BOL) SKOP Javna kuhinja za reveže na Makedonski 33 v Mariboru se vse bolj spreminja v izrazito socialno kuhinjo. Ravno v začetku septembra so namreč začeli omejevati število brezplačnih obrokov. Socialni delavki iz Centra za socialno delo so iz občine naročili, naj od ponedeljka naprej dovoli ktezplačno enolončnico le tistim, ki imajo ustrezna potrdila oziroma prejemajo eno od socialnih Pomoči po zakonu o socialnem varstvu, da se ne bi slučajno kdo preobjedel. »Gre skratka za določene kriterije, kdo je socialno ogrožen in kdo ne,« pojasnjuje takšno odločitev Marjeta ^trban, direktorica Centra za socialno delo v Mariboru. pc le- ti1 if ne -a- .ji0 nit „ Glavna odločitev za zman-Sevanje brezplačnih enolonč-nic za lačne Mariborčane je Padla v občinski vladi, češ da hodijo na brezplačno kosilo tudi takšni, ki jim tega ne bi bilo treba. Glavni vzrok pa bči v pomanjkanju denarja. *Za brezplačna kosila smo do-slej potrošili že 8,8 milijona tolarjev, do konca leta pa smo načrtovali v te namene vsega skupaj največ 10,5 milijona tolarjev,« nam je povedala Polona Pol iz občine Maribor. Lačnih ust je veliko več, kot so Predvidevali. Medtem ko je januarja letos, iz javnega kotla jedlo povprečno dnevno P° 190 lačnih, jih je bilo aprila ze 337, maja 661, julija 520, kakšen dan pa jih je bilo že tudi 700. Pravzaprav so začeli omejevati število brezplačnih obrokov že proti koncu avgusta, in Slcer tako, da niso več dovolili odnašanja hrane na dom. Opomnimo se, kako so se nam lotos spomladi v javni kuhinji radi pohvalili, da kulturno favnajo z vsemi tistimi, ki prihajajo sem jest. Nikogar niso vPrašali, ne kdo je ne odkod Prihaja, preprosto so mu dali |esti. Revščina je že tako in pko sama po sebi dovolj bo-.ča. Med rednimi obiskovalci „ lavne kuhinje je bilo veliko Upokojencev in brezposelnih, ki so si tako prihranili kakšen tolar. Mnogi med njimi bodo aprila lani, da bi z brezplač-zdaj izpadli. nim kosilom pomagali soci- Javno kuhinjo so odprli alno ogroženim Mariborča- Tako kuhajo enolončnico za reveže v Mariboru. Na eno potrebo po delavcu je v drugem trimesečju letos prišlo v Mariboru 14,5 iskalcev zaposlitve, kar je daleč največ v Sloveniji. Brezposelnost je v Podravju ob koncu julija dosegla številko 28.568, kar je 4,2 odstotka ali 1141 oseb več kot prejšnji mesec. V primerjavi z decembrom lani pa se je število brezposelnih povečalo za 2445 oseb oziroma za 9,4 odstotka. Stopnja brezposelnosti se je v Podravju v šestih mesecih povečala za en odstotek in je ob koncu junija dosegla 19,1 odstotka. Raven brezposelnosti v Sloveniji je po zadnjih uradnih podatkih 14,3-odstotna. Med občinami z najvišjo stopnjo brezposelnosti izstopa Lenart s 25,3 odstotka, sledijo pa mu občine Ptuj (21,5), Slovenska Bistrica (19,8), območje Maribora, Pesnice in Ruš (18,1) ter občina Ormož s 17,3 odstotka. Še večje število prijav pričakujejo v prihodnjih mesecih, ko se bodo poleg mladih prijavljali trajno presežni delavci iz podjetij, ki so v lasti Sklada za razvoj RS. Socialna stiska bo v tem koncu Slovenije še večja. Bazdeljevainica hrane za ljubljanske klošarje in reveže na Poljanski cesti 53. nom. Tako je začela obratovati prva povojna kuhinja za lačne v Sloveniji, z veliko, zračno jedilnico. Ljubljana premore namreč le razdelje-valnico brezplačne tople enolončnice na Poljanski cesti 53 v majhni neugledni sobici z nekaj mizami in stoli. V javni kuhinji v Mariboru so najprej poskusno pripravljali najenostavnejše brezmesne obroke po 80 tolarjev. Cena je po navodilih občinske vlade ostala nespremenjena do konca leta. Število obrokov se je od začetnih 50 kmalu dvignilo na 150. Cena za obrok pa je od 1. februarja letos, ko se je prehrana tudi izboljšala dosegla 140 tolarjev. Obisk ljudi je veliko večji, kot so načrtovali. In kdo so obiskovalci javne kuhinje? Po anketi, ki so jo pred kratkim izvedle delavke centra za socialno delo med 93 obiskovalci javne kuhinje, je več kot 65 odstotkov vprašanih brez dela in so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. Le tretjina jih prejema denarno nadomestilo ali pomoč za čas brezposelnosti ali pa denarni dodatek pri centru za socialno delo. Približno 70 odstotkov jih opravlja priložnostna in honorarna dela. Kar 24 odstotkov pa je upokojencev, kar kaže na socialno stisko starejših Mariborčanov. Nihče med anketiranimi ni lastnik večjih nepremičnin ali premičnin, ki bi jim lahko pomagale preživeti. Večina jih živi v stanovanjih ali sobah, za katere je treba plačevati najemnino: 63 jih živi v družbenem stanovanju, 11 v podnajemniškem ali v sobi, 5 v samskem domu, 7 v lastnem stanovanju ali lastniški hiši, 6 pa je brezdomcev. Marsikomu pomeni ta edini topli obrok hrane na dan preživetje, saj jih domala polovica ne prejema nikakršne denarne pomoči. Glede na' to, da nekateri naši vladni veljaki zaradi nabiranja političnih točk obiskujejo vse mogoče kotičke naše dežele, bi bilo prav, da bi kdaj zavili tudi v kuhinjo za reveže. Morda bi se tako dejansko zavedali socialnih stisk, ki pritiskajo vse več ljudi. Marija Frančeškin I delovna dovoljenja na prepihu ,. Odpuščanje delavcev bo letošnjo jesen prizadelo predvsem tuje državne, ki so lani poleti dobili delovna dovoljenja za nedoločen čas ali pa ?,a leto dni. Svet območne organizacije svobodnih sindikatov Bele kra-Une je te dni ponovno obravnaval problematiko zaposlovanja tujcev dnevnih delovnih migrantov in opozoril na nekatera še nerešena vPrašanja. Po podatkih Zavoda za zaposlo-vanje območne enote Novo mesto 1® do 25. avgusta letos prispelo skupaj 1.243 vlog za podaljšanje delovnega dovoljenja tujcev. Lani Pa je dobilo v območju enote Novo ^esto delovno dovoljenje za dolo-®en čas, pretežno za eno leto 2.168 tujcev. Delovna dovoljenja se iz-|®kajo zvečine v septembru in ok- P>° 25. avgusta so v dolenjskih °Pžinah Črnomelj, Metlika, Novo ■pesto in Trebnje odobrili delovna dovoljenja 450 delavcem tujcem, v Postopku pa je še 793 vlog. Do zdaj so zavrnili 43 vlog, to je kakšnih deset odstotkov. Ob tem naj povemo, da je Območna organizacija sindikatov Bele krajine že maja letos organizirala okroglo mizo o aktualnih vprašanjih nadaljnjega zaposlovanja tujcev na obmejnih področjih s Hrvaško. Udeleženci okrogle mize so oblikovali zaključke in opozorili ministrstvo za delo, gospodarsko zbornico, ZSSS in javnost na žgoča vprašanja nadaljnjega zaposlovanja tujcev, še posebej dnevhih delovnih migrantov na obmejnih področjih. V zaključkih, ki so jih oblikovali v okrogli mizi - prisostvovali NOVO • NOVO e NOVO • NOVO • NOVO • NOVO KOLEKTIVNA POGODBA ZA NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI J komentarjem in stališči komisije za razlago kolektivne pogodbe pnpravila: Nevenka Zaviršek in Vinko Kastelic Poleg kolektivne pogodbe s komentaijem in stališči brošura vsebuje še: - Tarifni del KP za zdravstvo in socialno skrbstvo - Sklep IS Republike Slovenije o določitvi koeficienta za določanje OD - Zakon o plačah delavcev v javnih vzgojno-izobraževalnih zavo-riih - Sklep o določitvi kalkulativnih osnov za določitev obsega sredstev za plače v zavodih, ki se financirajo iz proračuna. pena 950,00 SIT. Brošuro lahko naročite na naslov: ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni 321-255,110-033, faks Po podatkih republiškega zavoda za zaposlovanje je bilo 18. julija lani izdanih skupno 31.907 osebnih delovnih dovoljenj tujcem, od tega 18.471 za dobo enega leta. Pogoj za pridobitev delovnega dovoljenja je bil samo ta, da je bil tuji delavec 18. 7. 1992 v Sloveniji redno zaposlen in da je v treh mesecih vložil prošnjo za pridobitev delovnega dovoljenja. Med tujci, ki so zaprosili za delovno dovoljenje, jih je 13.600 imelo v Sloveniji 10 let delovne dobe. Ti so po pravicah izenačeni z našimi »domačimi delavci«, saj so ob tem pogoju postali slovenski državljani. Dobili so stalne delovne vize za nedoločen čas. Vsi drugi, torej 18.500 tujcev, pa so lani dobili delovno dovoljenje le za eno leto, katerega veljavnost se večinoma izteka v tem oz. naslednjih nekaj mesecih. Če hočejo še naprej delati, ga morajo obnoviti. Vendar tega ne morejo več urediti sami, temveč morajo za podaljšanje veljavnosti njihovega dovoljenja zaprositi njihova podjetja (navadnega, ki velja zgolj za njihovo podjetje) na zavodu za zaposlovanje. Zavod pa jim lahko izda delovno dovoljenje le, če ugotovi, da ni na njegovem seznamu domačih nezaposlenih z ustrezno izobrazbo in kvalifikacijami. Po prvih podatkih nameravajo v podjetjih obdržati le okrog polovico zaposlenih tujih delavcev. Ob tem naj povemo, da je bilo konec julija v Sloveniji 132.890 brezposelnih, po nekaterih napovedih pa naj bi do konca leta njihovo število naraslo že na 150 tisoč - še zlasti, če bo odpravljen moratorij na stečaje podjetij. nostih pri podaljšanju delovnih dovoljenj v skladu s potrebami proizvodnje in številom brezposelnih na posameznem področju. Po dosedaj obravnavanih vlogah in vodenih postopkih so belokranjski sindikati izluščili naslednje ugotovitve: Delodajalci so določili, koliko tujih delavcev potrebujejo za naprej, glede na to, koliko so jih potrebovali prejšnje leto, pri čemer so reševali tudi problem svojih presežnih delavcev. Delodajalci nadalje zahtevajo, da se tako določene potrebe po delavcih pozitivno rešijo, da bi zagotovili nemoteno proizvodnjo. V primeru, da bodo tujce nadomestili z doslej brezposelnimi delavci, bi v času, ko bi te brezposelne priučevali za nova delovna mesta, dobivali tujci začasno delovno dovoljenje, in sicer za 12 ali 6 mesecev. so ji tudi sindikati Posavja in Pomurja - so od vlade in ministrstva za delo zahtevali naj sprejme dolgoročnejšo politiko zaposlovanja tujcev, še posebej na obmejnih območjih, in se čimprej dogovori z ustreznim ministrstvom Republike Hrvaške. Sprožili so pobudo za dopolnitev splošne kolektivne pogodbe, in sicer tako, da bi v primeru izgube dela po zakonu delavcem tujcem pripadala ustrezna odpravnina, podobno kot pri upokojitvah. Sindikati v pogajanjih z gospodarsko zbornico omenjenega predloga niso uspeli vključiti v kolektivno pogodbo. Kljub temu pa so prispevali k večjemu medsebojnemu sodelovanju zavodov za zaposlovanje, delodajalcev in sindikatov pri- tekočem obveščanju delavcev o pravicah in dolž- Prcglcd dospelih vlog po občinah do 25. avgusta 1993 Občina Dovoljenje 92 določen čas Dospele vloge podaljš. + nove Odobreno 25. 8. 93 Se v postopku Črnomelj 480 + 14 176 + 7 39 144 Metlika 822 + 25 489 + 30 86 419 Novo m. 697 + 79 353 + 160 301 212 Trebnje 24 + 28 32 + 10 24 18 Opomba: Pri dosedaj obravnavanih vlogah za podaljšanje delovnega dovoljenja je bilo zavrnjenih 43 vlog, to je 10%. Več možnosti za pozitivno rešitev imajo tisti tuji, ki imajo v Sloveniji stalno bivališče in daljšo delovno dobo. Največ so doslej zavrnili prošnje tujcev, ki so nekvalificirani ali polkvalificirani. Še neurejeno pa je vprašanje, kje naj se tuji delavci prijavijo ob izgubi dela, kje naj spravijo delovne knjižice, kako naj uredijo zdravstveno varstvo in delovno dobo, ker teh vprašanj zavodi za zapo- Zahteve in zaključki belokranjskih sindikatov o zaposlovanju tujcev: 1. Sindikat ZSSS za območje Bele krajine zahteva ta- Hrvaške, da bi razčistili neka-tera odprta vprašanja o zaposlovanju tujcev - dnevnih delovnih migrantov na obmejnih območjih, 2. Od zavodov za zaposlo- aSS,W5 S$S času izdajajo enotna in usklajena navodila za delavce tujce, ko se jim po zakonu o zaposlovanju tujcev prekine delovno razmerje. Gre za vprašanje mesta prijave in deponiranja delovnih knjižic, način in čas prejemanja nadomestil za čas brezposelnosti, potrjevanja zdravstvenih izkaznic, delovne dobe itd. 3. Na podlagi stališč sveta območne organizacije sindikatov Bele krajine, pozivamo sindikate podjetij in zavodov, naj na ustreznih organih upravljanja , predlagajo solidarno odpravnino za delavce tujce, ki so izgubili delo po zakonu, skladno s kolektivno pogodbo in dopisom območne organizacije z dne 2. 7 1993. »ssmtor&sg skega in karlovškega območja, da bi prispevali k strpnemu reševanju tega vprašanja in zagotovili varstvo pravic, ki izhajajo iz dela. Takšna pobuda je naslovljena tudi na ZSSS, da se sestane s hrvaškimi sindikati. slovanje Slovenije in Hrvaške še niso razčistili. Skratka, tuji delavci morajo potanko poznati svoje pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz dela, še posebej, če jim grozi brezposelnost. To smo jim dolžni omogočiti. M. F. - n 7 p 'j 9. septembra 1993 It AZUMINSRCl St are stru kt ure in ud bornafija v i kult uri nos širi zZl V izjavi z naslovom Opredelitev se je na javnost obrnilo štirinajst slovenskih kulturnikov oziroma umetnikov, ki so poleg po svojem delu znani predvsem po delovanju v tako imenovanem krogu Nove revije. V Opredelitvi, ki se ji je kasneje pridružilo še enajst podpisnikov - ne več izključno umetnikov, zato so svoj skupni imenovalec razširili še z opredelitvijo »razumniki« - med drugim opozarjajo na podtalno delovanje neokrnjenih udbomafijskih združb pripadnikov bivšega režima, ki hočejo uzurpirati oblast in v temeljih ogrožajo demokracijo. Pisatelja in dolgoletnega poznavalca ter sopotnika kulturnega dogajanja pri nas Petra Božiča smo prosili, naj za naše bralce v komentarju predstavi »stare strukture v kulturi«. Če govorimo o starih strukturah, ki imajo še zmeraj oblast, in jih imenujemo lobije ali pa mafije oziroma udbomafije, potem je treba povedati, da imamo v kulturni produkciji in kulturi sploh ravno tako stare strukture, ki jih, če je za gospodarstvo ta oznaka pravična, na enak način lahko označimo za lobije, mafije ali pa udbomafije. Jaz poznam v kulturi vsaj tri stare strukture, ki imajo še danes oblast v kulturi, in ena od teh starih struktur je gremij Nove revije. Ta je imel in ima še zmeraj oblast v najpomembnejših založbah in gledališčih, glede na to, da se ta gremij že vse življenje ukvarja z literaturo, publicistiko in gledališčem. Poglejmo samo položaje, ki jih imajo približno deset ali pa celo dvajset let posamezni podpisniki te podpore Janši. Drago Jančar, glavni urednik Slovenske matice; Primož Si- moniti, predsednik; Niko Grafenauer, Aleš Berger in Aleksander Zorn, uredniki Mladinske knjige; Jože Snoj, urednik Državne založbe Slovenije; eden, ki ni ravno v gremiju, je pa bil ravno tako oblast v kulturi, namreč Andrej Hieng, umetniški direktor celjskega gledališča in SNG Drame itd. itd. Če se igramo naprej z besednjakom, ki ga uporabljajo avtorji Opredelitve, ni nobenega posebnega zadržka, da jim ne prilepimo etikete udbomafija, saj je slovenska udba po Bavčarjevih besedah prav tako sodelovala pri osamosvojitvi Slovenije kot gremij Nove revije. Če se gremo njih obsesivno zamisel naprej, lahko ugotovimo, da so glede na enakovredne izvozne uspehe slovenskega gledališča imeli ravno tako dvomljive udbovske povezave kot tisti dve tretjini slovenskih izvoznikov, ki izvažajo in o katerih govorijo, da imajo mednarodne mafijske povezave. Treba je vedeti tudi to, da so imeli in imajo ti ljudje tudi velik vpliv na kulturne rubrike, prej manj na TV (zdaj pa povsem) in da si ne minister za kulturo ne predsednik KSS nista upala iz programa, ki so ga delali ravno ti ljudje in je bilo od njih odvisno bitje in žitje slehernega avtorja in kulturnega delavca na teh področjih, niti približno izločiti iz programa kako dramo ali knjigo. Treba je vedeti tudi to, da takega ali podobnega položaja nisi mogel dobiti, če nisi bil njihov. Dokaz Denis Poniž, ki ni mogel postati urednik Znamenj. Treba je vedeti tudi to, da so bili tako kot udbomafijaši iz gospodarstva izbrani na te položaje z voljo politične partijske elite in da so bili z njo tudi povezani, saj kaj drugega ni bilo mogoče v tem avtoritarnem sistemu. In nazadnje je treba vedeti, to govori predvsem o tem grozljivem totalitarnem režimu prej, da so bili in so še (torej stara struktura) najbolj sposobni kadri v kulturi, ki so svoje delo opravljali strokovno na visoki ravni in se je ta strokovnost iz generacije v generacijo tudi ■ višala, za kar je dokaz ravno ta udbomafijaški lobi v kulturi, o katerem govorim. Kaj pa zdaj? Kdo bo zdaj koga in s čim obkladal? Prejšnji minister za kulturo Andrej Capuder je imel s to staro strukturo v kulturi natanko take namene, kot jih ima zdaj ta stara struktura z vsemi drugimi starimi strukturami Dei sre, sre, niti gospodarstvu. Zdaj to staro kulturnišk° strukturo na oblasti prav tako to ne zaniM0’ ampak hoče storiti, drugod seveda, isto, kot)1 ^ prej hotel Capuder z njimi kot staro strukturo, \ ki < kar je docela tudi res! I Nečednih poslov je bilo v kulturi glede tih obseg prav toliko kot drugje (dokaz moja pole' hel ' ' založb ^ mika z generalnim direktorjem ene založb Od pred sedmimi leti). Investicijski denar se W tukaj ravno tako brezglavo porabljal in izgub' \ j, Ijal, kot se je kjerkoli drugje, itd. itd. Gre da popolno analogijo. . nin In gre za vprašanje, ki ga postavljam tej staj1 str. strukturi: Kdaj misli zapustiti oder svoje oW*'' sti, če naj bo dosledna in zahteva to od drugi*1. Kar se mene tiče, mislim, da bi bila to kat<*'\ strofa, ker ni ljudi na pretek, ki bi to lahk° namesto teh, ki so zdaj, opravljali. In ker )e gospodarstvo nekaj, kar je popolnoma nep°' membno v očeh teh ljudi, pa dajmo tam, J11 tod del tev se Vli za del in tal se zamenjajmo vse, kot je to Demos na še kakšno škodo kje tudi opravil (npr. TV!)? Kar pa zadeva to, da so udbomafija, pa )aZ tega seveda nisem niti rekel niti tega ne mislirn> ^ zaradi tega, ker se na ta način, glede na to, ka) las ■dejansko že dve desetletji so, tako javnosti ho' ;Zj čejo predstaviti sami. Nič čudnega, saj je to šič od obsesivnih idej, ki se kot bumerang nazaa■-nje vrne tja, od koder je prišla. Če to ta staro ] struktura v kulturi hoče na vsak način biti, P 'j h naj bo. Peter Boz^c, do za] Obrazi poletne kulture in kulturnikov Letos je bila suša dolga, poletje pa kratko, če ga merimo s sloganom Festivala Ljubljana, da se le-ta začne takrat, ko se poleti prižgo luči. Manj denarja za kulturo je tudi pričetek festivalskega poletja pomaknilo v sredino julija. Drugače je to s Poletjem v Stari Ljubljani, ki s svojo celoletno aktivnostjo krepko določa kakovost kulturnega življenja slovenske metropole in je treba njegovim organizatorjem in entuziastom izreči zahvalo in priznanje. Nekako tako je v tem poletju nastal tudi Etno festival Okarina, ki seje selil z Bleda v Bovec, Ljubljano, Celje in Mursko Soboto. K nam je privabil dobre tuje etno skupine in znova pokazal moč, če v danih razmerah celo lahko rečemo - premoč organizacijskih spo- kih sobnosti različno organiziranih kulturniških entuziastov. Na drugi strani je Maribor s celodnevno fešto proslavil začetek nove sezone in svojega skoraj dokončanega gledališča ter povabil v goste svoje tradicionalne prijatelje in sodelavce. V kratkem se bo nekaj podobnega zgodilo v Novi Gorici, kjer ta slovenska zahodna kulturna metropola otvarja novo gledališče. Za slovensko kulturo je zlasti v novih političnih in geografskih razmerah pomembna strnjenost osi severovzhodne in zahodne Slovenije, ki je bila dosežena še prej kot ustrezna cestna povezava. Vse to dokazuje tudi v teh sedanjih norih časih državotvornost slovenske kulture in kulturnikov. Toda hkrati je prišla na piano nova vladna uredba o bistvenih pogojih plačevanja prispevkov samostojnim kulturnim delavcem. V načelu gre za socialno podporo iz državnih sredstev zaradi pomembnosti ustvarjalnega dela. Zato je prav, da jo dobijo tisti, ki jo potrebujejo (približno tako kot socialno podporo ali otroški dodatek), hkrati pa nenaden preskok izključno v tovrstno dimenzijo zares določenemu delu ustvarjalcev jemlje status državnega umetnika in s tem avreolo pomembnosti. Očitno bo treba prehod v novo stanje izpeljati previdno in s prehodnim stanjem, ker gre drugače za bistveno spremembo v pogojih delovanja teh ljudi, ki jo je moč primerjati s posledicami desetdnevne vojne in nato zaradi slabšega gospodarskega položaja in pretrganja finančnih tokov z neplačevanjem honorarjev v daljšem časovnem obdobju. Toda ne pozabimo — ves ta čas se je čedna skupinica 57. kroga ukvarjala z zaščito interesov in neomadeževanostjo tistih, ki bi prvi morali vedeti, da orožje skoraj leto dni leži v skladiščih mariborskega letališča. Pa na žalost podpisanih kulturnikov to orožje niso bile knjige in tako je bilo treba ost usmeriti v moč in domnevno prevlado skrivaških komuni-stično-socialistično-udbomafijskih ljudi ter skupin, ki menda njim in nam še danes grenijo sedanjost, nas vračajo v preteklost, namesto da bi nam vsem omogočili, da novonastale opozicionalne zdrave sile na široko odprejo Sloveniji in Slovencem vrata Evrope. Ti, ti, lumpi, volilci in nezgodovinska koalicija, nastala iz njihove volje ter politične spretnosti novonastale pozicije. Milan Bratec Pisatelj svojo osemdesetletnico seveda proslavi z novim delom V prostorih Društva slovenskih pisateljev je založba ČZP Enotnost predstavila svojo letošnjo četrto knjigo. Izdali smo roman nekdanjega »dvornega poeta Veličanstva Revolucije« Mateja Bora Jemo v rokopis ali Martinova senca, ki je njegov tretji’ roman. Avtor, ki je znan kot pesnik, dramatik, prevajalec zlasti Shakespeara, gledališki kritik in esejist ter mojster aktualnih aforizmov, prav ta čas praznuje svojo ( osemdesetletnico, O Borovem delu in najnovejšem romanu so spregovorili njegovi prijatelji, mi pa ga bomo podrobneje predstavili v naslednji številki našega časopisa. Živahno o predmetu religija in verouku v šolah tel.: (061) 313-942 311-956 110-033 116-163 Začetek novega šolskega leta so med drugim spremljale tudi oživljene razprave o predmetu religija in etika ali pa religija in kultura - kakorkoli se bo že imenoval - ter verouku v šoli. Najprej so se oglasili v demokratski stranki in na tiskovni konferenci predstavili svoja stališča do uvedbe posebnega predmeta o religiji in etiki v slovensko šolstvo, za katerega se zavzema uradna Cerkev. Demokrati menijo, da je nov, šolski predmet, ki naj bi spadal v okvir obveznih izbirnih predmetov v sedmem in osmem razredu osnovne šole in kasneje v srednjih šolah v obsegu 210 ur in ki je v skladu z julijsko zahtevo slovenske škofovske konference po prevzemu dela odgovornosti za slovenski nacionalni program vzgoje in izobraževanja, nepotreben iz več razlogov. Navajajo preobremenjenost učencev, pa tudi, da bi versko izobraževanje (najbrž so mislili »vednost«) lahko postalo sestavni del predmetov, kot so filozofija, sociologija in umetnostna zgodovina. S tem bi se po njihovem mnenju učinkovito izognili tudi kočljivemu vprašanju, kdo naj bi poučeval ta predmet, saj naj bi menda na teološki fakulteti že potekalo usposabljanje za ta pouk. Na tiskovni konferenci so demokrati opozorili še na »še ne do- cela dokumentiran primer občine« - šlo je za občino Lenart - kjer naj bi se ravnatelji šol in duhovniki dogovorili o uvedbi verouka, ki naj bi vsakodnevno potekal prvi dve šolski uri. Po eni inačici naj bi ta dogovor omogočil oz. sklical župan, vsekakor pa naj bi razen redkih izjem ravnatelji pristali. Demokrati so seveda tak dogovor obsodili kot grob poseg v strokovne odločitve šolstva in povprašali šolskega ministra, kaj je z avtonomijo šolskega prostora. Tema verouka se je zdela pomembna še dvema strankama - v Združeni listi so na izrecno vprašanje zatrdili, da imajo o tem znana in jasna stališča, Zeleni - ekološko socialna stranka pa so na tiskovni konferenci o drugih temah mimogrede tudi povedali, da verouk v šole ne sodi. Vse to je najbrž pripravilo šolskega ministra dr. Slavka Gabra, da je pohitel s tiskovno konferenco, kjer je predstavil dogovore državno-cerkvene podkomisije oziroma njenega vladnega dela. Dr. Gaber je povedal, da se na podkomisiji nikdar niso pogovarjali o verouku, marveč dogovori tečejo o nekonfesionalno zasnovanem predlogu predmeta o verstvih, ki naj ne bi bil ideološko zasnovan. Kot je še pojasnil, naj bi učenci imeli na izbiro, docela svobodno izbiro, da ga izberejo ali ne izberejo iz večjega sklopa humanističnih tako imenovanih obveznih izbirnih predmetov, ki pa še niso definirani. Za uvedbo morajo biti podani tako kadrovski kot finančni in drugi pogoji, dogovorjeno pa je, naj bi predmet poučevali diplomanti filozofske, teološke, fakultete za družbene vede in morda še katere fakultete, ob enakih pogojih glede stopnje izobrazbe kot za vse druge predmete. Ta čas posebna komisija izdeluje predloge programa za dva razreda v osnovni šoli in enega v srednji, vse predlagane rešitve pa bo moral potrditi še strokovni svet za vzgojo in izobraževanje. Minister je povedal, da avtonomija šolskega prostora slejkoprej še velja, primarna dejavnost je pred vsemi in še naprej so mnenja, da v šoli ni prostora ne za prepire o tem, katera ideologija in.a prav in je imela prav že od vekomaj, in katera ne, ne za politične manifestacije. Seveda pa je šolske prostore mogoče uporabljati še za druge namene, kadar se to ne ujema s poukom. Od šolskih vodstev je odvisno, kdaj in v kolikšni meri (pa morda tudi za kakšno ceno) bo šola na voljo zunanjim kandidatom za njihovo dejavnost, vendar druge aktivnosti potekaj0 strogo ločeno od šolskih. Verouka po ministrovih bese dah še naprej ne gre povezova1 s poukom, tudi nobene potrebe to povezavo ni. Meni tudi, da Cer kev ni zainteresirana za verou izven šolskega časa, kadar ima11' svoje prostore za veroučno deja* * * * v' nost. Če se zgodi, da so kje utem6( ljeni razlogi, tedaj šola omog°cl možnosti za verouk izven šolskeg3 časa, da ne bi spravljali otrok v s( večjo stisko. Pritiski in strahov1 v zvezi z veroukom so obojestran ski. Šole morajo po ministrove1” mnenju upoštevati svojo avton0^ mijo, ki jo, mimogrede, največkr” (če jo sploh) ogrožajo lokali oblasti, ki imajo na voljo tudi čan vzvod - imenovanje ravnat6 ljev. Glede primera osnovnih š°*; v Lenartu in verouka v njih naj 0 bile navedbe v javnosti netočn6, Pogovori z ravnatelji namreč nis° bili o verouku, marveč o urnik0, ki naj bi učencem omogočil o*5' skovanje verouka v zakristija” Odgovor ministrstva je bil - _ vedno -, naj šolska vodstva Pr° blem pretehtajo in odločijo, šole pa pouk slejkoprej ostaja Prl^ oriteta. Ministrstvo bo interveOL ralo le, če bodo jasni predpisi V ŠmL Igor M* “UiišJc, Hotel °Cen°h‘ Prumek c Opozorilo vsem voznikom motornih vozil! Služba za varnost prometa SR Slovenije nas je te dni opozorila na bistveno povečan promet proti Štajerski, točneje na relaciji Ljubljana-Maribor. Povečanje je še zlasti pričakovati v naslednjih dneh. Vzrok za to ni vračanje dopustnikov ob koncu poletne sezone, marveč izdana vabila preiskovalnega sodnika na zaslišanje, pri razčiščevanju afere z orožjem v Mariboru. Na pot se odpravlja menda precej znanih političnih osebnosti današnjega in včerajšnjega trenutka. Mogoče je tudi računati na njihovo spremstvo. Ocenjujemo, da bo promet v obratni smeri, po zaslišanju, to je iz Maribora v Ljubljano nekoliko redkejši in manj oviran, v upanju, da bodo koga od vabljenih, vsaj za krajši čas, zadržali. Voznike prosimo, naj vozijo skrajno previdno in upoštevajo cestnoprometne predpise. Po možnosti naj svojo vožnjo preusmerijo na stranske poti oz. naj potovanje, če res ni nujno, tudi preložijo. S tem boste, spoštovani vozniki, nedvomno pokazali svojo (politično) zrelost in se izognili morebitni obtožbi g. ministra J. Janše, da s svojim nepotrebnim in načrtnim prevažanjem proti Štajerski načrtno ovirate preiskovalni postopek misteriozne afere z orožjem... zato ponovno, vozniki, pozor, ostanite raje doma!!! Služba za varnost prometa SR Slovenije Gladovna stavka v Kamniku CIM SLABSE ZA DELAVCE, TEM BOLJE ZA TOMŠIČA! DE je bila po napadu »Teritorialcev na lovca na Gorjancih« med prvimi slovenskimi časopisi, ki je predsedniku Republike Slovenije, vladi in parlamentu zastavila zelo jasno vprašanje o »ingerencah, ki jih imajo pripadniki slovenske vojske na civiliste v miru«. In potem je bilo vse tiho. Urad predsednika je sicer zahteval neka pojasnila od ministrstva za obrambo, vendar do zdaj nismo zvedeli, ali jih je tudi dobil. Pes je torej zalajal, karavana pa je šla mirno dalje. Kam? Odgovor je na dlani: v nove tovrstne podvige. Ena od posledic miža-nja demokratičnih slovenskih oblasti nad delovanjem slovenske vojske je prav gotovo tudi objava anonimnega »pisma bralcev« z naslovom Dinastija po mariborsko, ki si ga je privoščila z državnim denarjem tiskana Naša vojska. Pismo »Pod vsakim dnom« je v javnosti vzbudilo vprašanje, »ali dobivamo nov KOS, ki deluje v maniri svojega.predhodnika«. Upravi- čeno, kajti Naša vojska se je polotila objavljanja »pikantnih« (laži?) podrobnosti iz življenja in dela vodilnih ljudi v mariborski časopisni hiši Večer. Jasno, da se takšnih podvigov ne more lotiti običajni bralec Naše vojske, temveč vsebina pisma slej ko prej sodi v domeno profesionalnega vohljaškega dela (Voma?). To pa je prepričljiv dokaz, da je časopis Naša vojska zgolj podaljšana roka ministrstva za obrambo oziroma instrument, s katerim le-to posega v življenje in delo državljanov Slovenije. V deželi na sončni strani Alp nič novega torej. Praksa JLA in SFRJ se nadaljuje. Postavlja se celo vprašanje, ali s takšnim delovanjem obrambnega ministrstva oziroma njegovega instrumenta Naše vojske nismo prišli iz dežja pod kap. Vsekakor tema, pred katero predsednik Republike Slovenije, vlada in parlament ne bosta mogli dolgo mižati. Bo končno DE vendarle dobila odgovor na zastavljeno vprašanje? Slovenske investicije po novem v Upamo, da bodo naši managerji - udeleženci tega sre-canja prispevali k uspehom našega gospodarstva vsaj toliko, kolikor oddela povprečen delavec v njihovi firmi od 1. do 15. oz. v pol meseca. Zraven jim tudi toplo Priporočamo, naj priznanj ne podeljujejo brez poprejšnjega soglasja Janeza Janše, Marjana Podobnika, Lojzeta Peterleta, Franceta Tomšiča in drugih junakov naših dni. Kajti če k omenjenim stroškom prištejemo še tiste, ki jih Potem navržejo še afere, v katerih so tako ali drugače udeleženi »managerji leta«, se vsota na mah dvigne v vrtoglave višine. Ne pozabite na rezervacije in lepo se imejte! V mislih smo z vami - vaši delavci! p.s. Zraven vas obveščamo, da bo srečanje nas - delavcev v oktobru v Zajčji Dobravi. Za pijačo in jedačo bo poskrbel vsak sam. Če utegnete, vabljeni tudi vi! Srečanje managerjev predvsem potrla, »saj gre vendar za delavce (tako Kopušar, op.p.), za katere je bilo v Kočni vedno dovolj dela«. Najbolj nesmiselno pa se mu zdi, da so se za ta korak odločili »zapeljani«, tisti, ki so jih zapeljali (maščevalni odpuščeni poslovodja - zdajšnji funkcionar Neodvisnosti), pa ne! »Ti še stoje ob strani, se obnašajo kot za revizije pristojni organi in prav nič ne ogrožajo svojega zdravja, svojih družin« (Dnevnik, 7. septembra). Torej: direktorja, proti kateremu delavci gladovno stavkajo, je gladovna stavka pred- vsem potrla. V Tomšičevem sporočilu za javnost ne zasledimo besedice sočutja s prizadetimi delavci, temveč le ultimativno sporočilo, če ne celo ukaz, da bodo delavci toliko časa gladovno stavkali, dokler ne bo primer Kočne zakonito rešen. Iz tega lahko vsak zase izluščimo, koliko je resnično komu za delavce in njihove stavkovne interese in koliko kdo v tej tragediji vidi predvsem priložnosti zase. Tomšič bi dokazal, da je drugačen od boljševikov šele tedaj, ko bi se on sam skupaj z vodilnimi aktivisti KNSS odločil, da bodo oni (vodstvo KNSS namreč) tisti, ki bodo gladovno stavkali pred Novo-tehnino trgovino v Kamniku namesto prizadetih delavcev in za njihovo »pravično« stvar. Dokler pa v imenu gladovno stavkajočih sporoča javnosti, do kdaj in zakaj bodo gladovno stavkali drugi, prav ilustrativno govori o svojem sindikalističnem, moralnem in še kakšnem liku. Slej ko prej bo prišel čas, ko bodo to spoznali (nekateri so že) predvsem tisti, ki hodijo namesto njega in zanj po kostanj v žerjavico. Ivo Kuljaj France Tomšič, šef Neodvisnosti KNSS, še naprej skuša Slpiti svoj sindikat skladno ji znano okrožnico nekdanjega °enrosa, pri čemer ne izbira Sfedstev. Celo več: njegovih Sredstev se ne bi sramovali jjdi najbolj zadrti boljševiki, iko nNo, pa smo že pri drugem argumentu. Če bi vprašali otroke, bi ti pred veroukom iz šolskega programa vrgli matematiko...« - Ampak matematika plemeniti, verouk pa poneumlja... -Vi hočete reči, da sem jaz malce poneumljen, ker sem v mladosti hodil k verouku. Pravzaprav vi žalite našega predsednika Kučana, češ da poneumlja slovensko ljudstvo, ki vsake toliko časa spusti kakšen svetopisemski izrek. Ali je torej slovenski suveren malce poneumljen, ker je hodil k verouku?« - Ne, ne! Tovariš Neposredni, zdaj mi imputirate strašne stvari. Pa vsi vedo, da sem tudi jaz volil tovariša, hočem reči gospoda Kučana. Pa kaj jaz, slišal sem, da sta Kučana volila celo dva kompletna nunska samostana... -Zakaj pa?« - Menda jih je tako spominjal na Jezuščka. No, a zdaj vidite, kako je verouk potreben? Sicer pa, da vam odkrito povem, boj proti verouku je prava zarota proti napredku!- - Zdaj sem pa čisto zmeden. To trditev boste morali pa krepko utemeljiti... -Ali veste, kdo je naredil veliko socialistično revolucijo? Tovariš Tito, pa Kardelj, pa Ceausescu, pa Castro, pa Lenin... In vsi so hodili k verouku. Tovariš Stalin je bil celo semeniščnik. A ko so prišli na oblast, so ukinili verouk in s tem naredili fundamen-talno napako. Kajti generacije, ki v šoli niso imele verouka, so potem ukinile revolucijo. Razni Janše, pa Peterleti, pa Kocjančiči in celo mladi Ribičiči in Zlobci. . Ali zdaj vidite, kako pomembno je, da bi bil verouk obvezen predmet v šolah. Sicer pa, zakaj naj bi današnji šoloobvezni huligani imeli manj šolskih obveznosti od naših najboljših polpreteklih sinov?« Bogo Sajovic strinjati samo z Drnovškovo ug6 tovitvijo (o nekoristnosti afeI medtem ko je argumentacija trte izvita. Glede na stanje v sl° venski politiki, lahko nami6 ugotovimo, da zrelih politik6 preprosto nimamo. Kar pa zade'1 ljubezen Slovencev do pretepa# in razbijačev je Drnovšek povs# kiksnil. Kako bi si sicer lahko zlagali ne tako odmaknjeno br« tomorijo in fenomen Janša? Je D! novšek slovenski Hindenburg? Janšev pravilnik Mencingerjeva preganjavica nobeno naključje, da pisana nacionalistična, udbovska in kosovska druščina na obrambnem ministrstvu piše ovadbe kot po takočem traku. Spet smo tam, kjer smo nekoč že bili: za slovenske obrambne sile problem št. 1 ni zunanji, temveč notranji sovražnik. Užgi po njem! dovoljen, ker je zmanjkalo hrane. V Lojzkovo veliko tolažbo lahko ugotovimo, da bo glede na črne gospodarske in socialne napovedi takšnih srečanj vedno več. To pa je nova prvina, ki našega podpredsednika lahko v kratkem popelje v stanje popolnega zadovoljstva. Slovenska psihiatrija pa še naprej modro molči. Janez Janša, minister za afer6 še naprej igra znano igro »naši $ vaši«. Če so »naši« dosegli bri’ ljantno in zgodovinsko usodo6 zmago nad Turki v bitki pri SiskO si »vaši«, se pravi Primorci, 50' letnico njihove množične vstaje $ zlom fašizma lahko nekam zata-: lahki Dr. Jože Mencinger, ekonomist in profesor na pravni fakulteti, se v popolni odsotnosti psihiatrov loteva fenomena preganjavice, ki razjeda slovensko družbeno tkivo. Ugotavlja, da ta izhaja iz omejenosti dobrin. Še zlasti na področju oblasti, kjer so najbolj aktivni danes tisti, ki so prišli prepozno. Pomagalo jim ni niti to, da so se »izčlanili«, začeli verjeti v Boga in trg in celo postali mučeniki prejšnjega režima. Da bi vendarle še ujeli kakšno drobtinico, na silo ustvarjajo priložnosti, kjer bi potrdili svojo legitimiteto. Torej ni Drnovškovi pretepači Lojze Peterle, prvak SKD, je na taboru v Bohinju dejal: »Slovenija napreduje, se lepša in razvija, tudi z bolečinami, ki so spremljava rojstev in sprememb.« Kaj si Lojzek predstavlja pod pojmi napredek, lepota in razvoj, pa je razložil s svojo globoko ugotovitvijo, da je bilo to srečanje ena redkih priložnosti, ko je lahko rekel, da je za- Dr. Janez Drnovšek, predsednik vlade, je na vprašanje novinarja, da se afere nekaterim vendarle politično splačajo, dejal: »... Sloveniji to gotovo ne koristi, dolgoročno pa tudi zrelemu politiku ne. Slovenci po mojem ne ljubijo preveč pretepačev in političnih razbijačev.« Iz povedanega se je moč knejo. Kako drugače si sicer lai^-tolmačimo Janšev pravilnik, ki je določil sodelovanje častne čete & Turjaku, medtem ko si vseprimof' ska proslava v Gorici zasluži K prisotnost častne čete. Janša, P6* terle in comp. so se očitno tolik£ zafecljali z aktualnimi političnih računicami, da ne uvidijo več, & nekateri dogodki vsenacionalneg2 pomena preprosto ne morejo bit1 predmet igre »naših in vaših«. $ slovenska demokracija ne pre' more tiste temeljne nacionaD6 avtoritete, ki bi Sloveniji in nj^ nim državljanom zagotovila vsa] to, da se spričo posameznih strah karskih in ideoloških fanatikov ae bi smešili pred svetom. Ali Janša s svojim pravilnikom implicite ne sporoča še vedno živim aspiraci' jam onkraj naše zahodne meje, da jim je pot do Primorske ponovr*0 odprta? Udbomafijaš AVTOR: BORUT LEVEC DEL FOTOGRAF. APARATA BOŽJI POKOLOM LUIGI GALVANI PISATELJICA PEROCI ZORANA ZEMLJA PLESNI KORAK ENOTNOST SKAND|jAVSI IME POZITIVNA ELEKTRODA UMETNO ZIDANO KORITO VRSTA STREŠNE KRITINE MESTOMA JAPONSKEM MESTNI DEL HAMBURGA STARO- EGIPTOVSKI PISATELJ KRAJ V SRBIJI AVSTRIJSKA "1UČARKA SMl...... (SILVIA) SLIKARSKA TEHNIKA OTOK OB OBAU SUMATRE ZGODOVINSKI KRAJ PRI RIMU TUL, ETUI KOZAŠKI POVELJNIK GRŠKI BOG VOJNE VELIKA REKAV FRANCIJI NORDIJSKA BOGINJA MORJA RAZLIČNA VOKALA PREBIVALEC ISTRE NEMŠKI DRAMATIK (HEINRICH) SLIKAR MEŠKO ITALIJANSKI RENESANČNI PESNIK (LUDOVICO) OSVEŽILNA GRENKA PUACA KROŽNIK ZA HOSTIJE ITALIJANSKI PISATELJ (CORRADO) & NORVEŠKI LINGVIST (IVAR) ŽENSKO IME SLOVENSKI IGRALEC NAUK O PRAVILNEM SKLEPANJU MESTO V BELGIJI SARAJEVO NAGRADNA KRIŽANKA NEUPRAVIČEN. DELA PROST DAN DELI OKONČIN SLOVENSKI PISATELJ (DANILO) NOROST REKAMA MEJI MED ČEŠKO IN MADŽARSKO TNALO VELIKO MESTO V STAREM EGITPU IGLASTO DREVO GOR; SVIC )RAV /ICIZ ZNAMENITO STENO ŽENSKO IME, JASNA AVTOMAT LOVSKA PAST AFRIŠKA DRŽAVA PRIPRAVIL SALAMONOV UGANKAR STAR SLOVAN LUKA V . SOMALIJI PRIPADNIK ITALOV UNITED NATIONS VODNA RASTLINA DEŽELA TATAROV NEKDANJI NEMŠK NEMŠKI POSESTNIK PISATEU FLEMING INDONEZIJSKA TISKOVNA AGENCIJA Politik novega kova Častno četo potrebuje samo še za svojo osebo0 (politično) rabo! Horoskop f Ustrezen odgovor lOSti V 19. stoletju je živelo več vsestranskih znanstvenikov, ki so v znam pustili večen vtis. Eden takšnih znanstvenikov je bil nemški učenjak 1 raziskovalec Alaxander von Humboldt (rojen 14. septembra 1817). VOH Humboldt se je ukvarjal predvsem z naravoslovnimi znanostmi. Bil je pred3' vatelj na več univerzah, napisal je precej znanstvenih del, se ukvarp z geografskimi odkritji in z več odpravami odšel na raziskovanja v tedaj s® neznane kraje v Afriki in Latinski Ameriki. Malo se je zapletal tudi v velik0' evropsko in domačo politiko. To so bili časi nacionalnih in socialnih družben10 sprememb, reakcije in protireakcije, revolucije in zadušene vstaje, absojd', tizma monarhov. Nemčija je bila tedaj še razdeljena na veliko število kralp vin, kneževin, vojvodstev in samostojnih mest. Združil jo je šele von Bisma[c leta 1871. Marsikateri teh monarhov je bil še zagrizen absolutist, kakršni s obstajali v 18. stoletju, in imel v svoji državi za nepokorne na voljo represij aparat, ki ga je lahko uporabljal po mili volji, saj v njegovi državi ni bilo ni ustave niti parlamenta ali česarkoli, kar bi vladarja nadzorovalo. Tako je tu? Humboldt moral zaradi lastne varnosti nekoč Nemčijo za nekaj let zapustiti' se preseliti v Pariz. . ,h V družbi, v kateri je sedel tudi Humboldt, so se pogovarjali o spiritističm sejah. Posamezniki so pripovedovali o raznih takšnih čudih. Ko je naka darn vprašala Humboldta, kaj si on misli o takih premikih mizice, ji je odvrnil: »Zakaj pa se miza ne bi zares premikala? Pametnejši vedno odneha." J V tem tednu so bili rojeni še avstrijski pesnik in pisatelj Franz VVerfel, rusK| fiziolog Ivan P. Pavlov, nemška pesnica Ina Seidl in ruski vojskovodja Miha '■Kuluzov- c» Nagradna križanka št. 39 Rešeno križanko nam pošljite do 20. septembra 1993 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 610,00 Ljubljana, p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 39. Nagrade so 1.000, 700 in 500 tolarjev. Rešitev nagradne križanke št. 37 ASKARIS, APAČI, STALINA, ROMAN, TARAS, NOETIKA, ZORAN, KARTONAR, CENE VIPOTNIK, STIL, CE, APOEN, RIM, VO-LOS, LAVER, OMARA, ANETO, ODOLIN, ANKA, RAN, SVAN, JANI- ČAR, OLŠEVA, MET, VAL, CIREREK, RK, LESK, A, TKON, SATIR, ERROL, TE, TELEFONIST, NAO, ATRI, ARTROZA, HALS, TANK, STARMAN, KRAT Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 37 1. Ljuba Rink, Župančičeva 6, 66250 Ilirska Bistrica, 2. Marjan Kamenšek, 5. Prekomorske 29, 62250 Ptuj, 3. Boža Robida, Apno 80, 64207 Cerklje na Gorenjskem Nagrade bomo poslali po pošti Križanko pripravil SALOMONOV UGANKAR Vlažno V začetku tedna je bilo pošteno mraz za ta čas. Topel jugozahodnik je v torek čez dan segrel ozračje, še topleje je bilo v sredo zjutraj. Tako toplega jutra že ni bilo od konca avgusta! Isti veter pa je k nam usmeril tudi vlažen zrak iz Sredozemlja. Kdor se je odpravil na morje, je ostal praznih rok. Zahodni kraji Slovenije so ob vlažnem jugozahodniku oblačni. Ob koncu tedna se vreme ne bo bistveno spremenilo. Ostali bomo pod vplivom vlažnega jugozahodnika. Lepše vreme bo na Štajerskem in v Prekmurju, najslabše na zahodu, kjer bodo občasno tudi padavine. Drugod bo večinoma suho. V začetku prihodnjega tedna bodo padavine pogostejše, v zahodnih krajih tudi bolj izrazite. V gorah bo za konec tedna megleno, zlasti v zahodnih Julijcih.