Delaj dobro

Dobri namen
^^^Tse, kar človek misli, želi, govori in v dejanji izvršuje, se imenuje njegovo Bdelo". Pred Bogom, ki v srce vidi, so toraj tudi misli in želje že toliko, kakor dejanje. Še veC: pri Bogu še le misli in želje dajo vsakemu delu pravo ceno. NajboljSa dela namreč mu ne morejo dopasti,  ako niso njemu namenjena,  ampak
j^srC^^oniffflrugemu daruje. Nasproti pa delo, ki pred svetom malo velja, ima v njegovih očeh veliko ceno, ako se njemu daruje z veliko Ijubeznijo.
Iz  tega lahko  razvidite,   kolikega  pomena je  pri vseh  naših   opravilih   dobri   namen.   Naj  vam  stvar; nekoliko natančneje razložim.                                         '
Vsa človeška dela — misli, želje, besede,  dejanju
—  se dajo vvrstiti v tri  skupine:  nektera so  sama ofc> sebi dobra, druga so sama ob sebi slaba, tretja pa niso niti dobra niti slaba. Dobra dela so:  molitev, post, mi-loščinja,  toraj vse kar v Božji službi  storimo, v Cemur sami sebe premagamo,   kar bližnjemu na Ijubo storimo. Tudi tem dobrim delom je treba,   da jih z dobrim na-menom Bogu posvetimo ter v stanu milosti božje opra-vimo,   da  nam  bodo  za nebesa  zaslužljiva.   Kdor jih opravlja le zavoljo Ijudi, je že prejel svoje plačilo, pravi Jezus  sam,  in v  nebesih  nima  ničesa pričakovati.   — Zlobnih del tudi najboljši namen ne rnore v dobra spre-meniti: ni dovoljeno s tatvino revežev podpirati, ni do-voljeno z lažjo bližnjemu pomagati. Toraj o teh nič \
—  .Tako važen  pa je  dobri  namen  pri tistih delih,   «, niso sama ob sebi ne dobra ne slaba, n. pr. jesti, spati, sprehajati se, pogovarjali se, igrati in veseliti se itd. Vsa taka dela lahko z dobrim namenom posvetimo in v dobra ' spremeniino.  0, koliko  zaldadov  imajo  ijudje  skritih v svojih  vsakdanjib  opravilih,   pa  ne  vedo  zanje  in jih nočejo vzdigniti,  ker zanemarjajo dobri namen!  Kolika škoda! Kako se bodo enkrat kesali!
Vi pa bodite modri in nabirajte si že zdaj v mla-dosli zakladov v nebesih — ravno z dobrim namenom. Koliko  si lahko  sleherni  dan  pridobite,  če  le  bočetp-vsaka stopinja,  ki jo  storite — in  otročjih  stopinj veliko na dan; vsaka beseda,   ki jo izreCete,  berete aii zapišete, — še celo vsaka črka; vsako pošteno veselje, vsaka opravičena žalost; vsak izdibljej, vsaka misel, vsaka želja, vsako čutilo, — ako ni zoper zapoved; vse vse — še celo počitek in vsak dibljej v sladkem spanji — \ bo prišlelo v zasluženje, ako ne opustite dobrega namenu.
Kaj pa je sloriti? — V vsaki reči se lahko doseže Cedalje večja popolnost, toraj tudi pri obujenji dobrega namena.
Za veljavo dobrega namena sicer zadostuje, če zjutraj le mislile in v srcu želje obudite, da naj bo vse opravilo celega dneva v slavo Božjo in v vaše dtfšno zveličanje; seveda še boljše bo, če to tudi z besedo izrečete in to večkrat čez dan ponovite — čem večlcrat, tem zaslužniše! Darujte zdaj v začetku življenja enkrat za vselej vse dneve, kolikor vam jih bode Bog dal na svetu doživeti; darujte mu vsako nedeljo vsa opravila eelega tedna; darujte mn zjutraj in zvečer vse, ter v enem dnevu zvršite; darujte ruu še posebej imenitniša dela dopoldne in spet posebej popoldne; darujte mu vsako uro posebej; ali že večkrat vsako uro povzdignite svoje srce k Bogu! Greh ne bo, če tega ne storite; pa zapomnite si, da pri dobrih rečeh ni kmali preveč, da tu velja beseda, ki je nikdar ne pozabite; čem \e6, tem bolje! V tej prekoristni pobožnosti se lahko obr-nete naravnost k nebeškemu Očetu, ali k Jezusu, k sv. Duhu, ali k Mariji Devid, angelju varuhu itd. Po tej pobožtvosti se boste privadili gostokrat na Boga mi-sliti, svoje srce na kvišku povzdigovati: dvojni dobiček ttoraj — boljšanje srca, pa zasluženje za vefenost.
Ce me toraj ubogate, bosle videli, otroci! kako se bode takrat razveselilo vaše srce, ko boste ob svoji smrtni uri zagledali toliko toliko dobrih del zapisanih v bukvah življenja! Na delo toraj!!