H. g. Fr. Podkrujšelc, železo, uradn. Vi nt!, Tirol. St. 80. V Trstu v saboto 6. oktobra 1883. v rn i £ Tečaj V Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. ■ V KliDMtl ia m»e«. »EDINOST« izhaja 2krat na teden vsako arttfe in sabate o poludne. Cena za vse lato je G gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta 4 gld. &0 kr. — Posamezne Številke s* dobivajo pri onravniStvu in v trafikah v Trite po S kr., v Bortol in v A|d«vičl«J no ® kr- — Naročnini, reklamacije in in»«rate prejema Opravnlitv« »vi« Zn»t« 5.« Vsi rloviti se pošiljajo Ursdnlitvu »vil Torrente« »Nuova Tipografla;« v«ak mora biti frankiran. Rokopisi ure/ posebne vrednosti se ne vračajo. — Inserati (razne vrste naznanila in poslanice) ae zaraSutiljo po pogodbi — prav ceni; pri kratkih oglasili z drobnimi črkami ne plačuje za vsako b«s«do 2 kr. Volitve zunanjih občin koper-skega okraja za deželni zbor. V času enega leta so volile zunanje občine koperskega okraja dvakrat poslance za deželni zbor. Še leto ne mine, bodo morale voliti še j eden krat, gotovo v prihod-njej spomladi. Dobro je, da ogledamo mi-noli dve volitvi, da bodo te sa nauk bo-dočej tretjej volitvi; ter da pristavimo neke svoje nazore. I. Votilev enega poslanca leta 1882 pretekla je svojim naravskim tokom. Talijani so sicer pozivali k sebi uplivneje volilce, grozili so njim se, prosili jih, laskali se njim, pregovarjali so jih. Se zadnji dan pred volitvijo so mislili, da gotovo zmore njihov kandidat. Ali prevarali so se. Volile! so izvolili v vseb občinah razen ene takove volilne može, koji se niso dali od Talijanov pregovoriti, prestraSiti, podkupiti, koji se niso hoteli prodati za liter vina, za petdeset krajcarjev, za zdelo leče, sa nikakovo ceno. Oni so imeli sbod, izvolili so kandidata, in za njega so vsi kakor eden glasovali na dan volitve. Iz sedmerih občin so glasovali vsi za tega svojega slovanskega kandidata. Iz ene občine, po večini talijanske, glasoval je jeden ja protivnika. Iz buzetske pa, kder so se volilni možje volili nepravilno, dvanajst. Vse^a skupaj je dobil slovanski kandidat Šestdeset glasov, talijanski pa trinajst. Volilo se je mirno, strasti niso bile razigrane, sovraitva se ni kazalo. Volilci in volilni molje so vršili svojo državljansko dolžnost vestno, svobodno, brez pritiska od nobene strani. Zmaga je bila sijajna. Ali ta zmaga ni zaslepila rodoljubov koperskega okraja. Oni dobro poznajo svoje protivnike Talijane. Videli in vedeli so, da Talijani napn6 vse svoje sile, da pri drugih volitvah zmagajo. Da so jih napeli, da so rabili vsa dozvoljena in nedozvoljena, postavna in ne-postavna, lepa in trrda sredstva, da so oni kalili mir, razdraiili strasti, prouzrokovati narodno sovraltvo: o tem se prepričamo v popisovanju letošnjih volitev. II. /. Posredne priprave. Deželni zbor isterski, kakor i vsi drugi ▼ našem cesarstvu, obstoji uže nad dvajset let. Pred tem Časom stoletja in stoletja je bilo naše ljudstvo pod ptujimi državami, pod ptujimi gospodarji, pod ptujimi uradniki. Za ptujce je moralo obdelovati polja, les iz gozdov je plaval čez morje, meso, livali, koje je ono redilo, jedla je gospoda, mej tem ko se je ljudstvo moralo zadovoljiti s tem, kar je ostalo gospodom, Naši ljudje so delali za druge, bili so robi ali ičavi, kakor jih Se danes Talijani zovejo. Niso imeli »ikakovih pravic. Niso ni mislili na to, da bi mogli svoje sinove poslati v Sole, da bi se kaj naučili, da bi pa bili koristni ljudstvu. Poprejšnje stanje naSega ljudstva in Jomanjkanje izobraženih mož, koji bi zanj utili, to je glavni uzrok, da so bili nad dvajset let voljeni v deželni zbor skoraj samo naSi protivniki, Talijani. Oni so navračali vodo na svoj mlin, niso se brigali za svoje slovanske volilce, delali so za se, za svojo stranko, za Ta-ijjane, za talijanstvo in potalijančenje Istre. Gledali so, da jim bodo roke kolikor mogoče svobodne v vsakem obziru. Na Slovane niso se od začetka skoraj nič ozirali, mislili so, da ni mogoče, da se osve tijo, da bodo i oni svoje pravice en dan zahtevali. Glavno so delali na to, da bodo kolikor mogoče neodvisni od cesarske kia Ijevske vlade. V tem zmislu so vredili občine. Dali so jim precej veliko samoupravo ali avtonomijo. Teh občin je bilo en čas mnogo, vsaka denašnja župa je imela svojo županijo, svoje občinsko poglavarstvo. Bilo je mnogo županij čisto slovanskih. To se ni dobro zdelo deželnim poslancem Talijanom. Mislili so. da bi se ljudstvo v teh čisto slovanskih občinah utegnolo vendar probuditi, zahtevati, kar mu gre, skrbeti za sebe in samo za sebe, za vzgojo svojega jezika. Spremenili so občinski red, občinsko postavo. Napravili so večinoma velike občine, a za središča teh občin so odločili kderkoli so mogli, talijanska mesta ali mestica, da tako imajo ali sami upravo ohčin, ali pa da uplivajo na slovanske vasi. H koperskej občini so pridružili nad dve tisoč Slovencev, koji ne majo v občinskem zastopu ni enega svojega zastopnika, koji so povsema brez pravni, ker Talijani Kopra v vsem in povs*. gospodarijo. Slovenci, da bi tudi hoteli kaj za se doseči, ne morejo, ker večina odlo čuje. Z mestom Piran so združili v eno občino ne samo pijansko okolico z veČino Slovanov, nego tudi slovanske vasi Novi vas. Padeno, Sv. Petir, Kaštel in San-drijo, koje so po dve in tri ure odaljene od Pirana. Ako bi te vasi tudi imele svoje zastopnike v občinskem zastopu, kaj bi jim koristilo, ko večina odločuje, a večina je talijanska. In mej tem, ko te vasi pla-čavajo davke, deželne in občinske dokla K mej tem, ko se v mestu vzdržujejo zdravniki in učitelji, ko se popravljajo občinska poslopja, trgi in ulice, v vaseh se ne dela nič. vasi ne dobivajo nič za to, kar plačujejo. Z Miljami v eno občino so združili toliko slovenskega ljudstva, da ga je več, aego v mestu samem. A kaj koristi, da jih je več, ko mesto ima svojo velik " večino zastopnikov v občinskem zastopu. in večina odločuje? Mesto ima vsesa, vasi nemajo nič, ako prav dosti plačujejo. E-i čas je ena vas, ko ie bila združpna z slo vensko občino, trošila na leto kom tj 60 goldinarjev, In sedaj jih plačuje nad 260. Zakaj, tega vaščani ne znajo. Oni znaio. da nemajo nič, žele se odcepiti od Milj in so užn za to večkrat prošnje delali p'i viših oblastnijah. Do sedaj je vsaj to dobro v tej občini, da Mitjani ne uplivajo na vo. litve deželnih poslancev zunajne občine. To velja tudi za Izolane, s kojimi ie združeno kakih 600 Slovencev. Biiz-t je "ialo mestece, ostanek benečanskih časov. Šteje nekaj nad 500 prebivalcev, a ž njimi skupaj je združeno nad 13.000 Hrvatov in Slovencev. Ovi bi lahko imeli svojo večino, svoj občinski zastop, svojega župana. Pa niso si dosti svestni svoje moči. dajo se varati, pregovoriti. Dosedanji župan zna jih uže tako vrteti, da vse po njegovo delu. Nemara, da ne postopa pravilno, da delt nepostavno, da ne da računov uže nekoliko let, vse mu Se dosedaj dobro gre. Pod to občino so tu 11 take vasi, koje so tri in več ur odaljene od Buzeta, koje niso imele n:kakovih dolgov, dokler so same bile, a koje sedaj, od kedaj so z Buzetom, veliko več plačujejo, pa so zmiraj več zadolž-ne in nič nemajo. T^Žhe na upravo in posto panje huzetskega županstva so erozn < Malo bolje je s roško občino. V samem Roču je menda sto ljudi, koji se več za Talijane čutijo, nego za Hrvate, ostali sn vsi Hrvati. Vendar i tukaj se dajo ljudje voditi za nos od peščice priseljencev Krnjelov. Už* prav to urejenje občin upliva na izid volitev deželnih poslancev zunaj nih občin okraja. Pa ne ostaje pri tem. Talijani, koii bi hoteli imeti mononol gospodarjenja v Istri, jezni so. da je v Milj ih županstvo takovo, da neče vplivati na volitve zunanjih občin. Tečajem leta so se obavile občinske volitve, in ti Talijani so šli pred volitvami tja. da bi bil izvoljen tak župan, koji bi no njih volji delal, koji bi po tem pri deželnih volitvah za talijanske kandidate delal. Oni bi tedaj i v drugih občinah gospodovati hoteli;, oni z drucre strani dobro znajo, da ima župan veliko vpliva v vsa kej zadevi, i da je treba dobro gledati. koga se za župana izvoli. Tudi v zadeve samih čisto slovenskih občin predrznejo se neki Lahi meŠiti. V Pomjanu bo bile tudi v tem letu občinske volitve. Bile so nekoliko mesecev pred d«--ž*lnimi volitvami. In vendar so Talijani, naši protivniki, na te računili. Njih neki so vse mogoče nanravili, da bi bili v Pomjanu izvoljeni takovi zastopniki in takov župan, za kojega so mislili, da bode pri deželnih volitvah po njihovih ukazih delal. Tudi v zadeve drugih občin se me- I Šajo, kolikor morejo. Samim u reje njem o>>čin tedaj in upljivanjein na občinske volitve se je posredno pripravljalo na deželne volitve. In za to se tudi pri ovrj priliki vroče priporoča našim ljudem, da se zauzamejo z vso silo za občinske volitve. O i občinskega zastopa, njegovega svetovalstva in nadžupana je mnogo odvisno v vseh zadevali, in tudi pri volitvah poslancev za deželni zbor. (Dalje prihodnjič.) Kranjski deželni zbor. (Šesta seja 29. septembra.) Deželni i: lava v grof Tburn naznani, da mu je od deželne vlade došlo vabilo k slovesriej sv. maši na dan cesarjevega godu (4. oktobra). Potem naznani, da se bodo po vladnej naredbi po Kranjskem razen deželnega gozdarja naslavili še 4 gozdarji in 10 logarjev, zboru pa se poda v obravnavo postava o pogozdovanju Krasa, ki je izdelana na podlagi pozvedeb po okrajnem glavarstvu postojnskem v soglasji z vsemi občinami tega okraja. Zbornica sprejme to naznanilo z radovoljnim odobrenjem. Dr. Vošnjak in tovariši so v denašnjej seji stavili ta-le predlog: Slavni deželni zbor naj sklene : Deželnemu odboru se naroča: 1. Da poizveduje po uzroklb, vsled katerih kmetski stan Čem dalje tem huje materijalno peša iri propada, in v ta namen: a) si preskrbi potrebne izkaze o za-iolženji kmetskih posestev, o številu ekse-kutivnih dražb na kmetih in zarad česar so se vršile, o znesku občinskih, okrajnih in drugih priklad. o visokosti obresti itd.; b) sklicuje enketo iz zastopnikov deželnega zbora. c. k. kmetijske družbe in iz zvedenih zaupnih mož s kmetov, h ka-terej enketi naj povabi tudi c. k. deželno vlado, da delegira svoje zastopnike. 2. Da na podlagi dobljenih statističnih podatkov in enketnih sklepov deželnemu zboru v prihodnjej sesiji predlaga svoje nasvete, kako hi se dalo zboljšati materijalno stanje kmetskega stanu. Profesor Suklje in tovariši pa so Bta-vili predlog: Slavni deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru se naroča, da v prihodnjej sesiji deželnega zbora stavi nasvet o ustanovi poljedelske, oziroma vinarske šole na Dolenjskem. Deželni predsednik baron Winkler naznani zbornici, da je ministerstvo uslišalo prošnjo Tadoljičanov in dovolilo postajo (Haltstelle) za osobe pod mestom, katera se ima napraviti ob tamoŠnjej čuvajnici. Dr. Zarnik utemeljuje svoj predlog o popravi ljubljanskega volilnega Statuta na kratko s tem. da je bil sestavljen ta Statut po l Bach-ovo vlado, kakor tudi po drugih mestih, da so ga pa drugje, n. pr, v Gradci, Mariboru, Lvovu Itd. uže po-nravili. Tudi za ljubljansko mesto je Idi no naročilu deželnega odbora 1. 1871. nov Štatut uŽe izdelan po dr. Gosti, kakoršen je zdaj podan zbornici, potem v zboru sklenen, pa ne potrjen. Da je poprava tega Statuta potrebna, to je torej jasno. Za pretres načrta nasvetuje volitev odseka 7 udov, ki naj se voli pozneje. Zbornica temu pritrdi. Ni to utemeljuje poslanec g. Klun svoj jako koristni predlog o dajanji ženi-tovanjskih oglasnic v daljnem govoru, kateri govor mora odobravati vsak, kedor pozna reve in težave na deželi. Poslanec g. Murnik poroča v imenu finančnega odseka o proračunih bolriiš-ne, pa vsaj za volotko-koprski okraj s trialko okolico. Vabljeni so nili narodnjaki, uaj se v t>mi zmislu ogiasć, da se prične koj v to svrho delovati, da bi se uže v tem letu koristen nasvet uresničil. Skoda, da je nasvet zadel ob gluha u§esa; žil, da je ostal le »glas upijočega v puščavi«. Narodnjaki, oglasite se, ako vam je sreča in blagostanje naroda našega na srcu ! Ako bodemo držali križem roke in sedć mirno gledali, kako n i rod vedno bolj in bolj propada, bo io vsi lepi nasveti le prazne besede, katere ne prinašajo nobenih koristi. Tako se je zgodilo tudi leta 1878. z gospodarskim drultvom za voloski okraj, katero se je hotelo osnovati v Kastvu, kder se je bil uŽe sestavil o-movalni odbor, ter se uže iz »Naše Stoge« ponatisuol načrt pravil in se razposlala vabila k posvetovanju. Ali in kako se je posvetovalo, to mi ni znano, le toliko je gotovo, da je vsa lepa ideja ostala la ideja; vresničila se ni, kajti neobhodno potrebnega društva Še n*. Tako društvo — naj si bode uže za vso Istro, ali za kateri njen gorenji del — smeli bi tudi Brkini z ves-djem pozdraviti, kajti njim je naj pri prav ne jše. najbližje isttirati poslance, cela stvar se je vrtela o kompromisu, o katerem pa zdaj nemčurji nočejo nič vedeti. Se le ob četrt na dvanajst prične se seja. Vo i te v sodnika Deu-a, o katerej je nekdo š-st tednov prerokoval, da bo ovr-žena, ven iar se je danes enkrat, in sicer brez vsacega ugovora, odobrila. To bo tudi njegovim nasprotnikom po volji; kajti g. Deu ima v roki jako mnogo gra- diva. s katerim bi bil nekatere gospode lahko spravil v zadrege. Kaj je pa z ostalima točkami? Tako so m • popraševali srečajoči, ko" sem zornimi koraki bežal iz redute. O i govoril sem jim kratko, »zglihat« ne niso mogli, in prenesli so to na prihodnjo sejo. A k malu /.a menoj sem pa slišal Rtrašansko zabavljanje in cinično roganje. Padale so besed^, ne prav laskave, vsaka mi je podila uže itak vročo kri v obraz. Nemčurji so s? posmehovali in se norčevali, narodnjaki pa so razjarjeni in razsrjeni počasi zapuščali reduto. Naši poslanci so odložili omenjeni točki na prihodnjo sejo, le da hi pridobili čas za nadaijne obravnave. »Tvrd bodi, neizprosen, mož jeklen,« te besede Tugomera so navdušile celo naše nasprotnike, ca se niso pustili pre-prositi, da bi ostali pri glasovanji o volilnej reformi v dvorani. A naši poslanci so prav mirno stavili predlog, naj se stvar preloži, in nemčurji so bili še tako p'ijazni, da so z ironičnim posmehom jim pritrdili. Ne vemo. Če pri selanjem položaju še ne pade volilna reforma. Kaj pa je vendar s to volilno reformo? Kaj pa je na njej ? Ako pride na krmilo nam neprijazna vlada in bo rabila sredstva, kakor jih je pod Widinanom. vrže. nas navzlic tej reformi zopet tako, kakor nas je uže, le s tem razločkom, da se potem tako hitro zopet ne poberemo. Veliko posestvo, to naj se vzame v roko, tam treba prenareibe, da ne bo 100 moŽi-celjnov volilo deset poslancev. Ako se to prevstroji, potem, no, naj se uže verificira volitev Dežmana in Schrey-a. Morebiti pa veliko posestvo toliko davka plačuje, mislil si bo ta ali oni. O kaj Še 1 Ko je grof Hohenwart bil na krmilu, prišel je na državno računovodstvo v Ljubljani ukaz, naj se sestavi, koliko davka plačuje veliko posestvo, koliko mesta in trgi, in koliko p* kmetske občine. In kaj je bil rezultat? Z ozirom na davke bi imelo veliko posestvo pol iruzega poslanca, mesta in trgi imeli bi 6 poslancev, a vsi drugi poslanci, to je, ako bi velikemu posestvu dali cela dva poslanca, osem in dvajset poslancev pripadalo bi kmetskim občinam. Morebiti pa inteligenca v velikem posestvu odločuje in zahteva, da imajo deset poslancev? Kaj Šel Razen barona Abfaltrern-a spravimo vso inteligenco ostalih sedem poslancev ve-likoposestnikov v orehovo lupino. Iz Ljubljane 4. oktobra. Prihodnja seja deželnega zbora bo v saboto, in kakor zdaj kaže, bode na dnevnem redu zopet verifikacija volitve Dežmana in Schreya, te le \a to točko pa debata o volilnej reformi; nemSkntarji namreč zahtevajo, da je najprej verifikacija; zakaj, to uže oni vedo. Ali stavijo našim past? NemČurjem ni nič verjeli. Bolelo bi nas srce, ako bi se posrečila intriga nemŠku-larjev. Bojimo se blamaže. Prašamo le, kaka garancija se daje našim poslancem, da po dovršenej verifikaciji nasprotna stranka ne popiha iz dvorane. Moška beseda? kali? Kolikrat so nas uže prevarili in še nas niso izučili. Ako jim tudi baron Abfaltern zagotovi, da ostanejo v dvorani, ni pa gotovo, kaj store ostali, katere, kakor znano, ima Šchrey pod komando. Včeraj je imel narodni klub zopet sejo ter 8e posvetoval, kaj je storiti, da bi nem-Čurje vendar pridržali v zbornici. Niso prišli do nikaoega pozitivnega rezultata, zato imajo v petek zopet sejo. Mej tem časom se je posvetoval pa zopet odsek za volilno reformo. Tu so se godila pa čuda. Ne narodna stranka, ampak nemčurji so diktirali pogoje ter črtali volilne reforme tako, da od vsega poročila k malu ne 03tane druzega, nego prazen papir. Peščica nem-Čurjev diktira nam ošabno svoje pogoje in črta uže itak nedolžno volilno reformo. Naj naznanim le to zavednej Notranj-skej, da tudi Vipava in Cerknica po novem predlogu niste sprejeti v skupino mest in trgov. Nemčurji niso tako hoteli. E basta. Naša zbornica šteje, k tkor znano, z virilnim glasom g. knezoškofa 37 poslancev. Za prenaredbo volilnega reda treba v zbornici tri četrtine, to je, 28 poslancev. Ako popolnem po postavnem potu vŽejo oežmana in Schrey-a, ter pokličejo v zbornico grofa Thurna in viteza Savin-Ška in se potem mesto o Istopivšega grofa Thurna—v kupČijskej zbornici izvoli zopet g. Josip Kular, in bi k debati o volilnej reformi, kakor zagotovljeno, prišel tudi g. knezoškof dr. Pogačar, imela bi zbornica, ako tudi nemčurji zapu-dć dvorano, potrebno Število, to je, 28 poslancev. Prenaradili bi tedaj volilni red tako, kakor bi se nam prav z le o, zagotovili bi si večino na večne čise. naj pri ie vlada, kakoršna hoče. A zdaj nam pa ošabna peščica stavi pogoje, ter nam odbija vse, kar bi nam bilo v prid. Čitali smo sicer v »Vater-landu«, da vitez Savinšek n« sp'-ejme mandata. A to je le gola liž in znani manever ljubljanskega donisnika, kajti pred par dnevi je pisal vitez Sivinšek, kedaj bo uža vendar verifiicacij i se vršila, da on teško Čaka, da ga zbornica pokliče v zbor. Poglejte, s takimi sredstvi se dela in se kujejo spletke. EDINOST. S kolikim veseljem smo pozdravili mladi slovenski narastaj v deŽelnej zbornici, misleči, da to bo jedro odločnemu, neupogljivemu delovanju. Prav zato se nadejamo, da se stvar Se v zainjem trenotku popravi. — Le to je naša želja, ne pa razdor, katerega del i nek drugi general - dopisnik iz čistega egoizma. Na jako šepavo opazko denaŠnjih »Novic«, nierečo na moj zadnji dopis v »Edinosti«, odgovoril bi lehko jako obširno, a poseči bi moral na Škandalozne dogodke pred volitvami in raztrgal bi, rišedši do denašnjega dne, marsikomu rinko raz obraza. A pustimo to, saj se nam svet uže tako dovolj posmehuje. Pra-šam le »Novičarja«, kdo pa je rušil edinost naše narodne stranke, ko so v narodnem klubu prvikrat bili vsi poslanci ene misli, da se ima volitev velikega posestva ovreči? Kdo pa je tisti vrag, ki je potem mej pšenico nasejal ljulike, da zdaj tavamo kakor omočeni? Diibi rajnki Bleiweis, oče, zdaj oslabele 41letne hčere, še živel, ne bilo bi prišlo tako daleč, kajti bil je odločen narodnjak, videl je slehernemu nemčurji v dno srca *). Domače in razne vesti. Imenovanja. Finančno vodstvo na Primorskem je imenovalo davkarskega gojenca Aloj/.ij i Doliach adjunktom In prov. adjunkta Franceta Saunig in Dominika Lucianl efektivnim adjunktom. — Potem je imenovalo colnim prejemnikom v (Jmagu dosedanjega načelnika finančne straže Frančiška Kodennatz, in po dogovoru s pomorsko vlado prejemnikom in zdravstvenim agentom luke v Gra leiu c. k. načelnika finančne straže, Jakoba Marcon. Velečast. g. M. Karabaič, vrl Slovan, bivši urednik »Naše Sloge«, za hrvatski narod v Istri mnogozaslužni rodoljub, zdaj benefieijat Revoltello-ve ustanove pri »Lovcu«, imenovan je kanonikom pri cerkvi sv. Jeronima v Rimu (hrvatska ustanova), in se v kratkem preseli v Rim. —• PresrČno čestitamo I Tržaške novosti« C. k. mornar-nica. V sreao ob 4'/» popoludne je priplula iz Pulja. c. k. kor veta »Minerva«, pod poveljo ištvom fregatnega kapitana Jožefa Prlmavesi, s6 161 mornarji posadke in 6 topovi. »Minerva« je ladja, na katerej se mornarji vežbajo. (Zabranjena italijanska propaganda.) Kaker znano, je naš mestni ZDor sklenol, da napravi lastno italijansko učiteljsko izobrazevališče za moške, da bode toliko laže italijančil. A uamestništvo je ustavilo dotični sklep in ministerstvo je to potrdilo. Zdaj hoče mestno starešinstvo rekurirati na najvišje upravno soiišče. Upamo, da tudi to ne pomaga našim Mojzesom in da je minola doba, ko so se tem jako malim bogovom uklanjali na Dunaji. t Novo vino. Glede razprodaje novega vina magistrat objavlja to-le: Ker ni več uzroka, koji je svetoval preventivno pregledovanje vina, ki je namenjeno za razprodajo, magistrat naznanja v ztnislu no-t i Akacije 25. avgusta 1883, da od sedaj tudi novo vino se lahko razprodaja brezi preliminarne verifikacije gori omenjene noti-fikacije, le to ostane, po navadi, da se le verificira kakovost vina za razprodajo. Pogreb ruskega mornarja, to je, tistega, o katerem smo poročali zadnjič, da se je močno pobil, in kateri je vsled tega umrl v vojaškej bolnici, bil je v četrtek popoludne posebno sijajen. Sprevod je odprl oddelek pešpolka Aleksander III., car ruski, za tein je fila godba omenjenega polka, potem ruski pop, spremljan po srbskem popu, na to rakev, vsa z venci odi-čeaa, za rakvijo ruski Častniki, putem kakiu ruskiu 100 mornarjev v paradi, za njimi general, viši in niži častniki naše garnizije, naši mornarji in vojaki itd. Pogreb je bil nenavadno sijajen. Nesreče. Žrtvi dela. Mornar Grego Pri-vileggio iz Rovinja, delal je pri takozvanem »Winch-u« na Lloydovem parobrodu »Lucifer«; pri delu pa se mu spodrsne in tako nesrečuo pade. da se jako hudo poškodva pa desno koleno; vsled česar so t>a prenesli v bolnišnico. — 15 letni Tržačan Peter Zanprassi, delale v »Stabiliiuento tec-dIco« pri sv. Roku, bil je tako nesrečen v četrtek v jutro, da je roko nevede položit pod nek železni motor, da mu jo hudo zmečka. — Človek obrača, osoda pa obrne. Namenjen je bil v domovino v Videm, a na poti iz Dalmacije na morju je nevarno zbolel Jožef Francescutti. V Trst dospev-šega so morali v kočiji prepreljatl v bolnico. — v sredo zvečer so straže dobile na tlaku bžefiega bolnega težaka Ivana Buzzi ga v kočiji prepeljale v bolnišnico. — Nesreča nikdar ne počiva. 64 letnega dni Darja Henrika E žena, doma iz Gorice, pripeljati so mor li v tukajšno bolnišnico, ker so hudo poškodovanega na glavi p ancina iz Skorklje, kateri je po nesreči na tla padel in si spihnol levo noao. — 40 letni Tržačan, Jožef Pert, padel je po nesreči blizu rudečega mostu v morje. Ali koj sta ga rešila morskih valov dva angelja varuha, jeden stražar, drugi merkantirm kapetan. »Ali rigkt«. N"k tržaški potepin iti znani pijanec je v četrtek zjutraj na les nem. trgu prosil nekega Angleža miloščine, a ta mu odgovori, da nema drobiža; na kar potepin potegne nož iz žepa in mu preti, da ga prehode, ako mu ne da. Anglež ne bodi len se obrne in postopaču zakadi par »boksov« pod nos in ko se j" potepinu ulila kri, praša ga Anglež: »Ali right« (čitaj : olrajt) in gre mirno svojo pot naprej. Naš poročevalec pa ne ve, ako mu je pijanec oigovoril: »Yes« (da), ali je le molče prikimal. — Z angleškimi nbokserji« ni šale. Prav bi bilo, da bi tudi naši kmetje posnemali Angleže, kadar se jim taki potepuhi približujejo. Surovež. Ni gršega, i po našem mnenju ostudnejega, Če mož svojo ženo pretepa. Tako človeče se po krivem imenuje mož ni vredno takega imena, tak je le nenriM-kanec, snrovpž (da bi bil le on) je težak Karol M. Prišedši domii pijan, začel je neusmiljeno pretepati svojo ubogo, bolno ženo, otročiče in druge stanovalce, ki so ubogim na pomoč prihiteli. Živinskega soproga odpeljejo straže na klop v senco, da mu iz glave izpuhti vinska para. Trdosrina mati. Zver ljubi svoj zarod, a ženska, ki svojega ne ljubi, — kako jo hočemo imenovati I V ponedeljek proti večeru so našli na dvorišču hiši a š. 181* v ulici »Medla«, novorojeno, še živo, v predpasnik zavito dete i poleg njega zavoj plenic i steklenico mleka. Najdenčka so odnesli v bolnišnico. Policija iŠČe te Čudne matere. Ljubljanski škof, mil. gosp. dr« Pogačar, imel je v svojej poletu j rezidenci na GoriČanah v pondelek obisk goriškega vr hovnega škofa .mil. g. dr. Alojzija Zorna in tržaškega škofa, mil. gosp. dr. Glavine. Oba Škofa Bta bila potem še v Gorici in sta se v četrtek vrnola v Trst. Vrhovni škof dr. Alojzij Zorn se preseii danes v Gorico, kamor 6e pripelje okoli poludne. V Trstu se je o njegovem od hodu v vseh cerkvah zvonilo. — V Gorici na kolodvoru ga spejmejo župan z mestnim odborom; od ondot pojde v stolno cerkev, kder ga pozdravi v. č. ka-pitelj in druga duhovščina. Prihodnjo sa-noto prejme iz rok mil. tržaškega škofa od papeži mu poslani palij (znamenje oblasti vrhovnega škofa) in v nedeljo 14. oktobra, kakor smo u|e naznanili, vršila se bode slovesna intronizaoija na nadškofijski prestol, h katerej pridejo baje vsi škofi sufragani. Delajo se za to svečanost velike priprave. Delalftko podporno drudivo priredi, kakor se sliši, dne 1. novembra zopet veliko besedo pri »Monte verde«; igrala se bode imenitna igra »Mlinar in njegova hči«; mej dejanji pa bodo kon-certirali gospodje diletanti na glasovir, harmonium, citre, piščalko in gosli. — Tako je lepol Delalsko podporno društvo naj nam le pridno priređuje veselice, saj h tem tudi mnogo pomaga za duševni razvitek Slovencev v Trstu in okolici. Pevski zbor del. podpornega druŠCva napravi v nebeljo, dne 7. t. m., oi» 2. uri popoludne izlet v Bar-kovlje in bode pel v gostilni »pri društvu«. Udeležile se bodo izleta tudi gospodičine pevki »je. Gostje so uljudno vabljeni, Novo ladtjo »Reko« so 1. t. m. spustili v morje vpričo mnoge gospode in ljudstva. Istega dne so izročili delalci arsenala mnogoletnemu svojemu vodju g, Petke aloum in zahvalno adreso. Ta gospod, ki je vodil Izdelovanje 34 parobrodov, stopi namreč vsled bolehnosti v pokoj. NajmanjSi par ljudi na svetu se vi.ii nekaj dni sem v Trstu na Corsu v hiši Sal-m. Mož ima 31 let, 28 palcev je velik in tehta 9'/, kila; žena ima 23 let velika je 29 pilcev, ter tehta 10 kilogramov Deputaciju Istrskih poslan cev pri grofu TaaiTe-Ju je bila užu pred mesecem na Dunaji; a slovenski in nemški listi poročajo, da je bila Še le te dni. Bila sta pri grofu Taaffe-ju poslanca Laginja in križanac, katerima je zagotovil pomoči; a kakor se sliši, bode grof Taaffe še letos potoval po Istri. Zdaj potuje po Tirolskem. Pazite blaznih 1 Nek Franc Bar- dašČevič, vrtnar v goriškem zavodu za zapuščene otroke, ni bil prav trdne (lave. Minoli torek je celo jutro sedel pred kuli injo zavoda, kder poma'a njegova žena, in rii botei iti na delo. 2ena mu je pri -govarjala, naj gre k6pat, ali on je v euo-•ner olgovarjal, da ne bo kopal z navadnim pikonom, ker ni nov. Ko ga žena le ni pustila pri miru, skoči mož po konci, zagrabi kulcinjski nož, ter skoči nad ženo. Na glasni krik uboge žene priteče vodja tega zavoda, g. Avgust Zurman, in hoče moia pomiriti. Ta se obrne proti njemu, razkroji mu dolenjo čeljust, ter ga rani na lici in na vratu; potem steče za be-i> čo ž eno, katero doteče v veži in jo po vsem životu z nožem obdeluje. Na Ženino vpitje priteče vratar in udari moža z dol-jim železom za uho, da se zvrne na tla. Na to pokličejo policaje, ki odpeljejo hudobnega blaznega v ječo, ne da bi se ta kaj branil ali hudoval. Žena je močno ranjena in v velikej nevarnosti Živenja. G. Zurman je sicer tudi močno ranjen, ali zanj ni nobene nevarnosti za živenje. Iz lir po IJ se nam piše: V nedeljo je pHŠel iz Trsta tu sem v svojo palačo gosp. Dejak. Prišli so ga pozdravit godci, ker ta gospoi' je vreden česti in hvale, ker najini ljudem daje na tisoče zaslužka, in piav po očetovsko za nas skrbi, kakor tudi njegova mila gospa, ki je tako usmiljena do ubogih. — Zvečer se je gospod zopet odpeljal in zopet ga je pozdravila muzika in vse naše ljudstvo mu je navdušeno »živio« klicalo. Avgust Ar min Lebuneve Skladbe. V popolnjenje dotične vesti v zadnjej štev. »Edinosti« javimo, da izide še ta mesec II. zvezek Avgust Atmin Leba novih skladeb, kateri bo obsegal poleg mnogo prekrasnih moških tudi nekaj mešanih zborov. Tatvine In policijsko. V četrtek zvečer so straže ustavile v ulici • Sporcavilla« št. 1, težaka Leonarda V„ hudega razsajalca in pretepalca. Ta Fia-domant je bil hudo namahal svojo sosedo, a v roki je imel dolg nož, kojega Ea ni rabil. Odpeljale so ga v ulico sv. [ikole, kder so mu uže dokazali, da z sosedi j« treba prijateljsko živeti. — Zidar Miče P. iz Rocolja mora biti posebno trdna buča, še zdaj noče razumeti, da toČar, ki bi točil ali dovoljeval kvartanje po prepovedanej uri, zapade globi (kazni), ki v slučajih znaša od 5 do 100 gld. — ali pa zapor. Miče pride k nekemu Iga-njarju v Rocolju in zahteva od njega »Žgavke« in pa >kvart«. Točar mu prav mirno odgovori, da ne more, ker je uže kesno. Tega pa Miče ni hotel slišati, in pretil je gospodarju, da ga z nožem zakolje, ako mu ne dovoli, kar hoče. še le došle straže pomirijo vročekrvnega zidarja in ga odvedejo mej stene, kder se Še opoludne ne sme kvartati. — Kam je zginoi kočijaž? Tako neki so se popraše-vale stražrf v četrtek zvečer, zagledavši konja in kočijo Št. 93 brez kočijaža. Iščejo in iščejo, a slednjič dobe avrigo pijanega v kočiji, vsled česar, po zakonu, policija kočijafa zabilježi mej one, ki so prestopili meje svoje dolžnosti. Gospodarske m trgovinsko M. Vinska letina- Ta teden so bendemali skoro povsod na Primorskem, le v nekaterih krajih Istre, posebno Brežani, bo uže pred 8—12 dni potrgali. — VtržiŠkej okolici kaže letina tu in tam pod srednjo mero, v nekaterih krajih pa prav slabo. — ProBekarja bode malo, in pridelali ga bodo le nekateri posestniki, vsled česar utegne biti to vino letos drago. — Br~ žanko uŽe prodajajo, a ker se je bendima slabo obnesla, drže jo drago, od 24 do 28 gold. hektoliter. — Na Krasu bode tu iri tam nekaj dobrega terana, n. pr. okolo Sežane, Kazejj, okolo Nabrežine, Komna; a tam, kder raste najboljša kaplja, bode letos čisto malo vina; zatorej bode dober teran prav drag. — V Brdah in goriškej okolici je srednja letina; cena brdskej rebuli bode letos ugodna, kupovala se bode morda ceneje od lanskega leta. — Na Furlanskem imajo srednjo reč; v nekaterih krajih, kakor okolo Cervin-jana, Ogleja Itd. bo čisto malo; neko liko boljše se je trta obnesla 9I10I0 Tržiča, Ronk in Gradiške. Furlansko vino bode letos po 18 do 22 gld. hektoliter. Na Vi- Savskem so v nekaterih krajih pridelali Isto malo ali nič boŽie kapljice; v drugih pa, in sosebno okolo Lozic, Šembida, Po-drage, Goč, Lola, Slapa, Rifenberga, Dornberga, pa bo še precej dosti vina In dobivalo se ga bode letos prav po ceni, ker Ijudje so potrebni denarja in morajo prodati, kakor pride. Vina so, kakor se sliši, prav dobra. V Istri bode letos posebno ob morskih bregovih skoro povsod dosti vina in tudi v notranjej Istri se je trta v nekaterih krajih prav dobro obnesla. Za dobra istrska črna vina praŠajo denes 16 do 22 gld. Vse pa kaže. da b#de kes-nejecene še padle in da se bode dobivalo najboljše istrsko vino Še nekaj pod 20 gold. hektoliter. V obče bo na Primorskem letos še precej dosti vina in tu in tam tudi prav dobra kaplj 1. — Ker pa so Delmatinci tudi prav dosti in dobrega vina pridelali, bodo tndi ta vina na našem trgu cene tlačila. Telegram, Ljubljana 6. oktobra. Verifikacija volitve Dežmana, Schreya in volilna reforma tudi v denašnjej seji odložena. — V odseku se jo sklenolo, da se vzame ženskim stara pravica, po katerej smejo voliti v mestih in trgih. Listale* uredništva- Gosp H. Antonov v P , g. R v Lj., g. V. v V. Nam se ne zdi potrebno in koristno, da odpremo svoja predala napadom na poslance. Tudi mi bi bili srčno želeli, da bi bila večina v kranjskem deželnem »boru postopala odlotno in kakor to zahteva brezobzirna pravica; Dežmana in Schrey-a tudi mi pikro gledamo v Kranjskem dež. zboru. Toda, gospoda, mi ne smemo zarad tega preostro grajati slovenskih poslancev, katerim vendar nihče ne more odrekati rodoljubja. — Gotovo so tudi oni prav teško se odločili za sedanjo politiko nasproti nemŠkutarjem ; tepa smo mi preverjeni; ali čestokrat so v politiki potrebni obziri na činitelje, kateri so zakriti navadnemu opazovalcu. Mnopokrat bi se uteg-nolo s prestrogim in popolnoma brezobzirnim postopanjem Škodovati stvari samej, mej tem ko se s previduostjo In zatajevanjem svojih najlepših zelj koristi. Tudi je treba jemati v Avstriji v puštev take kroge, na katere opazovalec niti ne misli, in gotovo je, da sedanja vladna sistema še ni tako utrjena. Ministerstvo sprave je našlo strašno zmedeno stanje; še denes je obdano v lastnih uradnijah od sovražnikov, ki prežć 11a to, da bi mu zaudali smrtni udaren in treba j« tudi premisliti, da r Avstriji nunisterstva nemajo tako prostih rok, kakor jih imajo na priliko na Angleškem, Francoskem, v Italiji, ampak da pri nas čisto naravno, in čestokrat celu potrebno, krona »ama poseza v odloka vlade. Pomisliti pa je tndi, da delati politiko je eno, opazovati in kritično primerjati pa vse drugo. Marsikateri sedanji poslanec je, kakor opazovalec in imajoč pred seboj le ideal, vse drugače sodil o dolžnostih in postopanju poslancev, nego sodi danes, ko je poklican, da to izvrši, kar je zahteval od poprejšnjih svojih kolegov. Od daleč se navadno vsaka stvar drugače vidi, nego od blizo in ko bi bili tudi poslanci storili kak napačni korak in ni pri tem dokazan slab nameri, ne sinemo iih preostro soditi. Situvacija v obče je kritična in težavna, malokedo jo more dobro razumeti, zarad tega pa prosimo naše prijatelje in dopisnike, naj se ne prenaglijo v sodbi, kakor tudi mi nočemo posnemati nekaterih ljubljanskih kolegov, kateri pišejo in si naročajo pisanje o naših tržaških zadevah, kriti-kujejo društva in osobe, pa Še poznajo ne tuk. razmer ter ne umej6, kaj se pravi delati za slovenski narod v Trstu 1 Naj nam mnogi naši prijatelji torej ne zamerijo, ako strižemo, ali celo preziramo njihove dopise, kritikujoče kranjske poslance. Opazujmo Še, kako se bode stvar nadalje razvijata in potem Še le bode mogoče holj trezno iti pravično soditi. Gosp. J. L. v L. Mi smo Vam rekli, da smo pripravljeni, preskrbeti Vam vse, kakor bi bilo za naš račun. — Ker pa nam ne zaupate in se obračate na druge ljudi, naj Vam drugi sporočajo. — Oni gospod, kateremu ste pisali o tej zadevi, kakor uredniku „Edinosti", nema v redakciji tega lista nobenega posla in ga ni nikob Imel, odkar naš list, tednik »Edinost* svitlo hodi. Tržno poročilo. Kava. — Mirna kupčija, pri vsem tem pa so cene jako trdne in stalne. Prodalo se je zadnje dni 2000 vreč Rio po 50 do 60 gld., 500 vreč Santos 52 do 64 gld., Java velja 70 do 76 gld., Portoricco 95 do 116 gld., Geylon plant, 98 do 140 gld. Sladkor — še vedno malo obrajtan ; cena za blago v vrečah je 29 do Bi gld., in za velike partije še niži. Sadje. — Se precejšnja kupčija. Po-meranče, limoni 4 do 10'/, gld., rožiči I. vrste 6 do 6l/a gld., fige v sodih pulješke 16 do 17 gld., Brindiai v vrečah 8 do 9 gld., fige v vencih 14 do 17 gld., Smirna v škatljah 30 do 50 gld., opaŠa 17 do 22 gld., navadne cvebe 15 do 17 gld., Eleme zbrane 22 do 28 gld., Sultanlna 22 do 46 gld. Olje. — Stalno visoke in trdne cene. Vsled tega podraŽalo se je tudi bombažno olje, — Namizno velja 70 do 85 gld., jedilno 39 do 45 gld,, bombažno 38 do 40 gld. Rii. — Ker so iz Italije došla poročila o do brej letini, so cene postale niže. Italijanski velja 15 do 22 gld., indiški II1/, do 16 gld. Petrolje. — Gena se drži trdno na 11 gld., in vse kaže, da ne pade tako hitro. DomaČi pridelki. — Fižol rudeč 11 gld., bohinec 12 do 12'/, gld., koks 13 gld. — Maslo 88 do 100 gld., koruu 3 do 37. Žito. — Slaba kupčija. Prodalo se je nekoliko ruske pšenice po 10 gld. 20 kr. m podonavske koruze po 7 gld. 40 kr., tendenca slaba. Les — v dobrem obrajtu; štajerske deske iskane po 67 do 72 gld. Seno — vedno na 1 gld. 10 kr. do 1 gld. 40 kr. Borano poročilo. Malo prometa, pri vsem tem je tendenca dobra in kurzi so jako trdni. Dunajska liorsa dne 5. oktobra. inotni drž. dolg v bankovcih "/8 gld. 70 kr. Enotni drž. dolg v srebru ',8 » 05 • Zlata renta ...... 99 » 70 - 5°/0 avst. renta . . . . !»2 » 90 • Delnice narodne banke 841 > — « Kreditne delnice . . . . 292 . 40 « London 10 lir sterlin . . 119 »» 80 • 9 » 491/," C. kr, cekini...... 5 > 66 » 100 državnih mark . . 58 . 70 • E 3 I N O S T. Vincencij Hmeljak, mehani kar Corsia Giulia 666. lOdlikovan na trža-škej razstavi hta 1382. izdeluje ročne mline zi vsakovrstno žito po najnižej ceni, namreč o I 6") do 180 gld. i^m mmmmm m /m Nova prodajalnica železnine in kinkalij ■ Al Vomero Vercle» (na lesnem trgu) Piazza delle legna 2. pod pal ičo Toneilo Lastnik prodajalnloe ponuja slavnemu občinstvu raznovrstno kuhnijsxo opravo in I raznovrstno orodji za rokodelce in polje— deljce Predmeti za konjsko vprego itd , vse po najniži oeni. Se spoštovanjem 8-2 IVI. VlainioH. Na vse orebivaice Avstro-Oserslce. Nujni oklic t Zarad podedovalne razdelitve so dediči 121 let obstoječe trgovske hiše Ivan Karol Kunzschmidt v seji dne 1. junija t. 1. skle-noli, da dajo v najem dosedanje prostore 1. novembra 1883 in prodajo vse v zalogi nahajajoče se razno blago po ceni, kar stanejo 1.: surovine dotičnih izdelkov, torej Mkoro zastonj* da bodo le mogli prostore sprazniti do 1. novembra. To le blago je še v zalogi: 4600 ženskih košulj 'iz najfinejšega angleškega Sifona 9 pravimi Švicarskimi vezenimi vSitki, resnično umetne vezanje, po gld. 1.50 komad in gld. 10 50 tucat. 1500 ženskih nočnih korsetov prav iste baže. prav dolgih in po vsej dolžini vSitimi švicarskimi vezeninami, naje-legantnejSe napravljenih, prava krasota za vsako damo, komad gld. 150, tucat po gld. 16.50. Iste iz težkega parhi'ta komid gld. 1.60 5600 spodnjih kitelj iz najfinejšega naravnega platna, okrašenih kč Švicarskimi svilnatimi portami po gld-1.40 komad gld. 15»50 lucat. — Iste iz rudečeira krctona, komad gl. 1.50, tucat gl. 16 50, iz težke klobučevine komad pld 1.75. Iste iz samega težkega sukna, z barvano volno vezane, plisaranl z volanti in zobki komad gld. 2.50. 3560 moških kušulj iz najfinejšega angleškega šifona, čveterojebnata prsa, gladka ali vezljana različnih mer okolo vratu, po gld. 1.50 komad, ali gld. 16 60 tucat. 1500 tucatov pregrinjalnih garnitur iz da-masta z vtekanimi slikami cvetic itd obstoječih iz prta in 12 tavajolov po gld 2.85, neobhodno potrebno za vsako hišo, po neizrečeno nizkej ceni. 2000 turSkih brisalnic, vsak komad posebej denjen, z rudečimi dolgimi franŽami, prekrasno blago, tucat gld. 3.75. 2000 velikih ženskih fačolov za čez rame iz najfineje berolinske volne z dolgimi franžami v ražnih barvah, kakor belih, rujavih, drapanih, kariranih, turških. komad gld 1 20. tucat 12.50. '100 pled-ov za potovanje najtežje baŽe, jako velikih, iz težkega in dobrega sukna tkani, po elegantnih angleških vzorih, kukor: rujavi, sivi. meSane barve, najfinejših s temnim robcem in bogatimi franžami, kateri so rabljivk kot najlepša obleka, potna, posteijni kolter, šial za dame rabljivi, še cel6 po 20 letnej rabi, se lehko iz njih narede dve elegantni obleki, po katerih se prihranijo suknje in povrhne suknje 1. vrste poprej gld. 15, zdaj le gld. 5.83, 2. vrste poprej gld. 12, zdaj le gld. 4.85 komad. 300 kosov platna za hiSno rabo 30 vatlov, teški, najboljši izdelek za hišno rabo komad 5.50. Ker cene pavole rastejo, bodo v kratkem še enkrat dražje, torej pri poročamo k hitrej naročbi 500 svilnatih posteljnih kotrov iz težke lion^ke svile, višnjeve, bele, rudeče, belo m rudeče pisane komad gld. 4 — , jako nizke c*ne. 350 garnitur francoskih pregrinjal obstoječih iz dveh posteljskih pogrinjal in enega pregrinjala za mizo z krava* tami iz baržuna, krasno delo in stane vsa garnitura, to je vsi 3 komadi skupaj le gld. 7.50 5000 tucatov prestralj iz dobrega teškega platna Za vsako, še tako veliko posteljo komad gld. 1 35, tucat 15 Vsak odjemalec blaga v vrednosti najmanj gld. lo.— na enkrat dobi remu-neracijo, ali brezplačno eno švicarsko uro Iz francoskega pozlačenega brona Plastika z dolgo verigo; Za natančnost se Jmmgl 2 leti. Naročbe proti gotovemu denaru (po poštnej nakaznici ali pa s povzetjem po c. k. pošti) je treba pošiljati na 3—2 Erbschafts-Verwaltung Rabinowicz, Wien, II SchifFamtsgasse Nr. 20. Za spomin največsga slovanakaga romanopisca ponujamo s), občinstvu prevod Turgenjevega romana Rudin obseza 180 st ani v malej osmrki le za tO soldov. Naroča se v Nuova Tipografia — Nova tiskarna, v Trstu. Via Tor rente it. 2. Peter Podgornik, zaloga vsakovrstnih žebljev, pocl- kov itd. v Sežani priporoča se vsem trgovcem v mestih in na deželi za mnogo brojne naročbe ter obljublja najboljšo postrežbo z blagom prve vrste in po najnižih cenah. Na zahtevanje pošlje cenike. 0—4 Alojzij Majer-jeva trgovina piva v steklenicah v Ljubljani priporoča izverstno ex-portuo marčno pivo iz pivovarne bratov Ko-zler-jev v zabojih po 25 in 50 steklenic. Garantira se šest mesečna obstojnost tega piva. 24 5 ^uda obrtnosti. Le 4 gld. 50 kx*. s c. k. patentom previđena vir*a z nihalom z nabijalom in kazalom dne-(vov datuma) iz najfinejšega, poliranoga orehovega lesa. lepo kornlžirana z nitialom in brouoviml atoli. Razun teb prednosti ima ta ura nepre-plačljivo lastnost, da Be v noči nje c. k. patentirano kazališče sveti v najlepSem, vijoličnem, čarobno lepem sijaju In se za intenzivno svetilno moč OT- jamči 10 let Ta zbog nje prednosti jako ugodna ura, je prepotrebna vsakemu, posebno zato« ker naznanja tudi dneve, In sicer je nad kazališčem ure drugo kazališče. na katerem so v rudeSeJ barvi dnevi od 1 do 31. katere dneve vsak dan kaže poseben kazalec, katerega pomika *am mehanizem ure naprej. Stotine in stotine odjemalcem, kateri so videli in kupili to uro, so bili kar očarani zarad 5e nepoznane. neverjetno nizke cene. Mi smatramo si v dolžnost, da čitatelje opozorimo na to. da od kar so poznane ure, Se nikoli ni bilo kaj enacega, praktičnega eo-nega in morda se kaj taeega tudi v 100 letih zopet ne nameri. Svarilo. Vsaka moja ura ima na kazallSču pozlačen napis „Patent". Naročbe, katere se izvrSujejo le s povzetjem, ali pa proti pošiljaivi denara z naročbo naj se pošiljajo na adreso: 3—2 Patent-Pendel-Uhren-Fabriks-Depot WIEN II. Schiffamtsgasse 20. Objava. Podpisani javlja, da mu je slavna Bakarska Štedionica44 podelila moč, po njoj ustanovljenem propi«u v obsegu Trsta, Istre i GoriSke eskomptirati mcnjiee, previđene z tremi, izjemoma dvema dobrima podpisoma. Pooblaščen sem ponujane mi menjice do stanovitne svote odobriti i odmah izplačati. — Škonto je nn manje 7°/0 do 500 gld., 6l/37o za visše. — Najdalji 6 mesecev. V Trstu 4. oktobra 1888. Mate Pollić. Velik požar na Švicarskem. Po noči 30 min. m. je vstal velik požar v velikej fabriki za ure in juvele Franoesoo Finenzo et freres v Senfu, na Švloarskem. ter ga gasilci iz Genfa pri vsem prizadevanji niso mogli pogasiti, ker velik vihar je ogenj podpihoval in osmih urah so bile vse fabrike z stanovanji delalcev vred vpepeljene Z veliko težavo se je vendar iz prvega nadstropja otela 2463 naifinejih Žepnih ur in okrasja iz zlato, in ksr Je reva delalcev, ki to brez strehe in kruha, obžalovanja vredna, zato je društvo sklenolo, poslati otete stvari dunajskej trgov-skej hiSi z nalogo, naj proda ure in okrasje v 30 dneh samo proti povračilu troškov za fino gravirane urne zaklope, in na vsakej uri debelo pozlačene verižice, tedaj skoraj Zastonj da se ubogim delalcem, ki so brez strehe, dolžna zastala dnina plača in da se lakot po moči polajša. Zato se Čestiti gospodje čitatelji v imenu stradajočih delalcev na to opozarjajo, da se tako nizka cena mal>>kedaj ponudi, in da celo po prekupu lahko dosežejo prav veliko dobička iz t<-ga blaga; zato se vsak, če tudi ne za lastno rabo, lahko poprime te prilike, da si kupi teh ur in okrasja, ker le fini zaklopi in elegantna fasona teh ur in okrasja je stala toliko, za kolikor se zdaj te reči prodajajo. Te le ure in okrasje se mora v 30 dneh prodati: 350 komadov žepnih ur na oiiindrr iz najfinejšega francoskega double-zlata, ali pa močno posrebrneneca nikla, fino graviranih in giljoširanih, z močno pozlačeno verižico, zlata fasona. fino na minuto repasiranih. Vse skupaj le gld 4 90; iste iz pravega 131otnega srebra po c. k. uradu za punciranje posku-šene in močno pozlačene le gld. 6 50 Iste ure na cilinder iz teškega, pravega 14 karatnega zlata po c. k. uradu za punciranje poskuSane, poprej gl, 45 , zdaj pa za smešno ceno od ° 250 ur na sidro iz najfinejšega francoskega double-zlata, ali močno posrebrnenega nikla, fino graviranih in giloširanih, na 15 pravih rubinov, z natanjč-nim strojem, kazali za sekunde in krasno ve* rižico, fino repasiranih le al. 7 — Iste ure na sidro (anker) iz težkega 13 Iotnega srebra, po-skušenih po c. k. uradu za punciranje in močno pozlačenih le II gl. Vizitnioe izdeluje po jako nizkej ceni nova tiskarna via Torrente št. 2 Portlandski in Romanski CEMENT najboJjše vrste i po zmernih cenah renomirane tovarne v Trbovljah (Trifail). Zustop in zaluča pu Schnabl G. Via Carinila 4 3. 12-4 Zaloga cevi, poljedelskih strojev, se-salk (pump) maginsko olje, jermene itd. 2f0 Wathingthonskih rrmontolr ur iz močno posrebrnenega nikla pfi douMe-zlata, navijajo se brez ključa, z mehanično pripravo za kazala, z plošnato šipo, kazalcem iz emaila in kazali 7.a sekunde, reguliranih na sekundo, najizvrstnejša ura sveta. Cena s krasno verižico vred le gl. 8.30. 180 srebrnih remonfoir ur iz teškega 13 Iotnega srebra, potrjenega po c. k urndu za punciranje, navija se brev ključa z mehanično pripravo za kazala, plošnato šipo, emailirano kazališče in s kazalom za sekunde reguliranih na minuto, najizvr*tnej*a ura sveta. Poprej gld. 25, zdaj za smešno ceno od le gld. 13. Da vse ure gredo natni>jčno. jamčim 5 let. 217 prstanov Iz pravoga ilata, o ponarojonlnt brlljantl; v vseh velikostih, pravo 6 karatno zlato in v finej baržunovej škatljici, komad le gld. 3.75. 184 parov uhanov iz brlljartov ali numbio, iz 6 karatnega pravega zlata s kra«tiimi bri-Ijanti v finej baržunovej škatljici. par le eld. 3.75. 222 parov uhanov iz pravrpa zlata punciranega na 6 karatov z najlepšimi koralami, sč Skatljico le pld. 1 50 par. 164 medaljorov iz francoskega double-zlata s ponarejenimi briljanti le gld. 3 50. 150 naprsnih in ovratni&nlh zaponk iz čistega 6 kar. zlata. Zlato ,fe dotrdil c. k. puneovini ured, vdelani so vanje kra«ni ponarejeni dijamanti, z Skatljico vred I gld. 80 kr. 250 iouiiSetnlli gumbov iz čistega 6 kar. zlata s prelepimi ponarejenimi dijamanti po t gld 80 kr. Vse okrasje je tako lepo obruš no In se tako sveti, da nadomeščuje najlepSo, pa predrago pristno okrasje. Naročbe po poŠti, kakor tudi teleprafične, katere se IzvrSujejo proti povzetju, ali pred-pošiljatvi dotičnega zneska, naj še pošiljajo na Schwelzer Uhren- und Goldwaaren-Ver-tretungshaus ^13—2 WIEN Leopoldstadt. SchlfTamtsgasse 20 SCHAPIRfeR. Hofftneiatrov parni pokretač ranrtjo - Patentir n v vseh dololali. — rreonosti: Ni trena po-bnega kurjača, ne puSča para, ne napravi nobene grampe, ni treba i cesij po gosposkah, ni treba podlage, ali posebnega dimnika. — ska cena, mirni pokret, čisto navadna konstrukcija i. t. d. 8-3 (Damplmotorj pokro ni troiki 50Vo niži kakor pri vsakem drugem gonilnem stroju, pod garancijo - Patentir. n v vseh dožolah. — Prednosti: Ni treba posebnega ko i Nizka ... C. k. priv. tovarna strojev lastnik M. G. Hoffmeister, Dunaj, Meldllnyr, Hauptstr. II. Spričala in svedočanstva gledć poskuiiije zavornic (brenize) od gospoda vladneg svetovalca profesorja J. Radlnger-Js in reterence o izvršenih delih, nedaljn nnčrle s popisom brezplačno in fraitklrano. Prva kranjuka Lečniška tovarna hlepčkov (pastilj) na purogon s6 st»oji lekarničarju »k angelju« v Ljubljani na Dunajski cesti. te^ Saiicilni hlebčki proti kataru j^V proti kašlju, hripavosti, pljučnim, prsnim in vratnim bolestim, najboljše preservativno serastvo proti Diphteritis. Skatlja 20 kr Slddčicc iz SUIT16 Proti kaš,iu in hripavosti. V ikatljah 10 kr. ;„|nMft 'Z najčistejšega sladnega izlečka. Ichko prebavljive, redivne ustavljajoče kašelj, SlaClClCe IZ Sladnega IZleCKa namičUnc in uničujoče sluz, proti kaSlju, hripavosti, in bolesti na pljučih, ▼ prsih in v vratu. V ikatljah 10 kr. _ , . . . . nrftti »la- H lebCki iz Pffefermunza. P8oV!?„rs.p«tffil. t- kor tudi za elecantne dame. Skattla 10 kr. ........ , ^ ___. ______. __ Ul i v« • Vsak hlebček zadržuje 0 05 Santonine. Edino m najboljše sredstvo preti glistami za Hlebčki IZ Santonine. otroke in Odraščene. I Skatlja I0 kr,; 100 hlebčkov 70 kr, 1000 hlebčkov gld. 6.50. Zrm oa/Ia Prijetnega okusa, krepčajo oslabeli želodec, pospešujejo prebavljenje, uničujejo preobilne kisline MieDLKI 1L SOiie. prebavljavnih organov. I ikatlja 10 kr. Hlebčki iz tamarinde^ P"jetno' toplino in posebno po leti žejo gaseče zdravilo, ikatljioa po 20 soldov. Razprodajalci dobć odbitek (rabat) __ Naročila se izvršujejo nemudoma proti povzetju zneska. 20-16 Lastnin, društvo »liiJt^ T«. — Izdatolj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIH, Nova tiskarna pon vodstvom F. HUALA v Trstu.