Leto IV.	V Ljubljani, dne 29. marca 1928	13 štev.
Naš novi, veliki rotacijski stroj
f Ko so pred davnimi leti iznašli tiskarstvo, ni nihče najmanje mislil, kako važnost ima in da bo baš ono nositelj kulture, človeškega napredka. S tem, da je napredovalo tiskarstvo in se pričelo razvijati novinarstvo, je bila sklenjena vez med drugače zelo oddaljenimi kraj, kakor tudi med posameznimi ljudmi. Zanimivosti, iznajdbe, odkritje, pouk. z eno besedo vse, kar človeka zanima, kar m je potrebno, vse prenašajo iz kraja v kraj. Kakor hitro pa je bil odprt studenec, je vrel vedno jačje in iačje, spreminjajoč se v potoček, v reko, v veletok, v morje znamja-
željnosti. Tehniki so uvideli potrebo izboljšanja navadnega tiskarstva in pričeli so graditi nove stroje, kateri so komaj sledili človeškim zahtevam časnikov in novinarstva.
Pri nas smo imedi pred vojno mnogo nemških časopisov, deloma domačih, deloma tujih in nekaj malega slovenskih. Sedaj, ko smo se pa osamosvojili gospodarsko in narodno, so se razmeTe spremenile neverjetno naglo. Naša precej pičlo domače časopisje ni več zadostovalo. Slovensko ljudstvo je zahtevalo nove duševne hrane in to od mesta pa tja do gorske vasice, kjer so prav tako znatiželjni
ljudje kakor v velikih mestih. — Da se vsem našim ljudem, kolikor je to le mogoče, ustre-že, so povečali tudi pri našem naprednem časopisju urednišva in pa tudi nabavili nove stroje. Višek tiskarske tehnike pa predstavlja baš pred kratkim nabavljeni veliki rotacijski stroj, s katerim lahko natisnejo v eni uri 50 tisoč izvodov osem strani obsegajočega časopisa.
Do leta 1909. so tiskali napredne časopise na brzotiskalnem stroju v Narodni tiskarni, Ta stroj je še vedno v rabi in sicer za tiskanje knjig. Pod imenom »brzotiskaini« je na«
tisnil na sekundo samo povprečno eno in tri-četrt strani, hkrati je tiskal največ štiri strani Leta 1909. pa so nabavili v Narodni tiskarni prvi rotacijski stroj, kar je bilo seveda nekaj posebnega za Ljubljano. Kljub temu, da so na njem natisnili tekom 18 let nad 100 milijonov časopisov, s povprečnim obsegom 8 strani, je stroj še danes v zelo dobrem stanju. Za omenjeno časopisje je bik) potrebno nad 4 mžijone časopisnega papirja, to je približno 20 tovornih vlakov po 20 vagonov. Ce bi ves ta papir razgrnili in položili stran pri strani, bi dobili 360.000 km dolg trak, s katerim bi lahko devetkrat ovili zemljo v njenem najširšem obsegu.
Za nafonjenje omenjenih 100 milijonov izvodov je porabil stroj okoli 10 tisoč delavcih
ur, ker lahko natisne na uro povprečno 10.000 izvodov. Kljub tej delazmožnosti, pa je bilo le še komaj mogoče zadovoljiti naše bralce, treba je bilo nabaviti nov, mnogo večji in delazmožnejši stroj.
Od začetka marca naprej so Jutro in ostati napredni časopisi tiskani na moderni rotaciji, ki jo je postavila svetovno znana tvrdka iz Niirnberga v Nemčiji.
Nov veliki stroj ni za primerjati z drugimi starejšimi pa naj si bo že po velikosti, opremi kaor tudi delazmožnosti. Dolg je 7, širok 4 in visok 3 in pol metra. Še bolj ogromna je teža, ki znaša'okoli 50.000 kg. Da stroj preveč ne trese in da je sploh mogoče z njim obratovati, pa je treba še posebnih priprav. Treba je bilo sezidati poseben oddelek in na-
rediti izredno močno podlaga — Veliki stroj, katerega goni mestna elektrika, ka, je narejen iz najboljšega materijala. Zanimivo je, da velika zobata kolesa niso jeklena* kakor je bilo to dosedaj v navadi, nego ia neke nove mase, v kateri tvori glavni del surova svila in to radi tega, ker so taka kolesa mnogo bolj odporna in skoraj nič ne ropotajo v primeri z enakimi jeklenimi, ki so sicer petkrat cenejša. Novi rotacijski stroj sestofl iz preko 14.000 delov k je tako prirejen, da ga lahko trenotno ustavijo iz raznih točk« kar je zelo važno za varnost osobja, kakor tudi radi tega, da se stroj ne pokvari
Posebno prirejen je tudi za barvni tisk. Z novim rotacijskim strojem je za naš tisk preskrbljeno za dolgo dobo let
H um pri Ormožu na Štajerskem
franjo Vulč je bil dobrovoljec v Dobrudži in na solunski ironti, po prevratu pa navdušen Sokol na Jesenicah. Nazadnje je bil komunist in govori se, da so mu v Beogradu «r Glavnjači polomili roke in noge ter ga kakor paket vrgli v Savo
Franceta Krajnarja v Lazah pri Rakeku. Čudaški Krajnar je že 22 let prostovoljno zaprt v sobi, ki je označena s križi
Letalo, ki vozi potnike med Dunajem in Trstom, je moralo zaradi megle že dvakrat pristati na Štajerskem
Solsk} orkester in šolski pevski zbor, ki ga je ustanovil in izvežbal učitelj glasbe g. Ivan Repovšaa L drl deški meščanski Joii na
1'rutah r Ljubljani
Hiša
Božidar Flegerič je bil nadarjen pesnit na Štajerskem, a je bil v tako slaibrh razmerah, da ni mogel svojih pesmi dati tiskati
I
Desno:
Gradnja novega betonskega mostu čez Savo med Lescami in Bledom
Radoik zlata v Holflngerju v Kanadi v Ameriki, kjer se je februarja pripetila huda nesreča. Pri eksploziji v rudniku so med drugimi izgubili življenje tudi
štirje Jugosloveni
Cerkvica v Slivni pri Moravčah, kamor prav radi hodijo izletniki iz Ljubljane
Svobodomiselni slovenski duhovnik Fister je bil L 1848, med voditelji revolucije na Dunaju. Na naši sliki ga vidimo, kako pred revolucijo navdušuje dijake: »Za domovino vam ne sme biti nobena žrtev prevelika!--
jBrzotiskalni stroj, ki je pred rotacijo tiskal napredne tiste v Narodni
tiskarni
Hišica na Grudnovem nabrežju v Ljubljani, kjer je bila nekdajj mitnica. Na vratih se še dandanes poznajo sledovi sekir, ko so pun-. tanki kmetje in dijaki ob revoluciji L 1848. napadli mitnice
Sprednji del velikanskega kotla s parnika, ki yozi Evropo y Ameriko
Žena u Grenlandije in rezbarile iz kosti, ki jih prebivalci te dežele izdeluje« _
Obisk pri Francetu Krajnariu. Ko ga je obiskal zdravnic, se ni hotel obrniti niti govoriti z njim. Ob postelji vidimo tudi Krajnerjevo sestro Francko, ki streže svojemu brata
Desno:
Kenguruj, za Avstralijo najznačilnejša žtvaL Spada med vrečarje, ker mladiče nosi v vreči na trebuhu, dokler ne
dorastejo
Levo:
Najnovejši avtomobil, ki so ga zgradili na Angleškem. V
njem je obednica in spalnica s posteljami za pet oseb. Zaradi udobnosti imenujejo ta voz »ladja na suhem«
Desno:
Vhod t grad v Smledniku, ki so
ga kmetje L 1848. napadli