Mojca Žagar Karer1 terminologija, terminološki viri in terminološko svetovanje Terminology, Terminological Resources and Terminological Counseling izvleČek KLJUČNE BESEDE: terminologija, terminološki viri, terminološki uporabniki, terminološko svetovanje, terminološka načela, medicinska terminologija Terminologija je zelo pomembna za uspešno strokovno sporazumevanje. Da bi bila čim bolj urejena in usklajena, je priporočljivo sodelovanje področnih strokovnjakov, ki so pri- marni uporabniki terminologije, in jezikoslovcev, ki so specializirani za terminologijo. Zato je pomembno, da so strokovnjaki seznanjeni z osnovami terminologije in znanjem, kako priti do verodostojnih terminoloških virov. Prav tako je pomembno, da strokovnja- ki poznajo razlike med terminološkimi viri in splošnimi slovarskimi viri, kot sta npr. Slovar slovenskega knjižnega jezika 2 ali Slovenski pravopis iz leta 2001. V prispevku sta pred- stavljena normativnost in terminološki dogovor, obravnavana pa so tudi terminološka načela, ki lahko pomagajo pri izbiri najustreznejšega termina. V sklepnem delu je pred- stavljena tudi Terminološka svetovalnica, ki od leta 2013 deluje na Inštitutu za sloven- ski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in je namenjena strokovnjakom s terminološkimi problemi. aBstract KEY WORDS: terminology, terminological resources, terminology users, terminological counselling, terminological principles, medical terminology Terminology is very important for successful professional communication. To keep ter- minology as orderly and harmonized as possible, it is advisable to involve subject field experts who are primarily users of terminology and linguists who specialize in termi- nology. Therefore, it is important that experts are familiar with the basics of termino- logy and know how to access credible terminological resources. It is also important that experts know the differences between terminological sources and general dictionary resour- ces, such as Slovar slovenskega knjižnega jezika 2 or Slovenski pravopis 2001. The artic- le introduces normativity and terminological agreement, as well as terminological principles that can help in choosing the most appropriate term. At the end, the Terminology Counselling Service, which has been operating at the ZRC SAZU Fran Ramovš Institute for the Slovenian Language since 2013 and is aimed at experts with terminological pro- blems, is also presented. 1 Doc. dr. Mojca Žagar Karer, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Novi trg 2, 1000 Ljubljana; mojca.zagar@zrc-sazu.si 39Med Razgl. 2022; 61 Suppl 1: 39–45 SMRK 2022_Mr10_2.qxd 21.3.2022 7:52 Page 39 uvod Hepatitis, levkoeritroblastoza, pilorus, ulkus … Brez poznavanja medicinske terminologije bi bilo sporazumevanje o strokovnih temah tako rekoč nemogoče. Seveda bi lahko pojem vsakič znova definirali ali natančno opisali – namesto ulkus bi lahko recimo vsa- kič rekli »površinski manjek tkiva na koži ali sluznici, ki nastane zaradi bolezenskega procesa na površini ali pod njo« –, a verjet- no se strinjamo, da bi bilo takšno sporazu- mevanje izjemno zapleteno. Zato potrebu- jemo termine, ki so jezikovne reprezentacije pojmov. Vsebina pojmov je strokovnjakom sicer znana, a da bi bilo strokovno spora- zumevanje vsaj približno funkcionalno, je treba pojme, ki so kognitivne enote, ozna- čiti z jezikovnimi sredstvi. S tem, kako najti optimalno poimenovanje (tj. termin) za pojem, se ukvarja terminološka veda. Skrbi tudi za opis terminologije, ki je predstavljen v različnih terminoloških virih. Namen tega prispevka je predstaviti osnove terminološke vede in glavne ter- minološke vire, ki so dostopni za sloven- ščino. Poudariti želimo razliko med termi- nološkimi viri in splošnimi slovarskimi viri, kot sta npr. Slovar slovenskega knjiž- nega jezika 2 (SSKJ2) ali Slovenski pravo- pis iz leta 2001. Poleg tega želimo bralca seznaniti s terminološkimi načeli in pred- staviti Terminološko svetovalnico, ki delu- je na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), in na katero se lahko strokov- njaki obrnejo, če so v terminološki dilemi. terminologiJa: zakaJ in za koga? Terminologija je bistveni del vsakega stro- kovnega jezika, pri čemer je zelo pomem- bno, da je urejena in usklajena. Ni si težko predstavljati situacij, ko je nedvoumno strokovno sporazumevanje življenjskega pomena. Če sedimo na letalu, si gotovo želi- mo, da pilot in kontrolor letenja ne upora- bljata nejasnih in približnih izrazov, ampak terminologijo, ki je popolnoma jasna in jo oba popolnoma razumeta. Ker so varnostne zahteve v letalskem prometu zelo visoke, ni nenavadno, da je prav letalska terminologija ena od najbolj standardiziranih. Seveda si lahko predstavljamo tudi stanje v operacij- ski dvorani, ko bi npr. kirurg in anestezio- log med operacijo uporabljala različno terminologijo, pri čemer bi lahko prišlo do komunikacijskih šumov. Takšna situacija bi bila lahko za bolnika tudi usodna. Poleg tega ima neusklajena termino- logija lahko tudi finančne posledice, zato se v mnogih (zlasti večjih) podjetjih intenzi- vno ukvarjajo s terminologijo – ni namreč nepomembno, katere termine uporabljajo inženirji v razvojnem oddelku, zaposleni v marketinškem oddelku in delavci v proiz- vodnji. Podobno je na enem mestu zbrana in urejena terminologija pomembna npr. v prevajalskih agencijah, saj lahko take terminološke zbirke prevode pohitrijo in izrazito izboljšajo njihovo kakovost. Pomembno je, da se zavedamo, da obsta- ja več skupin uporabnikov terminologije. Primarni uporabniki so gotovo področni strokovnjaki, npr. strokovnjaki za fiziko, kemijo, farmacijo, medicino. Pomembna značilnost te skupine strokovnjakov v pri- merjavi z drugimi je, da strokovnjaki pozna- jo pojmovni sistem stroke, ki so ga usvojili v času izobraževalnega procesa (1, 2). Področni strokovnjaki terminologijo upo- rabljajo za medsebojno sporazumevanje, pa tudi pri pisanju strokovnih in znanstvenih prispevkov, na predavanjih, pri praktičnem strokovnem delu itd. Pogosto si želijo, da bi med več različnimi termini za isti pojem izbrali enega, saj bi bilo sporazumevanje tako lažje in bolj nedvoumno. Druga velika skupina uporabnikov ter- minologije so prevajalci, ki terminologijo za svoje potrebe tipično urejajo v velikih pre- vajalskih bazah. Taka je recimo Interaktivna terminologija za Evropo (angl. Interactive terminology for Europe, IATE), ki jo upora- 40 Mojca Žagar Karer terminologija, terminološki viri in terminološko svetovanje SMRK 2022_Mr10_2.qxd 21.3.2022 7:52 Page 40 bljajo prevajalci na institucijah Evropske unije (EU). Za razliko od področnih stro- kovnjakov prevajalci praviloma ne pozna- jo pojmovnega sistema stroke, zato so kakovostni in strokovno zanesljivi termi- nološki viri tudi zanje ključnega pomena. S terminologijo se lahko srečajo tudi drugi uporabniki jezika, npr. lektorji pri lektoriranju strokovnih besedil, novinarji, ki pripravljajo novinarski prispevek o kakšni strokovni temi, in nenazadnje katerikoli jezikovni uporabnik, ki se v različnih kon- tekstih sreča s kakšno strokovno temo. Posameznik je lahko recimo strokovnjak za sociologijo, a bo na pregledu pri zdravniku prišel v stik z medicinsko terminologijo. Prav tako bo recimo zdravnik pri gradnji hiše prišel v stik z gradbeniško terminologijo. V množičnih medijih pa lahko v stik s posameznimi besedami, ki so prišle iz terminologije, pride tako rekoč kdorkoli. Prehod terminov v splošni jezik v jeziko- slovju imenujemo determinologizacija (3, 4). Ta se pogosto zgodi v času izjemnih zunaj- jezikovnih dogodkov (npr. naravne nesre- če, epidemije; cunami, koronavirus) ali pa je posledica družbe znanja, v kateri tudi v splošnem jeziku pogosto uporabljamo besede, ki so primarno termini. Najpogosteje v splošni jezik prehajajo termini s področja računalništva, ekonomije, ekologije, pa tudi recimo medicine (strežnik, inflacija, ogljični odtis, bulimija) (5). Pri prehodu v splošni jezik termini izgubijo stik s pojmovnim siste- mom stroke, zato je v takih primerih potreb- na posebna previdnost. Nikakor namreč ni samoumevno, da nestrokovnjaki pojem tudi dobro razumejo, kar lahko povzroči kratke stike pri sporazumevanju. terminoloŠki viri Poleg terminoloških slovarjev v knjižni obliki za slovenščino obstaja veliko spletnih terminoloških virov, med katerimi so tako večja terminološka spletišča kot tudi manj- ši slovarji, ki jih je mogoče najti na razli- čnih mestih na spletu (6). Na kratko bomo opisali nekaj najpomembnejših slovenskih spletnih terminoloških virov. Vsi so prosto dostopni, kar pomeni, da jih lahko uporab- niki uporabljajo zastonj in tudi registraci- ja praviloma ni potrebna. Terminologišče () je spletno mesto Termi- nološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki je začelo delo- vati leta 2013. Namenjeno je predvsem stro- kovnjakom, saj ob 15 terminoloških slovar- jih, ki so izšli v Terminološki sekciji po letu 2000, vsebuje tudi terminološko svetoval- nico. Slovarji v Terminološki sekciji nasta- jajo na podlagi pojmovnega pristopa, kar pomeni, da nastajajo v sodelovanju med jezikoslovci in področnimi strokovnjaki ter upoštevajo pojmovni sistem stroke (7). Za uporabo teh slovarjev je predvideno stro- kovno predznanje. Po slovarjih na Termino- logišču išče tudi portal Fran (8). Pomemben terminološki vir je tudi slo- varski portal Termania (), ki ga je zasnovalo podjetje Amebis (9). Ime portala je morda nekoliko neposrečeno, saj večina slovarskih virov na portalu ni terminoloških, ampak gre za splošne, tj. dvojezične, narečne in druge slo- varje. Kljub temu pa portal vsebuje tudi veli- ko terminoloških virov, med drugim obsežen Slovenski medicinski slovar, ki ima v času pisanja tega prispevka že več kot 46.000 iztočnic. Omenimo tudi dve prevajalski ter- minološki zbirki. Evroterm () obsega več različnih stro- kovnih področij, nastajati pa je začel leta 1998 v Sektorju za prevajanje Službe Vlade Republike Slovenije za evropske zadeve (SVEZ) med pripravljanjem slovenske razli- čice pravnih predpisov EU, s čimer so sesta- vljavci želeli doseči poenotenje terminologije v pravnih predpisih. Na spletu je dostopen od leta 2000. IATE pa je večjezična termi- nološka zbirka institucij EU (). Gre za projekt vseh prevajalskih oddelkov v institucijah EU, ki je leta 2004 41Med Razgl. 2022; 61 Suppl 1: SMRK 2022_Mr10_2.qxd 21.3.2022 7:52 Page 41 nastal po združitvi terminoloških baz posa- meznih institucij. Poleg omenjenih terminoloških spletišč, portalov in zbirk na spletu najdemo tudi samostojne terminološke slovarje, kot sta npr. Islovar (), EZS glosar () itd. V okviru projekta Razvoj slovenščine v digitalnem okolju () nastaja Slovenski terminološki por- tal, ki bo združil velik del obstoječih ter- minoloških virov in omogočil tudi mesto za nastajanje novih. razmerje med terminološkimi viri in splošnojezikovnimi viri Ker se termini lahko pojavijo tudi v sploš- nih slovarjih, je prav, da osvetlimo tudi razli- ko med terminološkim slovarjem in sploš- nim slovarjem (SSKJ2, Slovenski pravopis 2001 itd.) (5). Kot že omenjeno, terminološki slovar- ji vsebujejo terminologijo (praviloma) enega strokovnega področja. Čeprav obstaja več metodoloških pristopov, v slovenskem pro- storu še vedno močno prevladujejo slovarji, izdelani na podlagi pojmovnega pristopa oz. vsaj z upoštevanjem pojmovnega sistema. Praviloma jih izdelujejo strokovnjaki sami ali pa strokovnjaki sodelujejo z jezikoslovci. Običajno je, da vsebujejo tujejezične ustrez- nike, pogosto tudi definicije in normativne podatke (tj. kateri termin je prednostni). Splošni slovarji so za razliko od termi- noloških slovarjev namenjeni najširšemu uporabniku. Tudi metodologija izdelave je drugačna, izdelujejo pa jih jezikoslovci. Pri slovarjih, kot sta recimo SSKJ2 ali aktual- ni eSSKJ, leksikografi sicer sodelujejo tudi s strokovnimi svetovalci, ki so strokovnja- ki različnih področij, a ti ne pišejo osnov- nih razlag. Kot že omenjeno, se termin lahko poja- vi tako v terminološkem slovarju kot tudi kot determinologizirani leksem v splošnem slovarju. Razlika je praviloma v tem, da je taka beseda v splošnem slovarju predsta- vljena s stališča splošnega uporabnika, kar pomeni, da je razlaga manj natančna in razumljiva tudi za splošnega uporabnika, v terminološkem slovarju pa je termin obravnavan kot del poimenovalnega siste- ma stroke, kar pomeni, da je definicija načeloma usklajena z definicijami sorodnih pojmov, poleg tega pa je tudi bolj natančna. Primer za medicinski termin granulom: • granulom ‘zaradi vnetja nastalo zrnasto tkivo’ (SSKJ2), • granulom ‘majhen, nodularen, slabo ome- jen agregat mononuklearnih vnetnih celic ali zbir modificiranih makrofagov, ki so podobni epitelijskim celicam, obkro- žen z ozkim kolobarjem limfocitov ter red- kejšimi celicami velikankami’ (Slovenski medicinski slovar). Tudi kadar strokovnjaki uporabljajo slovar- ske portale, ki združujejo slovarje različnih vrst, kot sta npr. Fran ali Termania, je za stro- kovno rabo smiselno pogledati v termino- loški slovar. Prav tako je treba poudariti, da Slovenski pravopis iz leta 2001 ni termino- loški vir in ga zato ni smiselno uporabljati v tem kontekstu. Pravopis daje normativne informacije, ki veljajo za splošni jezik, ne pa nujno tudi za terminologijo – v tem prime- ru govorimo o ožji terminološki normi. Oglejmo si primer s terminom tumor: • tumor novotvorba; oteklina, bula (Slovenski pravopis iz leta 2001), • tumor 1. ‘oblasta oteklina, navadno zara- di vnetja (eden od petih klasičnih znakov) ali poškodbe’ 2. ‘nenormalna, atipična, nekontrolirana, navadno lokalna patološka rast tkiva’ (Slovenski medicinski slovar). Za strokovno sporazumevanje v medicini torej ne velja, da bi bilo treba termin tumor zamenjevati z novotvorbo, oteklino ali bulo. normativnost in terminoloŠki dogovor Normativnost je ena od definicijskih lastnosti terminologije. Situacija, ko za isti pojem že 42 Mojca Žagar Karer terminologija, terminološki viri in terminološko svetovanje SMRK 2022_Mr10_2.qxd 21.3.2022 7:52 Page 42 obstaja več poimenovanj, je pogosta, za njen nastanek pa je več vzrokov. Najpogostejši je verjetno neusklajeno nastajanje termi- nologije, kadar recimo dva strokovnjaka isti pojem (ki v slovenščini še ni poimenovan) poimenujeta različno. Vzrok za več poime- novanj je lahko tudi nestrinjanje posamez- nih strokovnjakov z že ustaljeno termino- logijo ali pa nepoznavanje ustaljene terminologije. Slednje je bolj značilno za nestrokovnjake. Lahko se zgodi, da npr. novinar pripravlja prispevek s strokovno vsebino, pri čemer je treba uporabiti tudi kak termin. Če v časovni stiski prevaja novi- co iz angleščine, lahko nehote »prevede« tudi termin, ki sicer v slovenščini v termi- nologiji že obstaja. Podobno lahko recimo lektor v strokovnem besedilu termina ne prepozna in ga »popravi«. Normativnost pri terminološkem delu razumemo kot usmerjanje rabe terminolo- gije v stroki. Za določanje prednostnega izraza je najprej treba zbrati vsa obstoječa poimenovanja. Tista, ki se že uporabljajo, imenujemo sinonimi (10). Praviloma sino- nimi v terminologiji nikoli niso enako- vredni, ampak so nekateri primernejši od drugih. Pogosto se normativnost ureja v okvi- ru terminološkega dogovora. Ta je lahko eksplicitni, kar pomeni, da se dovolj velika in reprezentativna skupina strokovnjakov dogovori o tem, kateri termin bodo v stro- kovnih besedilih uporabljali prednostno. To se lahko zgodi recimo v okviru pripra- ve terminološkega slovarja, pri standardi- zacijski dejavnosti ali za potrebe študijske- ga procesa. Terminološki dogovor pa je lahko tudi implicitni, kar pomeni, da se eden od terminov, ki označujejo isti pojem, na podlagi prevladujoče rabe v strokovnih besedilih sčasoma ustali. terminološka načela Da bi lahko izbrali najustreznejši termin, potrebujemo merila za odločanje. Izbira prednostnega termina ni nikoli mehanična, ampak se odločamo med več terminološki- mi načeli (11). Glavna terminološka načela so ustaljenost, gospodarnost in jezikovno- sistemska ustreznost. V nekaterih primerih upoštevamo tudi jezikovnokulturni vidik. Najpomembnejše terminološko načelo je načelo ustaljenosti, kar pomeni, da ter- mina ne spreminjamo brez tehtnega razlo- ga oz. da je najustreznejši termin tisti od več sinonimov, ki se v stroki najpogosteje upo- rablja. To načelo skrbi za stabilnost poime- novalnega sistema stroke. To ne pomeni, da sinonimija v terminologiji ne obstaja ali da raba sinonimov ni dopustna, vprašanje je le, koliko sinonimije terminologija prene- se, da je še funkcionalna (10). Pogosto se sklicujemo tudi na načelo gospodarnosti, ki daje prednost krajšim terminom. Pogosta težava so dolgi in opi- sni termini, ki se pogosto okrnijo v krati- co. Dolgi in opisni termini so nepraktični za strokovno sporazumevanje, hkrati pa so zaradi svoje dolžine podvrženi variant- nosti, ki bi lahko pripeljala do potencialnega komunikacijskega šuma. Preobilje kratic je za strokovno sporazumevanje prav tako lahko moteče, saj se pri kraticah (zlasti, če so zelo dolge) izgublja povezava s poj- mom. Na to so v literaturi opozarjali zla- sti v povezavi z medicino, kjer je jasno in nedvoumno sporočanje zelo pomembno, saj so v nasprotnem primeru lahko ogroženi bolniki ali zavedeni drugi znanstveniki, katerih raziskovanje temelji na ustreznem razumevanju znanstvenih besedil ali pa je odvisno od njega (12, 13). Z jezikovne plati je pomembno načelo jezikovnosistemske ustreznosti, po katerem mora biti termin v skladu z normativnimi pravili jezika sploh. V našem primeru gre seveda za pravila slovenskega jezika. V to skupino sodi recimo pisanje skupaj ali narazen, zapis z malo ali veliko začetnico in podobno. V nekaterih primerih je relevantno tudi načelo jezikovnokulturne ustreznosti, ki daje prednost terminom domačega izvora 43Med Razgl. 2022; 61 Suppl 1: SMRK 2022_Mr10_2.qxd 21.3.2022 7:52 Page 43 (14). To načelo je pomembno zlasti v pri- merih, ko pojem v slovenščini poimenuje- mo prvič. Kadar se zgodi, da se poimeno- vanje tujega izvora za določen pojem ustali, ga je namreč zelo težko spremeniti. Vsekakor so tudi pri izvoru terminov med različnimi strokovnimi področji velike razlike. Ta tema bi v okviru medicinske terminologi- je zahtevala posebno analizo, v okviru pričujočega prispevka pa omenimo le, da strokovnjaki na področju medicinske ter- minologije niso naklonjeni menjavanju ustaljene terminologije tujega izvora s ter- mini slovenskega izvora, zagovarjajo pa rabo že ustaljenih terminov slovenskega izvora (15). terminoloŠko svetovanJe Narava terminologije je taka, da nikoli ne bo mogoče sproti popisati vseh novih ter- minov, ki prihajajo v slovenščino (danes zla- sti iz angleščine). Zato bodo terminološki viri pri najnovejših terminih vedno korak za razvojem stroke in posledično njeno terminologijo. Seveda so – zlasti aktualni – terminološki viri (za področje medicine Slovenski medicinski slovar) prvi vir za reši- tev marsikatere terminološke dileme, kadar pa strokovnjaki odgovora na svoje termi- nološko vprašanje vendarle ne najdejo v obstoječih terminoloških virih, se lahko obrnejo na terminologe, ki v Terminološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU skrbijo za Terminološko svetovalnico. Terminološka svetovalnica kot sple- tni servis na spletišču Terminologišče () deluje od leta 2013 in je za uporabnike brezplačna. Namenjena je zla- sti strokovnjakom, seveda pa dobijo odgo- vor na svoje terminološko vprašanje tudi drugi uporabniki terminologije. Mnenja, ki jih pripravijo sodelavci Terminološke sekcije, so skupna, kar pomeni, da vsak terminolo- ški problem razišče skupina terminologov, ki se potem uskladi tudi glede predlagane rešitve. S tem se poskuša zmanjšati sub- jektivnost, ki se ji gotovo ne bi mogli izo- gniti, če bi bili odgovori avtorski. Sodelavci Terminološke sekcije pri pripravi odgovo- ra sledijo dogovorjenemu protokolu, ki omogoči izdelavo strukturiranega mnenja. Pomembno je, da se vedno odločijo za eno rešitev, ki jo tudi argumentirajo – pravilo- ma na podlagi terminoloških načel, ki smo jih predstavili v prejšnjem razdelku. Seveda so mogoče tudi drugačne rešitve, zato nasveti niso normativno zavezujoči in se lahko uporabnik sam odloči, če bo nasvet upošteval ali ne. Glede na to, da poteka komunikacija z uporabnikom po e-pošti, je mogoča tudi nadaljnja debata o najustrez- nejši rešitvi. Zelo pomembno je, da upo- rabnik napiše dovolj informacij o termino- loškem problemu, pa tudi o samem pojmu. Le tako lahko terminologi pripravijo upo- raben in strokovno verodostojen odgovor. Ker si isto terminološko vprašanje lahko zastavijo tudi drugi strokovnjaki, termino- logi odgovore po končanem postopku in komunikaciji z uporabnikom tudi objavijo (seveda v anonimizirani obliki) na spletišču Terminologišče. Tako se sproti gradi dra- gocena zbirka terminoloških težav upo- rabnikov, ki je lahko zanimiva tudi za razi- skovalce. Po vprašanjih in odgovorih, objavljenih na Terminologišču, išče tudi por- tal Fran. Opozorimo še na to, da na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU deluje tudi Jezikovna svetovalnica (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/), ki je name- njena splošnim jezikovnim vprašanjem (pravopisna vprašanja, etimologija itd.). Terminološka svetovalnica je torej speciali- zirana za odgovarjanje na terminološka vprašanja, ki so praviloma povezana s poime- novanjem novega pojma ali izbiro naju- streznejšega sinonima med več že obstoje- čimi, jezikovna svetovalnica pa je pravi naslov za vsa druga jezikovna vprašanja. Glede na nenehno rast števila termi- noloških vprašanj se zdi, da je tak servis za uporabnike pomemben in potreben, seveda 44 Mojca Žagar Karer terminologija, terminološki viri in terminološko svetovanje SMRK 2022_Mr10_2.qxd 21.3.2022 7:52 Page 44 pa bodo sodelujoči terminologi veseli tudi komentarjev in predlogov za izboljšave. zaklJuČek Urejena in usklajena terminologija je pomembna za vsako strokovno področje, saj omogoča jasno in nedvoumno sporazume- vanje. V prispevku smo želeli podati nekaj osnovnih informacij o terminologiji in ter- minološki vedi. Prav tako se nam je zdelo smiselno opozoriti na terminološka sple- tišča, portale in druga mesta, kjer lahko upo- rabniki najdejo terminološke vire, ter na Terminološko svetovalnico, ki je namenje- na reševanju terminoloških zadreg stro- kovnjakov. Gotovo je najboljši pristop k urejeni in funkcionalni terminologiji sodelovanje področnih strokovnjakov, ki so primarni uporabniki terminologije, in jezikoslovcev, ki so specializirani za terminologijo. 45Med Razgl. 2022; 61 Suppl 1: literatura 1. Fathi B. Experts and Specialised Lexicography: perspectives and needs. Terminàlia. 2014; 9: 12–21. 2. Žagar Karer M, Fajfar T. Strokovnjaki in drugi uporabniki terminologije kot naslovniki terminoloških slovarjev. Jezikosl Zap. 2015; 21 (1): 23–35. 3. Meyer I, Mackintosh K. When terms move into our everyday lives: An overwiev of determinologization. Terminology 2000; 6 (1): 111–38. 4. Nová J. Terms embraced by the general public: How to cope with determinologization in the dictionary? In: Čibej J, eds. Proceedings of the XVIII EURALEX International Congress: Lexicography in global contexts. Ljubljana: Ljubljana University Press, Faculty of Arts; 2008. p. 387–98. 5. Žagar Karer M, Ledinek N. Med terminologijo in splošno leksiko: determinologizacija in z njo povezane slovaropisne ter uporabniške dileme. Slovenski jezik/Slovene linguistic studies. 2021; 13: 41–60. 6. Jemec Tomazin M, Žagar Karer M. Slovenska terminološka spletišča in njihove zasnove. Rasprave Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje, 2020; 46 (2): 693–716. 7. Fajfar T, Žagar Karer M. Pojmovni pristop k izdelavi terminološkega slovarja. In: Smolej M, ed. Slovnica in slovar – aktualni jezikovni opis (Obdobja 34). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete; 2015. p. 209−16. 8. Perdih A. Portal Fran: od začetkov do danes. Rasprave Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje 2020; 46 (2): 997–1018. 9. Romih M, Krek S. Termania – prosto dostopni spletni slovarski portal. In: Gros J, ed. Zbornik Osme konference Jezikovne tehnologije. Ljubljana; 2012. p. 163–7. 10. Žagar M, Fajfar T. Sinonimija v terminologiji: analiza normativnih odločitev v terminoloških slovarjih. Slav Rev. 2020; 68 (4): 491–507. 11. Žagar M. Upoštevanje terminoloških načel v terminografski praksi. Slav Rev. 2018; 66 (2): 235–49. 12. Kushlan J. A. Use and abuse of abbreviations in technical communication. Journal of Child Neurology 1995; 10 (1): 1–3. 13. Brumback R A., ABRV (or Abbrevobabble Revisited). Journal of Child Neurology 2009; 24 (12): 1477–9. 14. Fajfar T. Jezikovnokulturna ustreznost kot terminološko načelo. In: Piper P, Jovanović V, eds. Slovenska termi- nologija danas. Beograd: Srpska akademija nauka i umetnosti: Institut za srpski jezik SANU; 2017. p. 351–60. 15. Kališnik M. O medicinskem izrazju v slovenskih besedilih. In: Humar M. ed. Slovensko naravoslovno-tehnično izrazje. Ljubljana: Založba ZRC; 1998. p. 79–83. SMRK 2022_Mr10_2.qxd 21.3.2022 7:52 Page 45