Gorica" izliaja vsaki turck in soboto. Ako pado na ta diieva praznik, dan poprej. (IriMlni^tvo se naliaja v „Narodni Tiskami", ulica Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. Nefrankirnna piHina se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. KokopiHi dopisov se ne vračajo. GORICA „(»orica* stane na leto 10 K, za pol leta 5 K, za četrt leta 250. I'prx viiištMi se nahaja v „Narodni Tiskami" ulica Vet'tirini St. 9. se plačuje od fvelttrustupn«? petit vrste po 14 vin.. za večkratni natis primeren popust. l*'»«»;iin<*/iie fttevilk«* sianejo H vin. in se prodajajo v raznili ^onškili traiikali. §t. 98. v Gorici, v torck dne 7. deccmbra 11)09. Leto XI. Dopllil! !Dll Vsled nepričakovane sinili no voizvoljenrga, deželnrga poslanca Alojzija Joriča naslopila je polroba dopolrii Ine volilve v deželni zbor goriski v splosnem volivnem raz- redu ali poti kuriji. ki so bo vrsila v nedeljo 11). deeembra. Ako bi bila polrobna ozja voliiev, pride la na vrsto v turok po božičti dne "JS. decembra. Pri dopolnilni volilvi jo priza- del. v prvi vrsli Kras, katerega jo imol zaslopali linirli poslanoc v d. sklepalo, namreČ ali in zakaj je ute- meljen njegov predlotj na prenos raz- prave. vain je že v naprej obrazložil na dolijo in .široko. kako veliko krivico trpi vsled obja^'e inkriminiranih član- kov. Trdil je. brez dokazov in pred vse- mi dokazi. da. še preden so se članki prečitali, da se mu v njih očita pone- verjenje. da se ga v njih obrekuje itd. Cudno sicer ni, da se taka stvar izrabi tudi v politične namene. in če bi se od nasprotne strani samo to po- skusilo, bi jaz kot kazenski zagovornik ne imel veliko o tem govoriti: toda proti temu se moram odločno upreti. da bi se h kratu delalo javno mnenje v žkodo mojih branjencev. ter sem dol- zan vse storiti. kar je od mene odvis- no. da svoja klijenta obvarujem ne- iii,ri)dnih posledic takega početja. Sicer sem tudi jaz mnenja, da bodo gospodje porotniki mogli o stvari nepristranski in zanesljivo soditi samo, ako bodo imeli vse gradivo pred seboj v svojem jeziku. S tega stalisča in da se ne bo mislilo. da se hočem okoristiti z veli- kodusjem nasprotnika. se strinjam z njegovim predlogom. Predsednik vpraša. kateri iz- med porotnikov ne razumejo popolnoma nič slovenski. (Javijo se štirje.) Nato k Gabrščeku : Vprašam vas, ste li napra- vili italijanski prevod obtožnice. (Jabrscek ne da nikakega določ- nega odgovora. Sodni dvor se odstrani. da se po- svetuje o predlogu za preložitev raz- prave. Čez 10 minut se sodni dvor vrne. Predsednik: Sodni dvor ni ugodil predlogu zasebnega obtožitelja z ozirom na to. ker porotna klop ni taka. da bi se opravičila preložitev razprave po ij 76 kaz. reda. Cettidi je g. branitelj v predlog zas. obtožitelja privolil. ven- dar ga je bilo treba odbiti. Predlaga. naj se začne citati ob- tožnica. Dr. L e v p u š č e k. üabrsCekov za- stopnik: ülavni razlog. da je današnja razprava onemogočena je ta. ker na porotni klopi sede Italijani — a mi ni- niaiuo italijanskega prevoda. Predsednik: Jaz sem že prej prašal. ali imate prevod. pa nisem nic Zagovornik. Burka v enem dejanju. Spisal: Dragotin Vodopivec. (Konec.) J a n e z. Ne bom več! Veš, nekaj novega ti povem. Domov grede sem na Kalu par prešičev kupil; pojdi si jih ogledat. Ako se ti bodo dopadli, jih vzemi, če ne, pa jih pusti! Da ne boš delala besed kakor lani, da ne znam kupovati, in si jim vse mogoče napake na svetu dobila. Eden je imel predolg rilec, pa prekratka ušesa, drugi je imel dolga ušesa,, pa rilec prekratek! Urša. Pojdi, pojdi, saj si ti gospo- dar! Kar si ukupil, si ukupil! Ta-le košček kruha boš še pojedel. (Vzame kruh v roke in ga razdeli na štiri dele, potem dene na vsak vogel mizc po en košček.) Janez. Zadosti imam! Kaj pa delaš? Zakaj drobiš kruh? Saj nisem piščanec! Urša. Ljubi Janez, nekaj bi te prosila, če me boš ubogal. Janez. No, le povej, kaj želiš? Urša. Te štiri kožčke kruha se sneš ! Janez. Če ni drugače, jih pa pojem! Urša. Saj sem vedela, da me boš ubogal. Zdaj pa pojdi štirikrat okoli mize in vsakokrat, ko prides okoli, deni košček kruha v usta! Janez. (Začudeno.) Žena, ali si pri pameti? Urša. Lepo te prosim! Janez. Ne nori, Urša! Sa si dovolj stara ! Urša. Janez, za tvoje dobro se gre, ubogaj me! Janez. Urša, ali si ti neumna, ali sem jaz pijan ? Urša. Janez, saj si mi obljubil, da me boš ubogal! Jane z. Ne bodi čudna Urša! Kaj niisliš, da sem nor, da bom okoli mize letal. Urša. Zadnji krat te prosim Janez! Janez. Ne uganjaj neunmosti, Urša, da me ne razjeziš! Urša (zase). Če ne pojdeš z lepa. pa z grda. (Glasno.) Okoli mize mi pojdi, takoj! Janez. Urša! U rs a. (Cia prime za roko.) Za mano! J an ez. (Vstane.) Pa kaj. ko bi Urša znorela. (ore za ženo okoli mize.) Ursa. Deni košček kruha v usta! Janez. Lepo te prosim, Urša! U r ša. Deni kruh v usta! Janez. (Dene kruh v usta!) Oj ti moj Bog, znorela je! Urša. Za menoj! (Gresta okoli mize.) Barb a. (Vstopi.) Kakšne burke pa vganjate ? Ha, ha! Janez. (Obstoji.) Pomagaj soseda, žena mi je znorela! Jaz tečem po zdrav- nika. (Hoče iti.) Barb a. Čakajte, sosed! Ne delajte si brezpotrebnih potov in- stroskov ! Urša ni znorela, le prelahkoverna je! Janez. Hvala Bogu, da je pri pa- meti. Barb a. (Proti Urši.) Ljuba soseda! Vse vein, zunaj pred vrati sem stala. Malo soli sem hotela naprositi na po- sodo. Slisala sem, kako je Yedez'Miha zlorabil tvojo lahkovernost in radodar- nost. Ti iščeš uzrokov tvoje nesreče tarn, kjer jih ni. Pomoči in svete pa pri takih ljudeh. ki ti jih ne morejo dati! Zapiraj vrata pred vaskimi klepetuljami in dru- gimi taksnimi ljudmi, ki druzega ne delajo, kakor posters ljudi obrekujejo. Manjka ti potrpežljivosti in brzdanja svojega jezika. Ženski jezik je večkrat kriv zakonskih razp.nj in nezadovolj- nostij. Bodi potrpežljiva in se svojim možem prijazna, in videla bos, da se bo tudi v tvojo hišo naselila zadovoljnost in sreča! Urša: Srečna hvala, soseda, da ste mi odprla oči, da sem le saina zapravila svojo srečo in zadovoljnost. Skušala se bom ravnati po vaših nasvetih. Barb a. Kjer potrpežljivosti in za- tajevanja ni, tarn tudi prave sreče in mini ni. Jane z. Tako je! (Zagrinjalo pade.) tral" ob 4. in pol uri popoludne niora privabiti polno dvorano niestnega in drugega o'ucinslva. Saj je čisti dobiick določen za prepotrcbno slovensko siro- tišče v Oorici, katero krvavo potrebu- jemo. Nažc sirote moramo pošiljati v tuja sirotišča, v katerih se] izneverjajo našemu narodu. Zato ne sine biti na- sprotnikov pri tern eminentno narodnem in humanitarnem stremljenju. da se čim prej zavod za zapuščene sirote odpre. — Vspored tc veselice priobčimo pra- vočasno. „Soča" In zadnja porotna raz- prava proti „Oorid." Vedeli smo uže naprej, da bode „Soča" pisala, da ni A. (Jabršček pri petkovi porotni obravnavi odklonil nobenega porotnika Slovenca. Piše pa, da le pri porotniku Koronu se je Gab. pomišljal. Uže v zadnji št. na- Šega lista smo povedali, da je A. Ga- bršček na vsak način hotel odkloniti slovenskega porotnika Korona, a je bilo prepozno. Temu postopanju meniino, se ne pravi le pomišljati se! Nadalje piše „Soča," dajebilapo zaslugi dr. Pavletiča porotna klop mešana, kar ne odgovarja resnici, kar smo uže v zadnji stevilki pribili. Užev začetku žrebanja je A. (ia- bršček pustil dva laška porotnika, da sta smela zasesti porotniško klop. — Po- polnoma prav je rekel naš zagovomik dr. Pavletič, da ako zadene nas krivda, da je porotna klop inešana, zadene tüdi zasebnega obtožitelja, ker ni uže v za- četku odklonil laških porotnikov. Ni res, da je odklanjal A. Oabršček la^ke po- rotnike doklerniso bili vsi Slovenci izžre- bani, marveč res je, da je uže tretji izžrebani porotnik, ki je zasedel po- rotno klop, bil Italijan. ki ni razumel nič slovenščine, katerega ni A. Oabršček odklonil. — Le nič zavijati. Teni dejst- vom smo bili priča. Ne tajimo, da bi A- (iabršček ne odklanjal laških porotnikov. pa saj jih je tudi nas zagovomik dr Pavletič. Le resnic; „Soča" povej! Ta pa tebi ni Ijuba! V pojasnilo in popravek dveh stavkov o „Dijaški kuhinji". katera smo prinesli v domači vesti „Naprednjaki in ne liberalci" v predzadnji stevilki svo- jega lista, dobili smo od nadzorstva imenovane kuhinje daljši spis, ki smo ga le radi tega odložili za prihodnjo številko, ker je nekoliko dolg, in da ima naš poročevalec priliko, pojasniti, oziroma uteineljiti svoje poroeilo. Pred leti, ko se ni bilo okrajne sodnijc v Kobaridu, je objavila (iabr- ščekova „Soča" to-le vest: „0 sodnih uradnikih": „Minister je prepovedal sod- nikom očitno vmešavanje v strankarske borbe, ker trpi ugled starm in justice same, to je, vera v nepristranost sod- nikov in v veljavnost razsodb". Ce bo treba, bomo jasnejše govorili, Semenj sv. Andreja. — Vieraj je privabil semenj sv. Andreja z ozirom na skrajno neugodno vreme prejšnega dne neprieakovano mnogo ljudstva v Gorico. Kljub temu pa se goriški trgovci prav nie ne hvalijo. Prodali so namreč razmeroma malo. Ljudje so prišli v Gorico bolj iz navade in iz radoved- nosti, nego pa po opravilih. Na živinski trg je bilo prignane mnogo živine, a tudi tu je kupčija slabo vspela. Cena živini je bila previsoka. Najbolj živahno je bilo pač pri komedijah, kjer se ne potrebuje mnogo denarja in se zijala prodajajo prav po ceni. JJoi 'S v krasaih sHkah. „Slov. ..išč. soc. zveza" priredi prih. nedeljo, 12. t. m. ob 4h po- poldne v dvorani „Central" pre- davanje. . Vč. g. dr. K o b a I bo predaval o rojstvu Bozjega Deteta in pokazal 60 umetniških slik s pomočjo skioptikona. Vstopnina za clane 10 v, za nečlane 20 v. Predavanje o Lurdu pride na vrsto prih. mesec. Poskus z Rusjanovim ziajtopio^ z zrakoplovom, katerega sta izumila naša rojaka, brata Edvard in Josip Rusjan. Prav takrat pa, ko se je zra- koplov začel pomikati, pripeljale so se z nekim vozom Ltiri osebe, med kate- rimi sta se nahajala tudi prof. Seidl in pa urednik „Oazzettina", Codermas, z mirenske ceste na lice mesta Vsled ropota, katerega je provzročil zrakoplov, se je začel konj plašiti in se je tudi popolnoma splasil, ko se mu je zrako- plov približal in tudi zadel vanj ter ga nekoliko raniK Tri osebe s kočijažem vred skočile so pravočasno z voza le Codermas ostal je na vozu, s katerim je konj zdirjal po Rojah, a se je vendar ustavil, ne da bi se pripetila Coder- mas-u kaka nesreča. Ker se je pri tej priliki tudi zrakoplov pokvaril, je mo- ral za včeraj narneravani poskus izo- stati. Prepovedan manifestaeijski sbod za slovensko sole v Trstu in domon- straeije. V nedeljo se je imel vršiti v Trstu v „Narodnem domu" manifesta- eijski shod za narodne sole v Trstu. Policija pa je ta shod prepovedala še le v soboto proti večcru, tako da niso ob- širjenejši slovenski krogi o tej prepo- vedi nič vedeli. Zbralo se je zaradi tega v nedeljo zjutraj v „Narodnem domu" vse polno občinstva; politično društvo „Edinost" je poskusilo izposlovati pri namestništvu preklic prepovedi. To na- logo je prevzel dr. Slavik. Sei je na namestništvo, kjer pa ni nie opravil. Vrnivši se v „Narodni dorn" je to zbra- nemu občinstvu naznanil ter je je po- zval, naj se mirno razide. Množica pa je drugače sklenila. Zapustila je „Na- rodni doni" ter se odpravila proti na- mestništveni palači, da bi tarn mani- festirala za svoje zahteve. Na potu pa ji je policija na več niestih zastopila pot in le nekaterim gručam se je po- srečilo, da so po ovinkih prišle do Horznega trga. Tarn pa so začeli neka- teri Italijani izzivati. Slovencc in pri- letel je med nje tudi kamen iz restav- raeije stare Borze. Slovenci so začeli na to restavracijo bombardirati in so nekaj šip razbili. Neki iredentovec po imenu Peter Alogrini, je trikrat ustrelil iz revolverja na Slovence. Jeden strel je zadel nekega' Slovenca v mezinec, drugi pa nekega drugega Slovenca v stegno. Slovenci so predrzneža pošteno oklestili in ga potem izročili polieiji. Ravnotako so storili z nekim Cosminom, ker je začel udriliati s palico po njih. Na Rorznem trgu je nastal velik strah. Začeli so zapirati prodajalnice in ka- varne. ObČinstvo nahajajoče se tarn je bežalo. Ranjenili je bilo več oseb. Za- prtih pa pet, dva Italijana, trije Slovenci. Božično veselico priredi dne 26. in 27. decembra 1909 ter dne 1. ja- nuvarja» dekliška šola „Hlizabetišče" v Tomaju z jako izbranim vsporedom.ka- terega priobčimo pravočasno. Občinstvo uže seda] opozarjaino na to prireditev. Izgubljeno. Neka žena je na trg sv. Andreja izgubila od postaje Sv. Lucija do Gorice svoto 60 K. Kdor bi ome- njeni denar našel, je naprošen, da ga prinese v naše uredništvo kjer dobi pri- merno nagrado. Spomenik ponesrečencem. — Vete- ransko društvo za pokneženo grofijo Goriško-Grad. je sklenilo postaviti spome- nik onim vojakom in civilnim osebam, ki so 1. 1846 ponesrečili ob prehodu čez Sočo. Po končanih vojaških vajah v o- menjenem letu so se imeli vojaki pre- peljati z brodom čez Sočo. Ena stotnija je srečno prišla na drugo stran. Ko je druga stotnija bila na brodu se je pri- rinilo tudi mnogo civilnih oseb na brod, akoravno jim je brodnik odsvetoval. Ko so bili že sredi Soče je počil brod, na- kar so padli vsi v vodo. Od 200 ljudi, civilistov in vojakov, ki so bili na brodu, se je 29 vojakov in 21 civilistov potopilo. Večina teh je bila pokopana na starem pokopališču in jmeli ,s/h3*h<1lf9mf}ft spominsko ploščo na železni most, ki se naliaja tarn, -kjer je, bil ppprcj brod. Društvo se vsjed ; tega obräca na vse domoljube, "da- bi ^rispevali v ta namen s katerimkolirn darom.p Prispevki naj se pošiljajo gospedn Ivanu Šimčič, društvenemu blagajhiku in uradniku hranilnice in zastavljalnice v Gör'ici. ...... ( Pri rudntški nesreöl v Ämerikl ponesrečeni Slovenci. —' 0 grozni ne- sreči v rudnikn pri rnestu, Sheryju v državi Illinois, ki se je zgodila 13. no- vembra t. 1. in v kateri je zgubilo živ- ljenje več sfo rudarjev, se poroča iz Amerike: Kolikor se je dalo pöizvedeti, je bilo ob Času nesreče 18 naših roja- kov v jami, kiso gotovo( vs'i-'rrirtv'f, — nič manj kot<16 od teh je ožerijenih! — lmeoa ponesrečencev so: Fran Jakše, Martin Rebsei, Josip Rebsei, Jernej Lindič, Anton Pavlin, Josip Ermakora, Anton Vesel,' Pran Retelj, Pavel Zajc, Matija Gril, Martin OVsek, Daniel Ov- sek, Ivan Kavs, Josip Pirh, Peter Bre- gar, Anton Krvana. Ivan König; za ime osemnajstega se še ni moglo pöizvedeti. Eksplozija dinamitüih patron. — Štiri osebe ubite. Dne 2. t. m. je hotel Martin Svaja, po domače Mlakar iz Gorjuž blizu Bohinja nekaj razstreliti. Imel je dinamitne patrone v neKi posodi še prejšnji dan pripravljene. Ker so mu patrone primrznile, je šjI k ognjišču.da bi jih z gorkoto odtajal. Patrone so pa eksplodirale in ubile njegovo ženo in troje otrok, njegovo sestro pa tako ra- nile, da ni upanja da okreva. Svaja je sam ranjeni nad trebuhom. Tuzla in ne več Dolnja Tuzla. — Mestni občini Dolnja Tuzla v Bosni je skupno iinančno ministerstvo dovolilo, da se ime mestu spremeni v Tuzlo. Nemce F^vražijo povsodi. — Nem- ški „Alänner^jsangverein" (moško pev- sko društvo) iz Mainza je nameravalo prirediti v Parizu koncert. Ali vsi last- niki dvoran so se branili dati nem- skemu društvu na razpolago dvorano. Zato je nemški poslanik odsvetoval peveem obisk franeozkega glavnega mesta. Kakor se vidi iz tega, so Nemci povsodi enako obsovraženi. Če pojue tako naprej, se kmalo ne bodo stneli vec prikazati izven svoje domovine! Nemec ustrelil Slovenca iu mu odrezal glavo. --„Pred dvema. mese- cema je zginil fienadoma dvajsetletni Jakob Rožič iz Begunj pri Lescah. Se- daj pa so ga nasli zakopanega v gozdu. Dokazalo se je. da ga je usffelir lovec nemskega milijonarja .barona Borna. To ne dosti. mufje ta..^e5tija v človeški podobi odrezal glavo ip, ga potem za- kopal. Ker ga jö pa .zakopal zelo plitvo, je voda odnesla prst proč in tako je prislo hudodelstvo na dan. Nečloveškega lovca so seveda zapfllr- "ij>nnutwr.:',rl nf !fträt firala ^- iibH; — STrstenika dne 1. decembra se poroča: Dne 28. novembra zvečerf }e mlinar J. Sire v prepiru udaril s^ojega brata z motiko po glavi, vsled česarje, ranjenec kmalu izdihnil. Oba moža sta bila strastno udana žganju. Ta je v enem letu že drug slučaj take .žalostne, nesrečne smrti, in to v majhni vasi. To so pre- tresljivi nasledki peklenskega špirita. Požar v Baltiptoru. — V Balti moru v Ameriki fe &rxL 2. t. n. razf.ajal velik požar, ki je Hiničil 960 hiš. 30 Ijudi je našlo snrpt'wqognju. Dr. Anton Ohlöödowski. Božične pesmi, za mešari Sbor. Založila „Kato- liška bukvarna".""Cena partituri K 130. Gospodom naročnikom. Vse one gg. naročnike, kateri niso še poravnali zaostale naroč- nine, uljudno prosimo, da nara prejkoprej isto pošljejo po dopo- slani poštni položnici. Gospodarske vesti. čiščenje vina. — Če hočemo vino čistiti. rabimo kako čistilo, ki ga moramo v vino pomešati. To čistilo pa mora biti tako. da se, ne da bi vinu kaj slabega dalo ali kaj dobrega vzelo. v njem zopet na dno poleže in da potegne vso v njem nahajajočo se nesnago (odmrle glivice, kristalčke vinskega kainna. strjene belja- kovine itd.) s seboj na dno soda. Takih čistil imamo veliko. Našteti hočem le najnavadnejše. Žatlatina (žolica ali francoski lim). Žalatina ali žolica je fin, čiščen francoski lim. ki mora biti brez duha , in brez okusa. Dobiva se v trgovini v tenkih svetlih listkih (kuhinjskažalatina), ki pa ni pripravna za čiščenje vina, ali pa posebno za Čiščenje vina pripraljena v obliki rjavih tablic v teži okoli 30 g- (3 dkg). Najboljša je francoska želatina „La ine". Ker je žolica lim. se rada na via-' žnem kraju rnehča in gnjije. Hraniti jo je torej treba v zaprti posodi na suhern. Kako se očisti z želatino. Želatina se za čiščenje pripravi lakole: Naj prej se odtehta. in sicer se vzame na vsak hektoliter (100 1) 10—20 g (navadno 10 — 12 g) želatine. Nato se kar v celih tablicah namoči za 24 ur v mrzli vodi. V tem času se sicer kakor kost trda želatina toliko omehča. da je mehka kakor milo (žajfa). (Dalje pride.) ¦ ¦¦¦ eriiske 5t ^ilke 4. doembra Trst.......23 76 24 62 5 Vsem prjuateljeni in . znancem naznanjamo ža- lostno vest, da je. naša mati oziroma-tašča in stara mati ' Katarina vdova Pavletič danes predpoludne previdena s.syf sakramenti za umi- rajoče v 80. letu starosti po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspala. Truplo drage ra.njkejse prč^elje v četrtek 9. t. m. predpoludne ob lö. uri oef stanovanja v ulici Dreossi št. 16 (bivša villa Böckmann) v stolno cer- kev in potem na mestno pokopalisce. Njeno dušo pripotdčato^ v pobožen spomin! V Gorici, dne 7. decembra 1909. Rodbina dr. F. Pavletiča, Namesto posebnega naznanilä. , določenega slišal. Če pa danes rečete odločno, da nimate prevoda — dovoltrr,, da se razprava prenese. (Zagovorniku tožencev): Tudi Vi nimate prevoda ? Dr. P a v 1 e t i č : Moram priznati, da nimamo obtožnice v italijanskem je- ziku. Sicer pa ni moja dolžnost skrbeti za to, ampak zasebnega tožitelja. Pre- j)uščam pa sodnemu dvoru, da odloči, ali naj se razprava prenese ali ne. Dr. Levpušček: Ni zadosti pre- vod obtožnice. Rabimo tudi v točnem prevodu članke v italijanščini. Žal mi je, če se zasebni obtožitelj prej ni iz- razi! dovolj jasno. Nato se je sodni dvor umaknil '.n nato je predsednik naznanil, da se raz- prava prenese po § 76 kaz. zak. Oopisi. -t>'.v Iz Št. Andreža. — Kakor kafra je ijiginil iz Lt. Andreža. Kdo? Vinko Ban- delj, učitelj. Zakaj? Vemo, pa ne po- tfömo še___A jih je par „našpilal" v žt. Andrežu. Pribijemo naj le eno. Da je Vtnko Bandelj liberalec. tega menda nif-tr.eba posebej povedati. V našem li- beralnem bralnem društvu ni bil med ohimi. ki pometajo. „Šaržo" je imel menda višjo. No. pustimo to. Pa nekaj drugega ga je tudi „uščipnilo". Tožil je namreč našega cerkovnika in trgovca g. Viljema Nanuta, češ, da je po ob- Čini raznesel govorico, da so se neka- teri mladeniči. člani liberalnega bralne- g§ društva pred časom skrajno škan- fialozno in pohujšljivo obnašali. Zaradi tega je Bändel, ki je bil najbrže v oni ^lružbi mladeničev, prijel na piko g. Viljema in hajdi na sodnijo iskat nje- gpvoJf:po g. Viljemu oskrunjeno čast. JVi-jf dobil. kar je iskal. Tožil je. pa pra^o.je zgubil. Ob stroškeje, in cast njegöva je na ravno isti stopinji kot ßffPfPJ)K>l Gosp. Viljem je bil oproščen. $jftüvirr;,pa bo oproščen cele zadeve lie^i#}kr(at, ko bo plačal stroške. — $}1(|^n.drpž inu najbrže ostane dobro v spominuj'jPravijo, da je sfrlel na Ka- fjajfjtyj y.rh, odkoder se mu sline cede po Št. Andrežu. Prav je! Predobro se mu je v .Št. Andrežu godilo— -oq t-: i:L -xjn teiÄi&enberga. — Tisti tat naše &#* irjvßbrekovalec našega poštenja, ki nas1ip/jy "^0^1'" m »Primorcu" dvakrat jJ^ea^Y^j.*»^ ° d r 8 a" m nas blatil, „da lkWJiaiffPoi•n '^ krščanskega na ^/ii^/xii-p'v^a smobrezčasti", ni fetiRFjk^h svojega nesramnega ža- wKli^fe*}0 tega se ]e zakadil P° svoji naprednjaški navadi v našega g. z^ajj^.^irj^jg. kaplana. Poznamo tega dopisuna. Hoče se izmuzniti. kakor strupena. kača. če ji stopiš na rep. Mi riTiynDe^ki. fcmetje, ki smo katoliškega ntefiema. Iti1 pošteno delamo in se tru- Jill TO/l' ,i:l u. . . ... dimo na svoy. rodni zemlji, se ne omo püsi/H 'zmerjati in žaliti od napred- njaškega dopisuna. Človek, ki po ob- jfjrY? Hros^iitjeralne kvante, hujska in Mi"sYrL|?{rJ:fli sovraštvo, potem pa nas tfLTc"'lbVlihfIsttto brez časti", naj se. po- b^flßpfrciÖ^^s! Mi ga nič ne potre- b&fiiiib WÄftVbergu. Smo sicer kmetje, fft riftMfcntakcy'zabiti, kakor si on misli. W#düfl'-fl&> nttwi potrpežljivosf, ga bomo ttüW^sv()ra^ali»J«ako na glas, da bo sli- tßiNpyHidfi d'^i okrajno glavarstvo v os>'bno pa kmotovaleem. V zalogi im;\: nu-u«1 za zwplanje. zadnji sisteni škropilnie za vitrijol, polivalniko za vrtt1 in patontirano ventlalorje za ilimnike i. t. ii. oprave so izvršujejo točno in po najnižji oMii. V unjoin so odda T KLET zdrava ill-iJ-J -t, s 1. jauuvarjem 1910 v v.I kem »' rl- nem kraju z veliko žcleiiiiSko po- stajo. — Jako ugodno za vinanskc zadruge. — Ycč pove uprav...š vo lista. Prosiva zahtevati listkt! Največja trgovina z železjem GORICA v nisi Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje flraverze), cevi za straniščn z vso upeljavo, strešna okna. vsakovistne okove, obrtniško orodje, železo cinkastu, železao pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. C e ii e n i z k e, s o 1 i d u a p o s t r e ž b a ! Eno krono nagrade izplafava vsakemu, kdor dokaže s potrdili n;ijine nove araer ikanske blagajne. daje kupil pri naju za 100 kron blaga. Prosiva zahtevati listke! Pozor! Eno krono nagrade! Pozor! Eno krono nagrade i Veliko presenccenje! Nikdaf v življenju taka priložnost več. 600 ko- inadov samo B*^ 4 K 20 v. -*S Imenitno pozlačena, dobro gredoča ankerca z ve- rižico, za katero se za 3 leta jamci, 1 modern svilen ovratnik za moške, 3 fine žepne rute, 1 prstan za moške s ponarejenim diamantorn, 1 elegantna garnitura ženskega lišpa obstoječa iz 2 elegantnili zapestnic, 1 par uhanov, 1 prekrasnega Ženskega žepnega opledala, 1 usnjate denarnice, 1 par gubm za mansete. 1 album za razglodnice, najlopši razgledi sveta, 3 šaljivi prodmeli v ve- liko veselje za mladino in odrasle, 1 praktični spisovnik za žtn. in moš. ljubavna pisma, 20 predmetov za dopisovanje in še čež 50ü drugih doma neobhodno potrebnih predmetov. Vse sku- paj z uro vred, ki je sama toliko vrcdna, stane samo 4 K 20 w. 1'ošilja se proti poštnemu po- vzetju ali predpošiljatvi denarja (tudi poštne znamke se sprejmejo). . P. Lust, Krakau St. 196. NB. Pri naročbi 2 paketov se dobi še 1 angležko britev za se briti. — Za neprimerno se denar vrne. Pozor na semenj. V Zorovnici pri liakoku (Notnuijsko) vrsil se hi) due 1.1. deccMnbra. t, 1. novi soinenj za živiuo in konjo. na katorim so bojo doliio razno na'i;Tad(> od prignano živino in konj. jo upati voliko vdoložbo: zatoro] se vabijo knpd v obilnom stovilu. Gonška zveza gosf'Odarskih zadrug in društev v Gonci reglstrovaii: zadruga z omojeno zavezo BBsreinje pri natapi kmetijskili potretiščiii in pri piaji *ts"*vxs> kmetijskili pridelkov. ^v »/v ^v- Zaloga je v hiši „CENTRALNE POSOJILNICE v Gorici, TEKALIŠČE JOS VERDI ST. 32- : Ljub tovariš v dolgih ziniskih večerih je gotovo gramofon. Grarnofone vseh vrsl, luli avtomatne, prodajam po najnižjih ceruih od 40 K naprej. V zalogi imam slovenske plošce in orkestrione. Priporočam šivalne stroje v največji izberi od 88 K naprej. Prodajam tadi na obroke. Zagotavljam slavno občnstvo, da bo pri meni najbolje postreženo. ^ • ignac šuiigoj, ii, St. Lncija oti Soči. Priporočamo našim gospodinjam pravi :F^^iKö)C0Y- kavni pridatek iz zagrebske tovarne. •1. Z»g*n, Y1161, 5:9L7. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v GORICI ulica della Croco Stev. 6. ZAHVALA. Povodom prerane izgube našega ljubljenega brata, svaka oziroma strica gospoda Mihaela Gabrijelčič se tern potom najpresrčnejše zahvaljujemo vsem, ki so I dragega spremili k večnemu počitku. Posebno veže nas dolžnost zahvaliti se gospodu Josipu Gorjanu, gostilničarju v Gorici, za njegovo bratovsko lju- bezen, požrtvovalnost in trud kojega je imel s pokojnikom. Bog plačaj ! AVČE, 6. decembra 1909. Žalujočl sorodnlkl. Ali vas ne zebe? Razne vrste čevljev prodajam, ter tudi po naro- 3 čilu napravim. PETER COTIČ čevljarskl mojster ^GORICA - RaStelj St. 32 - GORICA^ ^ _ i Hevljarsho zadFoga y Nlirnu naznanja si obcinstvu, da je odprla proda- jalno svojih izdelkov na trgu sv. Antona na t vogalu v Rabatišče štev. 1 ter se priporoca za obilno narosibo. — Ima v zalogi vsako- vrstnega obuvala ter sprejema naročila po — ¦¦ ma ¦*•*¦ mm¦ I« AAnnn iaa mi lz.v.'.;;i; tclj \\\ <-ovc>rr.\ i'.rf*livk .\nton 1» :j v 0 a r. Ti-^Un ^Narodn.i Tiskarn.-t"" ('vl.fov. I.. L it k e ž i c.)