Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva ptujskega okraja ■•BONISTVO tS UPRAVA PTUJ PRESLRNO\A > - TELEFON STEV JSft ČEKOVNI RAČUN PRi NARODNI BANKI PUtiRUZNICA PTUJ STEV -»43-1-20* ORfeJOJt UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK VRaBI }0Z* ROKOPISOV VRAČAMO - TtSRA MARIBORSKA TISKARNA LETNA NAROČNINA 500 DIN, POLLETNA 250 DIN ČETRTLETNA 125 DIN Štev. 43 — Leto VII. PTUJ, 29. oktobra 1954 PoStnlna plaiana v potovinl Cena din 10.— Zadnie dni po svetu v zadnjih dneh je pozornost sveta pritegnilo nase nekaj po-i membnih dogodkov. To je pred- vsem prevzem oblasti v obeh co- nah dosedanjega Svobodnega tr^ žaškega ozemlja, poročilo pred- .sednika Tita v Zvezni skupščini ter sporazum Francije in Nemčije o Posarju ter vse ostalo, kar je s tem vprašanjem v ožji zvezi. Oblast na dosedanjem Svobod- nem tržaškem ozemlju je prešla v nove roke, to jf> v roke Jugo- slavije v bivši con- »B« in delu cone »A« in v roke Italije v pre- ostalem delu cone »A«, prejšnji torek 26. oktobra, kakor je ttf bilo predvideno po sporazumu, ki je bil sklenjen 5. oktobra t. 1. v Londonu in s katerim so naši bralci že seznanjeni. To so sicer dejstva, ki zaslužijo, da jih pred- očimo našim bralcem, saj se je s tem izvršila likvidacija umetne državne tvorbe, katere obstoj je za nekaj časa le blažil kakor na drugi razplamteval ostra nasprot- ja med sosedama na Jadranu. Vendar vse to v tem trenutku ni toliko važno, važnejše je, vsaj za nas, v koliki meri se bodo novi gospodarji v Trstu in okolici dr- žali sporazuma in dodatnega pro- tokola o likvidaciji tržaškega vprašanja, ki sta tolike važnosti za bodoče življenje našega življa v tem mestu in okolici. Dejstvo je, da so jamstva Slovencem, ki jih določa dodatni protokol, njih moralo ob povratku Italije moč- no dvignila. To je razumijiveiše še zaradi tega, ker so njih izkuš- nje T, temi novimi — m starimi — oblastniki dokaj klavrne. O teh in drugih problemih je nedavno govoril tudi predsednik Tito v Zvezni skupščini. Ob tej priložnosti io tudi pojasnil staV-^ šče naše države do razvoja, ki smo ga opazili v zadnjih dneh na Zahodu, kjer so dosegli pomem- ben napredek v medsebojnem sr>OTa7umevaniu s tem, da sta se Francija in Nemčija pogodili o Posarju, ter o vstopu Nemčije in Italije v bruseljski pakt. Slednje dejanje, kakor sploh konsolidacija na Zahodu pa ni samo stvar teh držav niti vpra- šanja suverenosti Zah. Nemčije, temveč dalekosežnega vomena za mednarodne odnose. To je med drugim obravnaval tudi predsed- nik Tito, ko je govoril o odnosu Jugoslavije do teh vprašanj in jih ocenil kot pozitivno stvar, če bodo le zavzela širši obseg, ne pa samo ozko vojaškega. Sodelovanje Zah. Nemčije v obramb- Zahoda je torej zagotov- ljeno kljub ostri opoziciji ne- vladnih strank tc države, ki na- padajo Adenauerja (ki je podpi- ral tozadevne sporazume) kot človeka, ki jo prodal del nem- škega ozemlja (Posarje) za ceno oborožitve. Nasprotno pa je spo- razum bil bolj enotno pozdrav- ljen v Francni, ki ga je sprejela kot za Francijo izrazito ugodnej- šo alternativo od Evropskk obrambne skupnosti, ki je bila ravno v Franciji spočeta in še pred rojstvom pokopana. Na sestankih, sejah, v tisku, zlasti Pa v razgovorih je bilo v zadnjem času v Ptuju veliko razpravljanja zlasti o vesteh, ki so prihajale iz drugih pre- delov naše države, kako se dru- god razvija akcija za zniževa- nje cen, kjer je "to akcijo v korist potrošnikov podprl ves propagandni aparat, tisk, radio plakati in osebna agitacija po- trošnikov, ki obiskujejo pred- vsem tisto trgovine in trgovska podjetja, ki so bistveno znižala cene in bojkotirajo trgovine in podjetja, ki se tej akciji niso pridružila. V Ptuju je tozadevno dokaj mimo. Mestni zvočnik molči, radio Maribor nima kaj poro- čati o zniževanju cen v Ptuju, tudi dnevni listi ne prinašajo tozadevnih vest iz Ptuja; niti med potrošniki ni agitacije: »Pojdimo v to al- ono trgovi- no, ker so znižali cene, ali ne gremo drugana, kjer so za to gluhi! V izložbah ni videti ni- kakih izpremcmb. V samih trgovinah potrošnika niti ne opazijo večjega ali manjSega napisa na črni deski, da so zni- žali cene. Trgovina dela nemo- teno dalje. Bliža se 1. novem- ber, ko bo zopet povsod naval. Isti odjemalci bodo prišli v iste trgovine, nakupili in plačali. Le tu in tam bodo za stotaka, dva na boljšem, večina pa sploh ne bo opazila razlike zaradi ne- znatnega znižanja. Vse kaže, da je le nekaj trgo- vin iskalo in tudi našlo možno- sti znižanja cen in da jih lahko Po iznajdljivosti delimo v tri skupine. V prvo slcupino spa- dajo nedvomno podjetja, ki so se pri nekaterih artiklih resnič- no odrekla večjega dobička in znižala cene. To znižanje ni osta^lo samo na papirju, temveč je zan] na enostavni način zve- delo tudi ljudstvo ter tudi pri- šlo nakupovat tiste potrebščine, ki jih sicer ne bi mogli kupiti (tekstilni ostanki, konfekcija). Drugi so znižali cene razpolož- ljivi količini blaga, ki sicer ni moglo biti prodano. Tretji pa so znižali cene enemu ali dvem stvarem (Idmone), da bi poka- zali vsaj minimalno dobro vo- ljo za sodelovanje v akciji. Vse to pa še vedno ni moglo rešiti situacije, če je eno podjetje zni- žalo cene za 10.000 do 14.000 din skupne vrednosti pri milijon- skem prometu. Na dosedanji način težko pri- čakujemo, da se bo ail^cija zni- ževanja cen nadaljevala do res- nično občutnega znižanja, zlasti če se bodo potrošniki varovali vsiake zamere. ' S koncem trgatve so utihnili klopotci. Tudi klopotec v Para- diža je zavrt Ob ^54etiiici ' v ponedeljek, 25. t. m. so Ptujčani, največ mladine, napol- nili vse prostore ptujskega gle- j dališča, ko je bila 35. ob-etnica ; ustanovitve SKOJ v Ptuju, kar dokazuje, da je agitacija za aka- demijo prodrla v širino ter pri- vabila v gledališče staro in mla- do. Program akademije je bil do- bro pripravljen. Vedno radi po- slušamo kako prepeva mladina, gledamo kako pleše narodne ple- se, igra v godalnem ali tambura- škem orkestru, deklamira in re- ^ citira ob raznih proslavah in pri- I reditvah, vendar lahko rečemo, da je imela akademija mnogo bogatejšo vsebino. Vsi smo z za- i nimanjem poslušali tov. Sagadi- na Zvonka, ptujskega skojevca in komunista — partizanskega : borca v ptujskem okraju, ko je v poljudni razlagi prikazal, kako je delala od svoje ustano- : vitve dalje v Ptuju SKOJ organi- zacija v predaprilski Jugoslaviji pod najtežjimi pogoji ilegalnosti, kake naloge je izvrševala in do- : segala zavidne uspehe. Naštel je ^ vrsto članov SKOJ, ki še danes ■ živijo in nadaljujejo začeto delo v organizaciji ZKJ in SZDL in padlih neustrašnih sinov naših narodov, ki so voljno izvrševali vse naloge, ker so vedeli, da se borijo za svoje ljudstvo, za nje- gov napredek ter svobodo in se ; pri tem niso ustrašili niti pre- zgodnje smrti Na akademiji je : bilo več bivših članov SKOJ iz : Ptuja in okolice kot n. pr. Mirko : Centrih, Rudi llec, Franc Glav- i nik, Maks Muršec in drugi, ki so ostali žive priče skojevskega de- la v tem delu Slovenije. Vse Sagadinovo pripovedova- nje je kazalo, kako globoko vse- bino je imelo delo SKOJ od dne- va ustanovitve organizacije dalje, v času raznih režimov in pozne- je najokrutnejšega fašističnega diktata. O vsem piše tov. Zvon- ko Sagadin svoje spomine, ki bo- do po dovršitvi objavljeni tei bodo ostali veren dokument o življenju in delu ter uspehih skojevske organizacije iz Ptuja. Tov. Sagadin je po svojem spo- minu zapisal številna imena sko- jevcev iz ptujske skojevske or- ganizacije, ki so še med živimi ter imena padlih, pobitih in umrlih skojevcev. Smatra, da bo moral še dalje zbirati podatke in poročila o prvih in drugih, ker je ostalo marsikaj glede na kon- spirativnost le v spominu članov ne pa zapisano, zaradi česar je ravno težko dati celotno sliko organizacije. Neverjetno hitro je j tninil čas njegovega pripovedova- ' nja in je kazalo, da bi ga vsi j udeleženci še dalje poslušali. Se zdaj govori m.ladina o tej akade- miji in ni dvoma, da bo tov. Zvonko Sagadin ob podobnih prilikah vedno dobrodošel in da I ga bo ptujska mladina vedno znova prosila, naj ji še kaj pove o SKOJ Po referatu oz. pripovedovanju tov. Sagadina je v nekaj točkah nastopila mladina in dokazala, da želi nadaljevati delo ptujskih skojevcev in doprinašati svoj častni delež k zgraditvi sociali- stične družbe v naši domovini. V. J. OBISK IZ BONNA JE NAPO VEDAN ZA PRVE DNI NOVEMBRA Pnedsednik zahodnonemške- ga zveznega zbora dr. Herman Ellers je poslal te dni predsed- niku Zvezne ljudske slaipšči- ne Moši Pijadu pismo, v kate- rem se zahvaljuje za povabilo, naj bi 12 poslancev bonn.skega parlamenta obiskalo Jugoslavijo. V imenu zveznega zbora je predsednik dr. Ellers povabil enako število jugoslovanskih poslancev, naj v začetku pri- hodnjega leta obiščejo Zlahodno Nemčijo. V naši deželi se vlpgajo res ogromni napori, da bi zagoto- vili mladini srečno in vedro življenje, da ji ustvarimo kar najboljše pogoje za vsestranski razvoj, da ji damo kar najlepše perspektive za bodočnost. Tako široki delovni sloji, kakoi tisti, ki jim je delovno ljudstvo za- upalo vodstvo in upravljanje družbenih zadev, se zavedajo, da bi naše zmage v nerodtno- osvobodilni borbi in v sociali- stični revoluciji, da bi vsi na- pori, ki jih dosedanja genera- cija vlaga v gospodarsko osa- mosvojitev in izgradnjo socia- lizma, izgubili svcjo pravo vred- nost in pomen, če bi si ne znali zagotoviti potomstva', k; bo sposobno varovati in dalje raz- vijati pridobitve naših borb, naporov in zmag. Že naše otroke je treba zdravstveno prosvetljevati, da bodo znali čuvati svoje zdravje, da bodo zrasli v zdrav, močan in odporen rod. Po šolah že na- še najmlajše navajajo v raznih tečajih za higieno in predava- njih na zdravo življenje. Naša pošoLska mladina se vzgaja v tečajih ženske mladine za bo- doče življenje. V letu 1953 je izšlo iz tečajev ženske mladine, ki so jih obiskovala dekleta, rojena v letih 1934, 35, v zim- skih mesecih skozi dve leti, čez 1100 deklet. Večina deklet je te- čaje redno obiskovala, saj so se starši kot dekleta zavedali, da se dekleta pripravljajo za življenje, da se učijo, kako nu- diti ponesrečencu do.Tia ali iz- ven doma prvo pomoč, ga rešiti, seznanijo se s pra- vili osebne higiene in hi- giene hiše ter okolice, ne- ge bolnika, nege dojenčka, o pravilni prehrani, o ure- ditvi studencev, gnojišč in stranišč, kd so pri nas še pereč problem, in še z mnogimi koristnimi napo- tili za življenje. V letošnjem letu se bo- do pričeli tečaji za žensko m.ladino za dekleta rojena leta 1936 in 1937. V 29 šol- skih ceaitrih se bodo te- čaji pričeli 7. nov. 1954. — v tednu Rdečega križa. Star- ši skrbite, da bodo vaša dekleta redno obiskovala tečaje, saj snov, ki se bo obravnavala, bo kvalitetno tjodana. Predavatelji, ki bodo predavali, so bili pred- hodno na dvodnevnem semi- narju v Ptuju, kjer so prejeli še vsa potrebna napotila. Organizacija tečajev je sicer poverjena Rdečemu križu, ven- dar je dolžnost vseh organiza- cij zlasti SZDL, ZK, občinskega ljudskega odbora in ostalih, da pri izvedbi pomagajo, da bo uspeh zagotovljen. Veliko skrb posveča Rdeči križ malim asanacijam. Vsi vemo. da je večina studencev pri nas slabo urejenih, da o gnojnicah i-n straniščih sploh ne govorimo. V letošnjem letu So na pobudo občinskih in va- ških odborov RK pričeli ure- jevati 13 studencev. V Grajeni Markovcih, Makolah, Zetolah, kjer je zainteresirana večina vaščanoV, bo delo objektov že v kratkem času zaključeno. Delo drugod poteka počasneje. V Juršincih in Lovrencu n£me- ravajo graditi javna stranišča, vendar v Juršincih nima Rdeč; križ prave opore v občinskem 'judskem odboru. V vseh ob- činskih odborih je večje ah manjše zanimanje za asanacije. Za vzgled nam naj bo Rdeči križ v Zetalah. kj je pritegnil občinski ljudski odbor, vse m^r.o- žične organizacije in vašč?ne ter skupno pregledal v 5 vaških odborih vse s^dence. stranišča in gnojišča ter bo v prihodnjih letih z lastnimi ^sredstvi in s pomočjo okrajne asanaci^ske komisije uredil če^ 70 objek- tov. Za gradnjo st.udencev je že okrajna asanacijska komisija pri RK prispevala vasem brez- plačno cement, betonsko železo in razne cevi v znesku 800.000 dinarjev. Mnogo važnosti polaga Rdeči križ na nudenje prve pomoči ponesrečenim. Po vaseh je ure- jenih 62 postaj prve pomoči, katere vodijo tečajnice, izvežba- ne v tečajih RK za zdravstve- ne aktiviste. V letu 1953 je bilo obravnavanih 1506 primerov, prva pomoč je bila dana doma ali je bil ponesrečenec napoten k zdravniku, v ambulanto ali bolnišnico. Naloga zdravstvenih aktivistov pa ni samo nuditi prvo pomoč. onj pomagajo zdravstvenim delavcem pri cep- ljenju, skrbijo, da vse matere prineso otroke na cepljenje, skr- bijo za TBC bolne, se borijo proti nalezljivim bolezuiim, jav- ljajo zdravstvenim organom, če oboli v katerem kraju več oseb za isto boleznijo, skrbijo za či- stoto vasi, pomagajo patro- nažni službi itd. To delo lahko in bo rodilo še večje uspehC; ko bodo pri akci- jah sodelovali vsi ljudje, šele ko bodo prosvetljen; mladina kot odrasli, bomo preprečili marsikatero bolezen, postali bo- mo odpornejši, pa tudi naša življenjska doba se bo podalj- šala. Se eno bolečo točko je ome- niti. To je alkoholizem. V.si ve- mo da povzroča alkoholizem ve- liko gospodarsko zlo. Vemo, ko- liko otrok je brez kruha, brez obleke, brez šolskih potrebščin zaradi staršev, k; prekomerno uživajo alkohol. Ali ni dolžnost nas vseh, da skrbimo da se dohodki in dodatki, namenjeni otrokom, pravilno koristijo, da odrasli uživajo, če že morajo, zmerno alkoholne pi^^ače da pa naše otroke in mladino popol- noma odvrnemo od alkohola, ki tako kvarno vpliva na du- ševni in telesni razvoj človeka. V času od 1. do 8 nov^rrbra 1954 bo v vsej državi Teden Rdeče??a križa. V tem času se bo reševanje zdravstvenih pro- blemov še poglobile dele BK Se bo pospešilo, ljudstvo bo pripomoglo k uspešnejšemu re- .ševanju -oo=;ameznih problem^^v. za izgradnio lepšega in boljše- ga živLjenja. Jadrani tečai ptufskego fiezakiuba Ptujski Aeroklub je po uspeš- no opravljenem padalskem teča- ju skoraj dokončani gradnji han- garja na letališču v Moškanjcih, nabavi jadralnega enosedežnega letala »Cavke«, vlečnega avtomo- bila in vitla pristopil k organiza- ciji jadralnega tečaja. O uspehih, ki so bili doseženi pri tečaju padalcev smo našo javnost že seznanili, delno pa tudi o hangarju, ki ga klub gra- di in ki je tik pred dovoršitvijo na letališču v Moškanjcih. V zadnjih dneh pa je klub zabeležil nove uspehe v svojem delovanju. Pri svoji Zvezi v Ljubljani je nabavil avtomobil, ki služi kot vlečno vozilo pri dviganju jadral- nega letala, prav tako pa vitel, ki so ga požrtvovalni člani kluba usposobili in zadnjo nedeljo že tudi preizkusili. Odlično je pre- stalo svojo prvo preizkušnjo oboje, vitel je samo tega dne enajstkrat potegnil »Čavko« s tov. Viharjem 200 do 250 metrov i visoko v zrak. S tem so tečajniki jadralnega tečaja dobiU nove spodbude da bodo kmalu, vendar šele potem, ko bodo z uspehom obvladali tozadevno teorijo, tudi sami vzle- tf^li. V ta namen bo sicer treba še precej truda, pa tudi uprava kluba bo morala poskrbeti za dvoscdežno jadralno letalo, ki je osnova za uspešno šolartje vsake- ga jadralnega letalca Kot pove- do odgovorni funkcionarji klu- ba, pa je tudi že za to poskrblje- no in bo dvosedežno jadralno le- talo v doglednem času že zareza- lo v zračne višine nad ravnim r»tTii'<:kim nnltem Od 1. do 8. novembra 1954 TEDEN RDEČEGA KRIŽA OBNOVLJENA SOLA V CIRKULANAH Stran 2 Ptuj, 29. oktobra 1954 LesHovec in socialne podpore Bližajoča se zima kaže vedno bolj na probleme v zvezi s so- cialnimi podporami zlasti v ti- stih predelih ptujskega okraja, kjer se to vprašanje po sestav- ljanju letošnjega družbenega plana ni tako resno obravna- valo, kakor to zahteva problem socialno ogroženih ljudi in kjer prizadeti sedaj močno občutijo tozadevne i>osledice. Pred nedavnim je bila revi- zija sociahiih podpor v Zavrču, Leskovcu, Cirkulanah in Vid- mu ter se je izkazalo, da gre med temi občinskimi področji za bistveno razliJko, Id jo ob- čutijo socialno oskrbljeni in za- nemarjeni pomoči potrebni ljud- je. Številke same dovolj zgo- vorno potrjujejo, kateri občin- ski odbori so postavili in bra- nili realne F>ostavke proračuna in kateri se niso dovolj odločno borili za zaščito socialne pomo- či potrebnih ljudi svojega pod- ročja. Že pregled predloga izdatkov po proračunih ljudskih odborov občin za leto 1954 kaže, da je v postavki za socialno skrbstvo in zdravstveno zaščito med 24 občinami Leskovec na dvajse- tem mestu (226.000 din), Cirku- lane na šestem mestu (530.000 din), Zavrč na petem mestu (537 tisoč din), in Videm na desetem mestu (417.000 din). Po vsem tem se vidi, da je Leskovec na boljšem le od ravninskih Mar- kove, Cirkovc in Lovrenca ter Polenšaka v Slov. goricah in na slabšem od vseh ostalih občin, čeprav Je znano, da je na pod- ročju Leskovca mnogo več kri- čečih socialnih problemov kot n. pr v Rogoznici, Staršah, Gra- jeni, Središču in drugod, kjer je temu vprašeinju posvečeno več skrbi in tudi sredstev. Kljub nizki vsoti, kljub pod- poram po 500 din. je na pod- ročju Leskovca več primerov, ki kljub upravičenosti ne pre- jemajo niti toliko, medtem ko se na drugi strani občine v ravninskih predelih rosno bori- jo Za to, da bi njihovi podpi- ranci prejemali 2000 do 3000 din podpore. Ob vsej skromnosti starega haloškega človeka ali socialno ogroženega otroka mo- ramo priznati, da 500 din res malo zaleže in da s takim raz- deljevanjem jx>dpor potrebnim ne pomagamo do eksistenčnega minimuma, kaj šele do znosnih življenjskih razmer. Ko se je revizija zanimala, kako je moglo priti za občino Leskovec do tako nizlce postav- ke Za socialno skrbstvo, so ji ljudje dokaj hitro povedali, da je tega kriva največ parola, dn je treba čim manj podpor, da bodo davki čim nižji. S to pa- rolo se nikakor niso mogli stri- njati socialno ogroženi, ker ve- do, da je naperjena proti nji- hovim življenjskim možnostim, temveč je prav gotovo zmedla nekatere odbornike občine Leskovec In člane sveta za zdravstvo in socialno politiko, ki pozabljajo, da je skrb naše celotne družbe za pomoč so- cialno ogroženim, ne pa samo prebivalstva občine Leskovec in njegovega davka. Razumljivo je, da prizadeti občani s pod- dročja Leskovca pričakujejo, da bo vsaj v letu 1955 Leskovcu priznano drugačno mesto glede sredstev za socialno slo*bstvo, ne pa dvajseto kot letos, in da bosta občinski odbor in svet za zdravstvo in socialno politiko več storila za socialno ogrožene, kot sta doslej. Kako gledajo v Leskovcu na sodalna vprašanja zgovorno pri- ča kritika glede razmer na ob- čina sami, kjer so uslužbeni tajnik, administrator, blagajnik in matičar in ima ta ali oni poleg svojih uslužbenskih do- hodkov Še nekaj premoženja, dočim so pustili občinskega ku- rirja, priletnejšega. za delo manj sposobnega možakarja, ki je opravljal razne kurirske posle od jutra do večera, brez plače, z Izgovorom, da za kurirja ni sredstev, pač pa sta mu tajnik in administrator dajala od svoje plače 2000 din skupnega hono- rarja, od katerega niso mogla ! živeti-on, otrok in žena. Zato j pa so še ženi dali nekaj pod- ' pore, da bi tako kurir kljub pridnemu delu vsaj ob mini- malnem dohodku mogel , živeti. Razumljivo je, da je bil o tem govor tudi na zboru volivcev in da je kurir končno prišel do rednega prejemanja svoje plače. Revizija tudi ni mogla mimo pripomb socialnih oskrbovancev, da obsojalo opazke ob izplače- vaniu podpor, n. pr.: »Zdaj boš že riskiral stotak zato. ker sem ti skomandiral podporo!« So ljudje, kd take opazke prreslišiio, drugi pa zopet težko odrečejo takemu namigavanju, boječ se zamere. V občini CMrkulane se čutijo posledice podcenjevanja dela sveta za zdravstvo in socialno politiko, ki ima največ upogle- da v razmere socialno šibkih starcev in otrok ter mu ne mo- re biti vseeno, ali se niegovi predlogi na občini ur»oštevaio ali ne. Nedvomno bodo v bo- doče take slabosti odr>ravliali in bo skrb za socialno šibke po- tekala brez večiih težav. V planu podpor za leto 1955 bo treba upoštevati doslej moč- no prizadete, ki vobče niso bili zajeti v seznamu podpirancev in tiste, ki so brez lastne kriv- de ostali pri najnižjih zneskih podpor, da bodo te krivice od- pravljene vsaj v prihodnjem letu, če jih že ne bo mogoče popraviti pred koncem tega leta. SV. Iz Pavlove V ponedeljek 25. t. m. je bil odprt 20-tonski cestni most pri Pavlovcih, ki povezuje ptujski in ljutomerski okraj in je tudi bili zgrajen iz sredstev, ki sta jih prispevala OLO Ptuj In OLO Ljutomer. V navzočnosti predsednika LOMO Ormož tov. Kojca Mi- haela, zastopnika OLO tov Vi- merja Alojza, gradbenega in- šipektorja ter upravnika Uprave za ceste OLO Ptuj tov. Štum- berger Jožeta in nekaterih vislužbencev te uprave so de- lavci v ponedeljek popoldne zrušili pomožni most, nakar je bil odprt promet čez novi most. Prvi voznik s konjsko vprego je bil tov. Jaeežič Ivan iz Krče- vine, prvi tovorni avto S 6707 ter prvi motorist S 6708. Prvi pešec je bil priletni možakar z belimi brki ki je pred mostom skočil s kolesa in šel čezenj I>eš. Verjetno je preslišal pri- pombo: »Možakar, brez skrbi se IMiljite, 20 ton zdrži!« V prvi uri prometa čez novi most se je videlo, da je tod ogromen cestni promet in da je bil prejšnji pomožni most ves čas Po osvoboditvi in od časa, ko so stalni trdni most zrušili okupatorji, precejšnja ovira, ki jo je bilo treba odpraviti. Po- rabljeni 1 milijon dinarjev je na tem mastu koristno vložen in je razumljivo, da je njegovo graditev podprl tudi OLO Lju- tomer s primerno vsoto. Dela so bila opravljena sikoraj 2 me- seca pred rokom. Ko so delavci posedli okrog pomožne mize pri mostu, sta jim spregovorila par besedi tov. Vimer in tov. Stumberger ter poudarila veliko važnost pove- zave med kraji in še večjo važ- nost povezave med sosednimi narodi ter narodi v svetu. Po- hvalila sta delovni kolektiv Uprave za ceste, ki se je zelo tioidil, da bi' graditev stala čim- manj in da bi nov most čimprej služil prometu. Delovodjo tov. Prosenjaka je tov. Stumberger posebej pohvalil glede na nje- govo vsestransko sposobnost, ki jo je pokazal tudi pri tem delu. Delavcem, OLO Ptuj in OLO Ljutomer se je zahvalil za mar- ljivo delo tn sredstva predsed- nik LOMO Ormož tov. Kojc Mihael in ob tem poudaril, da bo ta novo zgrajeni most od- igral svojo važno vlogo pn na- daljnjem razvoju Ormoža zlasti ko bo tam obratovala sladkorna tovarna. Ob koncu je tov. Stumberger še pristavil, da se Uprava za ceste OLO Ptuj z enako marlji- vostjo kot pri tem mostu loteva vseh nalog, ki odpadajo nanjo in obljublja, da bodo tudi vse bodoče naloge skrbno in vestno opravljene. V. J. Novozgrajeni most v Pavlovcih veže ptujski in ljutomerski okraj IIZ MA\J^PllElitKA SKUD »Anton Ingolič« Maj- špcrk deluje na področju Maj- šperka že od 1. 1948 dalje. V njem je včlanjenih okrog 80 čla- nov, ki sodelujejo v dramski sekciji, pri godbi na pihala, pri tamburaših, folklori in pri pev- skem zboru Delovanje društva je vsa leta bilo uspešno. V sezoni 1953-54 je prišlo sicer do manj- šega zastoja, ker je večje število dobrih, agilnih in sposobnih čla- nov odšlo iz Majšpcrka. To spre- membo je občutila zlasti dram- ska sekcija. Godba na pihala je napravila velik korak naprej. V njo je vključenih 14 novih čla- nov, in to samih mladincev k 11 prejšnjim č'anom. Za letošnjo sezono si pripravljajo vse sekci- je program, tamburaši pa že pridno vadiio za nastope. Močno oporo pr; tem delu pomeni za vse sekcije sodelovanje mladega učiteljskega kadra. Vsa leta doslej je društvo pod- pirala predvsem Tovarna volne- nih izdelkov skupno s Tovarno strojil Majšperk, čeprav ni dru- ' štvo vezano samo na tovarniški kolektiv. Tudi v bodoče bo društvo navezano na pomoč teh tovarn ter na pomoč okraja, kei kot kaže, tovarnj ne bosta imeli tolikih možnosti za podpiranje društva glede na velike investi- cije. Razvoj godbe na pihala je od- i viscn predvsem od instrumentov, ki so sekciji potrebni in ji pri- manjkujejo. Sprva bi zadoščala J subvencija 150.000 dinarjev, ka tero pričakujejo od Ljudske pro svete Slovenije oziroma od t Okrajnega ljudskega odbora Ptuj. j ' Obrnili so se že na obe strani in ' ; upajo, da bodo na'eteli na po- , trebno razumevanje. P2. Iz Jahlan Nova gasilska orodjarna Leta 1925 je bila v Cirkovcih gasilska četa, ki je bila po Dravskem polju znana kot zelo agilna. Ta sloves si je pridobila s posredovanjem pri raznih po- žarih zlasti v letih 1933—1937, ko je v nočeh zgorelo po več gospodarskih poslopij. Takrat- na četa je imela svoj avto, ga- ražo, motorno brizgalno in dru- go gasilsko orodje. Prvotno trd- na in agilna četa pa je sčasoma začela pešati, česar so bili naj- več krivi nedelavni upravni od- bori. Prodali so avto. Druga oprema se je porazgubila. Šte- vilo članov se je redčila. Zvesti in aktivni člani po- žarnovarnostne službe so ostali le v vas i Jablane pri Cirkov- cih, ki niso dopustili razformi- ranja društva, temveč so po- tegnili brizgalno v Jablane, zbrali nekaj novih članov, na- daljevali z delom, le da niso spremenili naziva, ki je ostal »Prostovoljno gasilsko društvo Cirkovce«. Petdeset članov in članic iz Sp. in Zg. Jablan je tvorilo jedro društva. Prišel je tudi čas, ko so sklenili zgraditi vsaj orodjarno, da ne bi bila gasilska oprema brez strehe, na vlažnem, kakor je to bilo doslej. Nekateri člani so si pri- zadevali to doseči že prej, pa jim žal brez vodstva ni bilo mogoče ničesar doseči, niti po osvoboditvi, ko se je dalo do- biti razne kredite in podpore za graditev gasilskih domov. Upravni odbor je raje prespal dve mandatni dobi kot pa bi, se odrekel vodstioi in omogočil \ drugim, da bi storili kaj ko- ristnega Za društvo, ne pa sa- mo zase. Letos je v gasilskem društvu med člani v začasni orodjarni vse drugače. Postavlieni so te- melji za novo orodjarno, nabav- ljena je sirena, cevi in slično. Člani.' članice, mladi in odrasli vaščani pomagajo pri graditvi nove orodlame, prispevajo ma- terial in denar. Ob tem novem "animaniu in veselju v gasil- skem dništvu ni bojazni, da bi se \-milo mrtvilo prejšnjih let. Letošnje štiri prireditve po- trjujejo, da je gasilsko društvo aktivno tudi na kulturnopro- svetnem področju. Nedvomno bo v bodoče še več predstav, ki bodo združevale mladino in od- rasli svet, ga izobraževale in zabavale. Pohvalo zaslužijo člani, čla- nice in nečlani, ki pomagajo z delom in materialom, da bo le- tos orodjarna gotova. Posebno pohvalo pa zasluži poveljnik to- variš Polde Letenja, ki se je največ trudil in žrtvoval v pro- stem času za dvig in napredek društva. Skupno z agilnim pred- sednikom in drugimi vzgaja mladino, žensko desetino in skr- bi za vsestranski razvoj dru- štva. Konec letošnjega leta bo več članov razglašenih za častne in zaslužne člane, in nedvorrmo bodo pivi kot drugi vedno in povsod v pomoč ob požarih in nevarnostih. P. V. IZ MARKOVCEV Posestniki Simon Solina, Ma- rija Bczjak, Franc Cimerman, Ro- zalija Forštnarič, Janez Obran, I. Skrjancc. Janez Janžekovič, Konrad Strafela Martin Bizjak, Ožbald Strafela, Marija Horvat, Janez Bezjak Jurij Simonič Ja- nez Meglic, Vid Kristovič in Franc Meglic so zaprosili Izvršni svet LRS v Ljubljani, da bi jim bila priznana lastninska pravica na parceli »Vrbinje« v k o. Mar- kovci in da bi se ta parcela od- pisala od Splošnega ljudskega premoženja. Njihova prošnja je bila odstopljena Državnemu se- kretariatu za gospodarstvo LRS nazadnje pa OLO Ptuj v rešitev. Vse kaže. da prošnja inienova- nih ne bo rešena v Ptuju na podlagi te prošnje, ker OLO Ptuj za to rešitev ni pristojen, temveč redno sodišče glede na spor. ki je nastal med Vodnogospodarsko upravo za Dravo v Ptuju oziro- ma LRS in meri imcnovan-mi ter je v tej zadevi potrebna rešUev orivatno pravnerra spora med dr- žavo in privatniki. Po razstavi še nekaj o razstavi Ze v času III. okrajne go- spodarske razstave v Ptuju je javnost zanimalo, katerim raz- stavljalcem bo ocenjevalna ko- misija priznala odlikovanje ali pohvalo za prizadevanje in žrt- ve, da bi celotna razstava po- menila za ptujski okraj odsev truda, moči in napredka na- šega gospodarstva v zadnjih le- tih. Ker takrat ni prišlo zaradi odlašanja do objave ocenjeval- nih rezultatov, je treba vedeti to vsaj sedaj, čeprav nekaj tednov po razstavi.* Kakor izhaja iz podatkov, je prejelo diplomo 64 razstavi j al- cev, pohvalo pa 62, in sicer: DIPLOME 1. Tekstilna tovarna, MajSperk; 2. Tkalnica, Ptuj; 3. Tovarna glinice in alumi- nija, Kidričevo; 4. Ilec Jožef, mehanik, Ptuj; 5. Strojno ključavničarstvo, Ptuj; 6. Sološi Ludvik, kotlar, Ptuj; 7. Splošno kleparstvo, Ptuj; 8. Vodovodne instalacije, Ptuj; 9. Okrajno remontno podjetje, Ptuj; 10. Pletarna, Ptuj; 11. »Delta«, tovarna perila,Ptuj; 12. Zadravec Jurij, dežnikar, Ptuj; 13. Tomažič Franc, tapetnik, Ptuj; 14. Ljubeč Franc, mizar, Ptuj; 15. Splošno mizarstvo, Ptuj' 16. Podgorelec Drago, mizar, Lešnica pri Ormožu; 17. Nemec Mihael, lončar in pe- čar. Ptuj; 18. Krojaško podjetje »Moda«, Ptuj; 19. Kocen Avgust, čevljar, Sre- dišče; 20. Tovarna strojil, Majšperk; 21. Trgovsko podjetje »Perut- nina«, Ptuj; 22. Puž Ivan, medičar, Ptuj; 23. Mernik Anton, medičar, Ptuj; 24. Redjepovič VUi, slaščičar, Ptuj; 25. OZZ — odkup poljskih pri- delkov, Ptuj; 26. Mesnine, Ptuj; 27. Mlekarna, Ptuj; 28. Zaloga piva in mineralne vode, Ptui; 29. Alkohol, industrija »Peto- via«, Ptuj; 30. Okrajna uprava cest, Ptuj; 31. Živinorejski odbor OZZ, Ptuj; 32. Zadružno trg. podjetje »Slo- venske gorice«, Ptuj; 33. Kmetijsko gospodarstvo, Domava; 34. Kmetijsko gospodarstvo in vrtnarstvo, Ptuj; 35. Odbor za sadjarstvo in vi- nogradn-.:^tvo, OZZ Ptuj; 36. »Agrotehnika«, Ljubljana; 37. Vauda Jožef, vrtnar, Ptuj; 38. Okrajna lovska zveza, Ptuj; 39. Odbor za čebelarstvo OZZ, Ptuj; 40. Godba na pihala Svobode, Ptuj; 41. Moški pevski zbor »Parti- zan«, Središče; 42. Pevski zbor »Partizan«, Ormož; 43. Mešani pevski zbor »Svobo- da«, Ptuj; 44. Moški zbor »Svoboda«, Ptuj; nija«, Ptuj; 45. Mežani zbor »IZUD«, Starše; 46. Mladinski tamburaški zbor »Svoboda«, Ptuj; 47. Okrajni odbor ljudske pro- svete, Ptuj; 48. Moški zbor gasilske čete Hajdina; 49. Folklorna skupina »Parti- zan«, Marko vci; 50. Mešani zbor »IZUD« Ruda Sever, Gorišnica; 51. Moški zbor »Svoboda«, Ki- dričevo; 52. Godba na pihala »Svoboda«, Kidričevo; 53. Mešani zt>or »IZUD«, Videm pri Ptuju, 54. Trgovina z manufakturo »Slavica« Ptuj; 55. Trgovina s špecerijo »Na- Ma«, Ptuj; 56. Trgovina s čevlji »Triglav«, Ptuj; 57. Trgovina z mešanim blagom »Merkur«, Ptuj; 58. Trgovina z manufaktviro »Dom«, Ptuj; 59. »DelUtatesa« Ptuj; 60. Zeleznina pr, Dravi. Ptuj; 61. »Koloniale« Ptuj; 62. Trgovina z manufakturo »Zvezda«, Ptuj; 63. Trgovina z manufakturo »Zarja«, Ptuj; 64. Furman Slavko, direktor le- tovišča »Bori«. Bori, POHVALE 1. Gabrijan Ludvik, ključav- ničar, Ptuj; 2. Rojko Josip, livar, Ptuj; 3. Splošno mizarstvo, Lovrenc na Drav. polju; 4. »Begej« klobučarna. Ptuj; 5. Trgovsko podjetje »Pano- nia«, Ptuj; 6. Sirec Albert, mizar. Rogoz- nica pri Ptuju; 7. Šabeder Fran j o, mizar, No- va vas pri Ptuju; 8. Domik Rudolf, parketar. Ptuj; 9. Kajzersberger Alfonz, ta- petnik in sedlar, Ptuj; 10. Strelec Tomaž, kovač. Nova vas — Marko vci; 11. Simonič Adolf, kolar, Budi- na pri Ptuju; 12. Cestnik Matevž, lesostrugar. Draženci; 13. Pintar Anton, rešetar, Ptuj; 14. Janžekovič Martin, sodar, Ptuj; 15. Ptujske opekarne, Ptuj; 16. Opekama, Ormož; 17. ŠivUjska delavnica, Ptuj: 18. Čevljarska zadruga »Obu- tev«, Ptuj; 19. Mlinar Marica; vezilja, Ptuj; 20. Simonič Franc, torbar, Ptuj; 21. Tušek Leopold, čevljar. Ptuj: 22. Krojs Mirko, čevljar. Ptuj; 23. Šolar Marija, vezilja, Starše; Ž4. Znidarič Karel, krojač, Obrez pri Središču; 25. Tovarna usnja »Konus«, Ko- njice, prodajalna Ptuj; 26. Spaner Rupert, vrvar, Ptuj; 27. Pekovsko podjetje »Drava«, Ptuj; 28. Trgovsko podjetje »Zadruž- nik«, Ptuj; 29. Mlinsko pod.^etje, Ptuj; 30. Trgovsko podjetje »Rožnik«, Ptuj; 31. Avtokaroserija — kolarstvo, Ptuj; 32. Okrajni odbor »Rdečega kri- ža«, Ptuj; 34. Zadružno kmetijsko gospo- darstvo »Osojnik«, Ptuj: 35. Obrtna podjetja KZ Kamni- ca pri Mariboru; 36. Semenarna, Starše; 37. Les. podjetje OZZ, Ptuj; 38. Društvo rejcev malih živali, Ptuj; 39. Lip Maribor — obrat Ptuj; 40. Kmetijsko gospodarstvo, Zavrč; 41. Vinarska zadruga, Ptuj; 42. Kmetijsko gospodarstvo, Ormož; 43. P'-aninE.ko društvo, Ptuj; 44. Dramatska sekciia »IZUD«, Obrez pri Središču; 45. Tamburaška sekciia »IZUD« Obrez pri Središču; 46. Tamburaška sekcija gasilske čete, Zagojiči; 47. Mešani pevski zbor »IZUD«, Muretinci; 48. Tambijraški zbor »Partizan«, Ormož; 49. Mali harmonikaši »Svobo- da«. Ptuj; 50. Folklorna skupina »IZUD«, Hum pri Ormožu; 51. Godba na pihala »Partizan«, Središče; 52. Folklorna slcupina »IZUD«, Makole; 53. Mešani pevski zbor »IZUD«, Zetale; 54. Mešani r'evs'k: zbor »IZL^D«. Velika Nedelja; 55. Trgov'na z železnlno »Kovi- na«, Ptuj; 56. Trgovina z manufa.kturo »Mavrica«, Ptuj; 57. Trgovina s konfekcijo »Var- teks«, Ptuj; 58. Kniigama — papirnica, Ptuj; 59. Trgovina z meSanim blagom » Pri m o stu «, P tuj; 60. Trgovina s špecerijo »Izbi- ra«, Ptuj; 61. Kombinat »Borovo«, proda- jalna Ptvij; 62. Kolektiv Gostinskega obrata III. okr. gosp. razstave — prejme G<5st. zbornica Ptuj. Vsem obiskovalcem razstavo bo nedvomno še vedno v spo- minu, kaj vse So imenovani prikazovali na razstavi in bodo po razdelitvi diplom in pohval po lastnih opažanjih tudi sami ocenili, komu je pripa- dla diploma in komu pohvala. Ob vsem tem pa lahko pri- čakujemo, da bo IV ptujska okrajna gospodarska razstava nov rezultat vsestranske dejav- nosti delovnega ljudstva ptuj- skega okraja in da se bomo na- njo pripravili s še večjim za- nimanjem in ponosom kot pri prvih treh ter dokazali, kako se znamo boriti za napredek naše socialistične domovine in za boliše življenje nas vseh. Razstavljalcem z diplomami in pohvalami pa iskreno česti- tamo in iim želimo pri njiho- vem bodočem delu veliko na- predka! Ocenj, komisija Občinski ljudski odbor Zavrč je na zadnji seji potrdil predlog občinskega odbora ZBNOV, da bi bil 20. september vsako leto ob- činski praznik, ker je v tem č<"vsu odšlo največ Zavrčanov v parti- zane in s tem dnem se je začelo gorje za partizanske družine. Kmetijsko gospodarstvo v Za- vrču bo obnavljalo streho- stano- vanjskega in gospodarskega po- slopja v Hrastovcu štev. 130, ki je v razpadajočem stanju. Ta poslopja, ki so last KG Zavrč ze ves čas od osvoboditve, so za ne- moteno obratovanje nujno po- trebna KG Zavrč si je zato pri- skrbelo potreben investicijski kredit. IZ GRUŠKOVCA v soboto 23. oktobra zvečer je nenadoma začela goreti v Gruškovcu stiskalnica Hercoga Franca. biv.šega predsednika KLO Gruškovec. Kljub hribo- vitemu predelu in razsejanim hišicam po okoliških hribčkih je hitro prišlo na pomoč lepo število odraslih ki jim je uspelo ogenj lokalizirati. K sreči ni pihal veter kot pred nedavnim, sicer bi postala žrtev požara še sosedna haloška poslopja. Sko- da .ie občutna glede na visoko ceno stiskalnic in stiskalniške opremo NA SODIŠČU NE PA NA NOGOMETNI TEKMI Neki nameščenec iz Blackpoola v AngHji je po razpravi na so- dišču, kjer je bil kot priča v ne- kem procesu, prosil sodnika za potrdilo, da je bil res na razpra vi. da bi onrav'čil pri podjetju svojo odsotnost. Sicer bi baje lahko dvomili, ali ni bil na nogo- metni tekmi._ IZ VAREJE Na Varejskem klancu je pri- šlo 19. oktobra t. 1. do kolesar- ske nesreče, ki io zahtevala živ- ljenje Patekar Štefana iz okraja Ivanec. Mlakar Anton iz Vareje 14 se je peljal po Varejskem klancu v službo. Pred njim je bil voz- riik in ob vozu dva moška Eden se je držal za voz in šel po levi strani ceste, drugi pa .je zapustil voz in odšel na doL-no stran ce- ste. Ko je pridrvel kolesar, je hotel Patekar Štefan nazaj k j vozu ki ie peljal po levi strani ceste. To je l*lo usodno za ko- lesarja in pokojnega. Kolesar ga je s tako silo podrl na tla. j da je ponesrečenec obležal ne- j zavesten in je drusi dan kljub vsestranski zdravniški interven- ciji v ptujski bolnišnici podle- gel zaradi poškodb na glav: Močno je v^del ^idi Mlak?,: Anton vend-^^r ^adec zanj ni knei takih posledic. Ptuj, 29. oktobra 1954 Stran 3 otBiiDiniiLiiiiEeiiDoniDPn Med gradbene načrte našega mesta spada v bližnji bodoč- nosti poleg zidanja stanovanj- skih blokov in gradnje vodo- voda tudi zidava kulturnega doma. Pogosto je za postavitev ta- kih monumentalnih zgradb, ka- kor je kulturni dom, težko najti primeren prostor, ki bi izpolnil vse pogoje take zidave, kakor so: perspektive mestnega raz- voja, namen stavbe, arhitekton- ska učinkovitost stavbe itd. Zakaj smo se odločili za zida- nje kulturnega doma, ni treba }3oudarjati. Ravno sedaj smo na taki prelomnici, ko stavbe, na- menjene za kulturne prireditve, r\e zadoščajo več sedanjemu razmahu kulturnega življenja v Ptuju in tudi ne sodobnemu tehničnemu in arhitektonskemu nivoju drugih zgradb. Račninamo. da bo novi kul- turni dom zgrajen tako, da bo za obdobje več generacij slu- žil svojemu namenu, dokler ne bo loiltumi razvoj prešel nje- govega funkcijskega okvira. Izbira pix5stora pa nam dela preglavice. vStrokovnjaki in me- rodajni činitelji ljudske oblasti so se odločili za prostor, kjer je stala stara vojašnica. Vendar hi kulturni dom zahteval večji prostor, zato bi bilo treba v tej okolici porušiti več stavb. Res je, da bi na tem mestu stal kulturni dom prav sredi me- sta. Realizacijo tega načrta pa moti gosx)odarska plat te re- šitve. Ce bi podrli obširne stavbe s kletmi trgovskega podjetja »Slovenske gorice« oz. jih naj- prej sezidali kje drugje, bi IDO- menilo to sto milijonski izdatek. Prav tako velike izdatke bi si natrpali, če bi porušil vrsto hiš, ki oklepa severozahodno stran tega prostora, s stavbo, kjer je sedaj sedež Okrajnega komite- ja ZKS in sezidali ustreme na- domestne stavbe drugod. Za ta- ko n.išenje nismo razpoloženi, ker bi ne bilo gospodarsko. Ce se kulturni dom ob Lac- kovi ulici ne da postaviti brez rušenja še dobrih, prej omenje- nih stavb, bi bilo umestno, da zaradi teh gospodarskih ovir preuredimo prostor ob Lackovi ulici v park, ki bi bil mestu v okras, ali pa ga izpolnimo z manjšo, sem sodečo stavbo. Ob taki rešitvi bi Lackov spome- nik postavili v park, kjer zdaj ne mislimo več graditi drav- skega mostu, za kulturni dom pa poiščemo kak drug prostor. Ker bližina železnice onemo- goča, da bi KD stal med »Mla- diko« in »Zdravstvenim do- mom«, bi lahko izbrali prostor zanj kje ob Dravi, lahko na le- vem bregu, naprej od T. Horva- tove hiše, kjer bo nekje v bli- žini verjetno speljan tudi novi dravski most. Menda bi bila še boljša odločitev poiskati prostor na desnem bregu Drave med obema sedanjima mostovoma ali pa zahodno od sedanjega mostu, nasproti kopališča. Zdi se, da bi ta stavba na tem zad- njem me-stu arhitektonsko imela največji učinek, odmaknjena od starega Ptuja, ki naj ohrani čim pristnejšo podobo prejšnjih stoletij. Mogoče se vsiljujejo ob teh predlogih pomisleki, češ. da bi bil kulturni dom preveč odda- ljen od strogega centra. Po me- rilih večjih mest in tudi z ozi- rom na bodoči razvoj Ptuja ta oddaljenost ne pomeni ovire, saj je na primer ljubljanska Drama bolj oddaljena od pošte, kakor bi bil ptujski KD od mestnega centra, če bi stal na enem iz- med omenjenih prostorov. Ce so proti tem predlogom še kaki drugi pomisleki, bi Jih mogoče ne imel prav lep gradbe- ni prostor za monumentalne zgradbe, to je vzhodno pobočje Panorame Tam je sicer v bli- žini vojašnica. Po vojaških na- črtih bodo zidali vojašnice iz- ven mest, takrat pa bo sedanja vojašnica preurejena v kake druge namene. Tudi cesta za gradom se bo sčasoma razširila in dopolnila z novimi stavbami na severovzhodni strani, da bo dostop do KD pripravnejši. Pred odločitvijo, kjer v Ptuju naj stoji kulturni dom, je vse- kakor potrebna široka diskusi- ja, preden se bo dokončno osvojil najboljši predlog, pod- krepljen 2 mnenjem strokovnja- kov, predstavnikov ljudske oblasti in Zavoda za spomeni- ško varstvo LRS. --ac IZ PTUJA Tovarna usnja Ljutomer name- rava v Ptuju odpreti prodajalno usnja, ki bo imela glede na pr- vovrstno kvaliteto usnja najmanj štiri milijone mesečnega prometa in bo zaposlovala nekaj usluž- bencev. OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Sreda, 3. novembra 1954, ob 20. (8.) uri: Buck-Rabadan; »KVEJ-LAN«, kitajska igra v štirih dejanjih z glasbo Zadnja večerna predstava. Sobota. 6. novembra 1954. ob 20. (8.) uri: Dario Niccodemi. »SCAMPOLO« (»POSTR2EK«), komedija v treh dejanjih, — Tretjič. Fodloski ,Amerikanec' za zapahi Vlasovec baitover Peter je sleparil podeželske ljudi, kradel in se izdajal za „ameri$kega državljana" Pred nedavnim so organi var- nosti iz Ptuja aretirali Baitover Petra (Sreda Iljaša, Baltič Petra), ki je nazadnje stanoval pri Vin- klerju Štefanu v Podložah 92 in se je od osvoboditve doslej brez osebnih dokumentov potikal po terenu ter se izdajal za ameri- škega državljana. Pod to krinko je kradel in sleparil. Ze leta 1946 je bil zaradi tatvin obsojen na 5 let strogega zapora. Ta ka- zen pa ga ni spametovala in je po izpustitvi iz zaporov po- navljal sjaro prakso. Baitover Peter je pravzaprav ruski državljan. Prvič se ie po- javil v Sloveniji v začetku leta 1945, in sicer v Slov, Konjicah, kamor je prišel kot Vlasovec z nemškimi edinicami. V tej oko- lici se je redno udeleževal borb proti partizanom Ob kapitulaciji Nemčije se je preoblekel, uničil iz razumljivih razlogov vse svoje osebne dokumente ter odšel v kraj Prežigal pri Slov Konjicah. Tam se je pri družini T nastanil kot Sreda Peter in Se je oko- liškim kmetom izdajal za ame- riškega državljana. Pri tem je pozal^il. da so ga ljudje poprej videli v vlasovski edinici Pri družini T A. ni dolgo ostal Ob neki priložnosti je s pištolo poča- kal gospodarja in hčerko ter ju strhoval ker sta baje ljudem ne- kaj povedala česar ne bi «mela. Stanovanje si je najel potem pri neki drugi družini Kot »ameri- ški državljan« je že tedaj slepa- ril. Trdil je, da ima strica na ameriški ambasadi v Beogradu in da lahko priskrbi s pomočjo strica dovoljenje za izselitev v Ameri- ko. Naivneži so tei njegovi trdit- vi nasedali in mu že vnaprej da- jali tisočake kot akontacijo za usluge. S takimi sleparijami se je ta »Amerikanec« kar dobro pre- življal. Toda s tem ni bil zado- voljen, zato je prešel na tatvine. Nakradene stvari je skrival v se- niku. Ko je iz raznih krajev pri- našal pakete so ga spraševali, od kod jih dobiva Trdil je. da mu j'h pošilja mati iz Amerike. Novembra 1946 je kradel pri kmetu Orošu v T. vrhu. Domači- ni so ga zasačili, zvezali in pre- dali varnostnim organom. Takrat je navedel drugo ime Obsojen je bil na 5 let zapora. Po izpustitvi Iz zaporov, se je naselil pri S. A v Skofji Loki. Ker mu delo ni dišalo, ni iskal zaposlitve. Sleparije in tatvine so ostale vir njegovega zaslužka. Pogosto }c potoval v Ljubljano, Celje in drugam ter se povsod izdajal za ameriškega državljana Spomladi 1953. je Baitover Peter prišel v Podlože pri Ptuju ter se nastanil pri kmetu Vin- kler Štefanu, ki je bil tudi areti- ran zaradi sodelovanja z »Ame- rikancem«. Tudi v tej okolici se je BaUover izdajal za bogatega ameriškega državljana in trdil, da je prišel v Jugoslavijo leta 1944 kot ameriški pilot, da je skočil s padalom iz sestreljene- ga letala ter se priključil parti- zanom Prikazoval je. da ima v Ameriki ogromno Boga- stvo. Zatrjeval je celo. da je najbogatejši človek na svetu in podobno. Našel je nekal na- ivnežev, ki »o njegovim lažem nasedali. Od Vmklerjevih je Baitover Peter pogosto zahajal v okolico Celja in Maribora, kjer je kradel in od tam prinašal v Podlože razne predmete. Kadar se je vrnil praznih rok, je dejal, da »prijateljev« in »znancev« ni našel doma Ker je pogosto pri- hajal z raznimi predmeti iz oko- lice Celja, je zatrjeval, da mu vse te stvari pošilja mati iz Amerike na njegov prejšnji naslov. Baltoverjevih podlosti je mo- ralo biti konec. Varnostni organi so mu prišli na sled. Preiskava je dognala dokaj zanimivih do- živetij »ameriškega državljana« med nekaterimi naivneži in do- gnala, da je Baitover izvršil več vlomnih tatvin, da gre za nevar- nega zločinca, ki zasluži strogo kazen. Smatramo, da bo sodišče Bal- toverja Petra primerno kaznovalo in da bo po odslužitvi kazni odpravljen v svojo domovino, kjer bo moral prav gotovo polgati obračun tudi za svoja medvojna početja kot vla- sovec. Nedvomno ima na vesti več »grehov«, ker bi se sicer ob koncu vojne vrnil v svojo domovino. Pz. Izpred sodišča V Delavski merrzi v Kidriče- vem je Stane Mih© iz Kidriče- vega vzel 14. julija t. 1. iz pre- dala okrog 800 din drobiža in se bo zaradi tega 30. oktobra t. 1. zagovarjal pred ptujskim okrajnim sodiščem. V Vitomarclh sta Ignac Gr- min in Vinko Sirk iz Rjavcev 4. julija t. 1. s kamni v rokah in s kolom pretepla Štefana Kocmuta in mu povzročila nad čelom in drugje Po telesu po- škodbe Ko je ta pobegnil, sta mu že grozila, da ga morata zaklati. Grmin je držal pri tem odprt nož, Sirk pa kol. Obtožena sta ogrožanja var- nosti drugih oseb z resno grož- njo in se bosta zagovarjala 30. t.__^m. pred sodiščem, Alojzija Kociper Iz Litmerka štev. 37 je obtožena, da je 9. septembra t. 1. vzela v sadov- njaku Vinarske zadruge v Lit- merku 1 vrečo in 200 kg jabolk, 27. septembra 1954 pa še 250 kg jabolk; Kociper Anton pa je obtožen, da je 6. septerribra t. 1. otresel v sadovnjaku Vi- narske zadruge ola-og 1000 kg sliv z dreves ter jih odnesel. Oba pa sta obtožena, da sta 10. oktobra t. 1. pobrala v vino- gradu te zadruge grozdja v vrednosti nad 80.000 din in si ga prilastila. V zvezi z vsemi obtožbami bo 2, novembra t. 1. razprava pred ptujskim sodi- ščem. V pisarni »Večera« v Ptuju je Milka Kolenc iz Kidričevega štev. 8 dne 15. oktobra t. 1. vzela iz odprtega miznega predala 10.900 din gotovine in si jo prilastila. Zagovarjala Se bo pred sodiščem 2. novembra t. 1. Zaradi nemarnega ravnanja Antona Vuka, elektromonterja v Kidričevem, je prišlo 17. sep- tembra t. 1. do okvare trans- portnega traka na valičnem drobilcu v tovarni v Kidriče- vem in do škode okrog 90.000 dinarjev. Dne 17. septembra t. 1. je montiral Anton Vuk zaščitno pločevino pri svetilkah z jaških dvigal v drobilnici tovarne alu- minija, pri tem pa vrgel ko- mad pločevine v korito dvigala, ki zaradi dela v jašku ni delo- valo, nato pa odšel in se ni vr- nil več na to delovno mesto. Posluževalec dvigala je spravil p)Ozneje dvigalo v pogon. Kos pločevine je prišel v lijak valč- nega drobilca. kjer se je za- gozdil in prereza! transportni trak, s čimer je podjetje utrpe-j lo za okoli 90.000 din škode. 2Saradi nevestnega gospodar- skega poslovanja se bo imeno- vani zagovarjal pred sodiščem 2. novembra t. 1. Blagajnik Kmetijskega go- spodarstva Juršinci, Ivan Ro- šlcar iz Strmca št. 13, se je pre- grešil aoper uradno dolžnost s tem, da je 2. avgusta t. 1. ne- upravičeno vzel iz blagajne tega posestva 16.000 din in jih porabdl za nabavo telice, v do- kumentih gospodarstva pa iz-i kazad, da si je dvignil akonta- cijo za 5 mesecev. Nepravilnost je odikrila fi-; nančna revizija OLO Ptuj, ki je zadevo prijavila in se bo Roškar zagovarjal 2. novembra t. 1. zaradi kaznivega dejanja zoper uradno dolžnost pred so- diščem. Franc Vincek iz Stonjc 91 je sam naredil lani meseca maja žig PT-19-VIII in sam žigosal 6 kub. metrov smrekove hlodo- vine, ki jo je prodal podjetji' »Drvo« Varaždin. Obtožen je zaradi ponarejanja in uporabe F>onarejenih znamenj za zazna- movanje blaga in se bo zago- varjal pred sodiščem. V popoldanskih urah 27. sep- tembra t. 1. je v Trnovski vasi Janez Hvaleč iz Male vžsi št 3 pri Gorlšnici vzel z dvorišča Varži^čeve hiše moško dvokolo vredno 20.000 din in si ga pri- svojil. Zaradi te tatvine se bo zagovarjal pre-^ ■sodiščem Jurij Herga Lopešic št 20 je predložil Zavodu za socialno zavarovanje v Ptuju potrdilo o zaposlitvi pri gradbenem pod- jetju Marko Stuhec Ormož, na katerem je ponaredil letnico 1940 na 1946 Tako si je hotel pomagati dq priznanja pokoj- nine. Zaradi poskusa goljufije se bo zagovarjal pred sodi- ščenx I zla ne ž skušalo do- seči pri LOMO Ptuj pristanek, da bi imelo v hodniku na de.sni strani vhoda v zgradbo LOMO po p.rimeini preureditvi infor- macijsko pisarno, ki je g^ede na to prometno točko in razna po- vpraševanja avtomobilskih in drugih potnikov zelo potrebna. Muzejsko društvo v Ptuju je bilo pripravljeno ta prostor primer- no prezidati, urediti in opre- miti, da bi bila ta informacij- ska pisarna res dostojna tega mesta In svojega naziva. LOMO Ptuj je to prošnjo zavrnil z utemeljitvijo, da tega prostora ne more odstopiti glede na pro- store ki so dostopni skozi ta hodnik Olepševalno društvo je moralo nato misel opustiti ter dobiti drug primeren prostor. Na veliko začudenje pa vidi- mo, da je LOMO Ptuj v zad- njem času odstopi! od svojega prvotnega stališča in ni dal te-' ga prostora prvemu interesen-j tu, temveč je dovolil, da si ga i prezidava poslovalnica Državne loterije, ki ji bo ta prostor pre- majhen in ki ima tud; druge možnosti -ureditve svoje poslo- valnice. Težave povsod niso umestne in je čudno, da se je treba za vsaiko malenkost boriti tudi pri ljudeh, ki bi morali razumeti potrebo Ptujskega turističnego in olepševalnega društva. Možnost prodaje drogov za elektrovode Podjetje za impregniranje lesa Hoče bo do 5. novembra 1.1 pre- jemalo ponudbe prodajalcev dro- gov za električne vode iglavcev in listavcev fbora, smreke, jele) zimske sečnje za izvoz v Turčijo ter drogov za domačo potrebo. To podjetje pričakuje tudi :z ptujskega okraja več ponudb za prodajo drogov z dobavnim ro- kom do 15 januarja 1955 Pod- jetje se je tozadevno obrnilo na OLO Ptuj da bi kmetovalci pra- vočasno prejeli sečna dovoljenja in da bi bili pravočasno obve- ščeni o možnosti prodaje drogov debeline 30 cm od vrha ter dol- žine 6 do 16 metrov p>o ugodnih cenah. Novembro V vrin n sodo^ii ^ii. V sadovnjaku tudi v novem- bru ne ostane brez opravkov. Predvsem je treba sadovnjak očistiti in drevesa pripraviti za zimo. Pred nastopom mraza je treba gnojenje in obdelavo zem- ljišča že zaključiti. Tudi dreve- sa, predvsem krone, očistimo v te mčasu, predvsem pa jih raz- redčimo. Skorjo ostrgamo z žično krtačo ali kakšnim drugim orodjem. Ves odpadli material pri čiščenju skrbno zberemo ter ga na določenem kraju sežgemo. Listje skrbno pograbimo in ga, če ga ne porabimo za steljo, kompostiramo Ce pa je listje v večji meri napadeno od kakšne- ga škodljivca, ga prav tako za- žgemo. Zelenjavni vrt prav tako za- hteva, da se ga spomnimo. V tem času je brezpogojno potreb- no vzimiti korenje, peteršilj, redkev in zelje. Zemljo dobro pognojimo in globoko prekop- ljemo. Pred za,snežitvijo očisti- mo grede s špinačo in solato vsega plevola. V cvetličnem vrtu poskrbimo, da nam za mraz občutljive rast- Une ne po^ebejo. To so pred- vsem hortenzije, i>rav tako pa rododendron, ki ju skrbno ovi- jemo s slamo, ki ju ščiti pred najhujšim mrazom. Podobno kot v zelenjavnem vrtu zemljo prekopi jemo in pognojimo. Ko odpade listje, razredčimo pre- goste grme in jih pomladimo. PTVJCAIMi! v ponedeljek 1. novembra t. I. dopoldne ob 9.30 bo na ptujskem pokopališču pred liackovim grobom in pred spomeni- kom talcev komemoracija za »Dan mrtvih« v obuditev spo- mina na padle borce, talce in žrtve okupatorjevega nasilja ter na vse rodoljube, ki so na4s z besedo in de^njem učili ljubiti svojo zemljo, ki so nam bili v spodbudo, tolažbo in ponos v najtežjih dneh minule zgodovine in ki so nam ostali svetel zgled, kako je treba delati, kako je treba vzgajati nas naraščaj in kak© je treba braniti bratstvo, svobodo in neodvisnost jugoslovanskih narodov. « . Pred si>omenikom talcev v Ptuju Nagovor ob grobu in spomeniku, polaganje vencev, žalostin- ka in salva naj b* zunanji odraz našega globokega žalovanja In obujanja spominov na pokojne, ki jim je posvečen »Dan mrtvih«. Do 9. ure d<^ldne se bomo zbrali na Kvedrovem trgu, raz- vrstili v žalno povorko in odšli na ptujsko mestno pokopališče, ki je že sedaj polno cvetja, zelenja nad sveže zrahljano In oči- ščeno zemljo, obstopili bomo Lackov grob in pozneje spomenik talcev ter prisostvovali žalni svečanosti. MESTNI ODBOR ZBNOV PTUJ Neseni podmloikLi. ,^iiB pred Tednom lilerep kma Pred nami je Teden Rdečega križa. Letos ga bomo prazsio- vali od 1. do 8. noveijibra. V tem tednu bo Podmladek Rde- čega križa razširil in poglobil svoje delo z mladino. Ena iz-ned poglavitnih nalog naše organizacije je zdravstve- no-prosvetna dejavnost. Tu se bomo v Tednu RK posebno po- trudili. Snaga je pol zdravja — pravi pregovor. Zato bomo apremjil:(i higienske kotičke po razredih z umivalnimi skleda- mi, milom in brisačami. Denar- na sredstva bomo črpali iz 40''/o preostale članarine oz. jih pove- čali z zbiranjem zdravilnih ze- lišč, starega železa in prireja- njem kulturnih programov. Na- prosili bomo tov. učitelje, da žrtvujejo eno učno uro zdrav- stveno-prosvetni vzgoji — utr- jevanju higienskih navad (opu- ščanje pljuvanja po tleh, pra- vilno obnašanje pri kašljanju, sploh snaga vedno povsod). Hi- gienski aktivi bodo pKrvečali svojo skrb za snago, osebno in snago šolsiklh prostorov. V više organiziranih šolah bomo za- čeli s tečaji prve pomoči. (Ker bo pa to delo uspešno le, če bo na razpolago dovolj sanitetnega materiala, naj vsaka tečajnica prispeva vsaj za eno obvezo.) Druga naša naloga je, nava- jati mladino, da nudi pomoč človeku, ki je v nesreči. Zato bomo opozorili naše podmlad- karje, da se kulturno vedejo do starih, onemoglih in invalidov (v trgovini jih naj spuste na- prej, v vozilih jim naj odstopijo svoje mesto, naj jih podprejo, kadar so v nevarnosti, da pa- dejo). Po naših šolah najdemo telesno in duševno zaostale otroke, otroke s telesnimi hi- bami, otroke, ki žive v neure- jenih družinskih razmerah (so brez staršev, imajo samo enega roditelja, starši a> vdani pija- či). Dolžnost naših podmladkar- jev je, da jemljejo te nesrečni- ke v svojo sredo, jih pritegu- jejo k skupnim igram, jim po- klanjajo vso tovariško pozor- nost in tako nekoliko olajšajo njihovo težko življenje. Vsak p.ri.mer žalitve in grdega ravna- nja naj odbor PRK obsodi in preskrbi užaljenemu zadošče- nje. — PRK skrbi za prvo po- moč v primeru nesreče. Zato preglejte omarice prve pomoči in jih dopolnite s sanitetnim materialom, ki je na razpolago pri Okrajnem odboru RK. Naša mladina mora biti vzgo- jena v socialistični morala — zavedati se mora, da je korist posameznika povezana s ko- ristjo skupnosti in da le delo, zlasti delo za skupnost, daje življenju resnično ceno in ve- ljavo. Kolelctlvno delo je veli- kega vzgojnega pomena, ker razvija moralne vrednote* čut tovarištva, čut odgovornosti, vero vasC; odixDr proti lenuhom. Zato naj odbori PRK organizi- rajo zbiranje zdravilnih zelišč, odpadkov za industrijo ter naj navajajo miladino, da bo sama prevzela in opravljala nekatere dolžnosti (delo hig. aktivov in razna domača dela). Z izleti in poučnim, ekskurzi- jami bomo širili nnladini du- ševno obzorje in krepili ljube- zen do naže socialistične domo- vine. V tem tednu bi lahko naši podmladkarji okrasili grobove padlih borcev in tako izpričali globoko hvaležnost do ljudi, ki so za domovino žrtvovali vse. To je le nekaj navodil, šolsiki odbori PPK in obč-nski odbori RK Pa Si bodo sam: določili na- loge, ki najbolj ustre^&jo nji- hovim krajevnim priložnostim. Odborom PRK želimo v Tednu RK kar največ ns^hov! (Po Vestniku 5'avnega odbora RK) Stran 4 Ptuj. 29. oktobra 1954 Še en sovražnik krompirja—rak Pred kratkim so tudi v Slove- niji (na Gorenjskem) našli v neki njivi krompirjevega nasada okuž- bo raka najnevarnejšega sovraž- nika te. posebno v naši domovini toliko cenjene in gospodarske pomembne kulture Tako se je krompirjevim sovražnikom; ples ni in koloradarju pridružil za veznik, ki preti uničiti vsaki slo- venski družini vsaj po en cbrok vsakodnevne hrane. Krompirjev rak je silno nevar- na bolezen, ki jo povzroča po- sebna glivica. Bolezen se širi s trosi te glivice, ki se ohranijo v zemlji po deset in tudi več let Ti trosi ob ugodnih pogojih spo- mladi okužijo gomolje in pod- zemne dele krompirjevih rastlin (živice poganjke) ne pa korenin Bolezen se pokaže s tako očitni- mi znaki da jo takoj prepozna- mo, če smo bili nanjo opozor- jeni. Seveda je treba rastlino iz- ruvati, ker se sicer na njei nič ne opazi, pač pa tembolj na go- moljih, ki so spremenjeni v go- baste izrastke Po raku bolan krompir sliči na cvetačo (kadijo lo), le da so izrastki trdi in spo- čc^tka bele barve. Pozneje porja- vijo. končno se zmehčajo in razpadejo ter se pomešajo z zemljo. Seveda se barva izrast- kov ravna po barvi krompirjeve kože. kakršna je sorta Tako je tudi bolan gomolj, če gleda iz zemlje, zelene barve, kakor pri zdravem krompirju Obolijo lahko tudi listni brstiči ki so pri tleh. Njih bolezen čisto iznakazi ali pa povzroči tvorbo rakastih izrastkov. Gomolji so napadeni vedno pri očescih, ker je tu po- vrhnica najtanjša in kjer glivica laže prodre v notranjost. Celica krompirjevega gomolja v katero prodre tros glivice, se napihne, sosedne celice pa začno divje rasti in s tem povzročati rakasto tvorbo. Pri te^ bolezni nastopajo dvoj- ni trosovniki. poletni in zimski Z letnimi se glivica razmnožuje in okužuje zimsk; pa obdržijo glivico preko zime, lahko tudi preko deset let. Bolezen povzroča torej parazit, ki pa uspeva v zemlji le. če je dovolj vlage, kajti le v tem pri- meru nastajajo trosi, ki lahko okužujejo gomolje Vlažna leta so torej povoljna za razvoj te bolezni. Skoda lahko nastane zlasti tam kjer prepogosto na •stih površinah sade krompir to- rej kjer ne upoštevajo kolobarja v kmetijstvu. Bolezen se lahko prenaša z orodjem, obuvalom, prenaša jo tudi vprežna živina kakor tud^ voda, ki odplavlja in naplavlja zemljo. Najprej so jo opazili na Škotskem, pozneje pa na Ma- džarskem, v Romuniji in v Nem čiji. Ima jo tudi Amerika, Kana- da, Japonska itd. Kako se ubranimo pred tem ING ZOREČ EGON I sovražnikom krompirja? Saditi je ; treba proti tej bolezni odporne sorte Te so akerscgen, alfa. erd- gold flava, friimole, jubel mer- kur, srednje pozni bomovec ter I nekaj drugih Občutljive sorte pa I so bintje, zgodnji bomovec, erstling centofolia voltman, po- ! sebno občutljiv pa je domač pla- vi ali svinjski krompir Napada pa tudi rastline, ki so sorodne krompirju kot n pr paradižnik. Kako zatiramo bolezen: 1. Ker se prenaša z okuženo zemljo ali z okuženimi gomolji je treba te, kakor tudi krompir- jeva stebla z okuženega polja na mestu samem zažgati. 2, Okuženo področje je treba brezpogojno postaviti pod naj- ; strožjo kontrolo. Krompir se s , tega področja ne sme izvažati. I 3. Na okuženem polju ne smc- ; mo saditi krompirja niti drugih gomolnjic in korenovk (pese, ko- renja) več let, dokler je v zemlji glivica da ne bi z zemljo ali go- molji bolezni raznašali. 4. Na okuženem področju ne smemo nikdar več saditi občut- j Ijivih sort krompirja, ampak le odporne. 5. Na okuženo polje ne hodi- mo mnogo, niti ne puščamo ži- , vine, da ne bi prenašali okužene zemlje. 6. Na okuženem področju lah- ko krompir uporabljamo za hra- ' no in krmo le v kuhanem stanju, ! ker vročina glivico ubija, sicer lahko pride skozi prebavni trakt i živa. Pri 8 do 12 stop. C glivica I že gine. Neprekuhanih odpadkov {ne mečemo v kompost ali na gnoj, ker bi s tem glivica prišla spet na polje. Bolezen uničujemo tudi s ke- mičnimi sredstvi, vendar so ta dokaj nezanesljiva. Kaj je dolžnost kmetovalcev ob pojavu te nevarne krompirje- ve bolezni? Da se ne bi rak širil in ogrožal pridelkov kakor tudi izvoza krompirja je potrebno, da se vsi zavedajo velike nevarnosti Na- tančno naj pregledajo svoj krompir in vsak sumljiv primer gobavega a'i rakavega krompirja prijavijo okrajni kmetijski službi, j OLO, soba štev. 4 v pritličju. Po- j leg tega pa naj se udeležijo pre- I davanj, ki bodo tekom nasled- j njih tednov po občinah, na kate- rih bo podrobno pojasnjena veli- ka nevarnost, ki preti krompirju in s tem našemu gospodarstvu ter prehrani. ^ Cene na ptujskem živilskem trgu T sredo 27 oktobra 1954 za liter, kilogram ali komad Čebula 25-30, česen 80, luščeni fižol 45. hren 80, krompir 10, mo- tovileč 100, paprika 40 karf-iola 50, peteršilj 40, rdeča pesa 25, redkev 20, solata endiv 40, so- lata v glavah 40, špinača 60, ze- lje v glavah 20-25, zelena 30, ko- renček 25-30, ohrovt 25, paradiž- nik 40. Koruza 25-28. pšenica 25 pro- so 25-30, ajdova moka 40, enot- na moka 42, koruzni zdrob 35. Surovo maslo 400, zaseka 200, mleko 20, smetana 120, sir 40-70. Kokoši 250-/100. piščanci 200- .500 purani 700-1000. Breskve 50, grozdje 40-60 hru- .ške 30-SO, iabolka 30. orehi ^20. kostanji 30, pečeni kostanji 60 Jajca 18, gob* 140 gobe siv- ke 60. Nasveti %a vsakogar Sramotenje otroka je slabo vzgojno sredstvo. Tudi otrok ! ima svojo čast. Ce je nima. so : tega starši največ krivi. Pred tu- '. jimi ljudmi otroka ne smemo po- 1 stavljali v najslabšo luč. Ce se ' pred njimi ne vede dovolj spo- ; dobno in ga zaradi tega poka- ! ramo. se v svojem malem razu- I mu čudi, zaka to, ko mu je i vendar sicer podobno dovoljeno. j.Sramotenje pred tujimi ljudmi i je cesto usodne in se da redko- kdaj opravičiti. Skrbi gospodinje so številne in za družino važne Kar se tiče hrane, ji je skrbeti pač za to, da dobi družina jedi. ki vsebujejo redilne snovi, vitamine in rudnin- ske soli. Pri kislem zelju, kore- nju rdeči pesi, zeleni, česnu jtd. je treba nekaj zelenjave vedno prihraniti ter dodati drobno se- I sekljano ali nastrgano v svežem j stanju jedi K obedom je treba ; servirati neka; solate navadne, ' endivije, zelene, rdeče pese itd. ! Omake naj vsebujejo vedno nekaj ! citrone. nekaj fino nastrgane če- ' bule, nastrgano ali fino nare- l zano jobolko in pctršilja ali i redkve kolikor te stvari spa- dajo k cmaki Od časa do časa ; je treba pripraviti nekaj citro- nove limonade ali doma priprav j Ijenega «adncQa soka. Ob zajtrku i naj dobi družina nekaj svežega ! sadja. ! Dobra gospodinja redno zbira za pranje deževnico. Ta voda je namreč mehka in fi ni treba toli- ko pralnih pripomočkov. Molj je hud sovražnik volne- nih oblek preprog in kožuhovi- ne. Zato bodimo pred njim vedno na straži, da ne napravi nepopravljive škode. Duh nafta- • lina je moljem skrajno nevšečcn, I zoprn pa jim je tudi duh kafre, ^ pelina, tobaka, petroleja in ti- skarske barve. Najuspešneje pa jih preganjamo z DDT praškom. Majhne poškodbe po moljih na odejah al, zastorih in podob- nem popravimo s tem, da jih nodlepimo z obližem. i Nalivna peresa je treba od ča- ] sa do časa tudi čistiti. Položi ! pero za nekaj časa v čisto vodo, ' pred ponovno polnitvijo pa ga na '■ toplem dobro osuši. Nalivna pe- i resa izpiramo samo z mrzlo ' vodo. Zo dobro vol!o Pri optiku — Vi ste strašno kratkovi- den. Kaj ste po poklicu? — Astronom. ★ — Mamica, kako se imenuje ta žival? — Svinja. — Mamica, kako pa se ime-' nuje, če je čista? # Nepričakovano — Pomisli, sinoči sem, preden , sem legla, pogledala pod po- i steljo. In res je bil nekdo pod posteljo. — Seveda sd takoj klicala na poT«oč? — Jaz ne, pač pa on! Dvomljivo — To omako je pripravil naš francoski kuhar po nekem an- gleškem receptu. — Zato mi je neznana kakor španska vas! Močna slabost Joža svoji Marički: »Lahko mi verjameš, Marička, da laž ne spada med moje slabosti.« Marička: '^To sem že opazila. Zdi se mi, da je to celo tvoja najmočnejša stran.« Taki so! — Take ste pač ženske, danes ta, jutri pa drugi. — In taki ste moški, danes ta tn druge. TO NI LAŽ SMRT 80-LETNE NEVESTE j Pred nekaj tedni se je poročil : 65-letni Charles E. Raven z 80-lctno vdovo po nekem ameri I škem milijonarju. Toda nevesta : je umrla že na poročnem poto- ; vanju, ki je trajalo samo neka) i dni. j Z LOKOM IN PUŠČICO J Okrog 10.000 Amerikancev ima posebno lovsko dovoljenje, ki jih upravičuje do lova z lokom in puščico. V devetih državah ZDA pa je pred pravo lovsko sezono vsako leto določenih nad !5 ali 20 dni za lov teh lovcev z lokom in puščico. Razen tega je v 26 državah lov z lokom na divjačino z izjemo pernate divjadi do- voljen. ZEMUA SE VRTI VEDNO POČASNEJE Natančne meritve so pokazale, da je vrtenje Zemlje vedno po- časnejše. S tem je dan vedno daljši. V enem letu se po- daljša rotacija Zemlje za 0,003 j sekunde, v 10.000 letih torej za ' okrog 30 sekund in v milijon le- tih za okrog 50 minut. Tore= niti Zemlja Uj več točen kronometer, i ki bi mu lahko popolnoma za- ; upali. EDINA POT Najgrši moški iz nekega mesta v Italiji se je pred kratkim za- čel izdajati za zdravnika za žen- ske bolezni. »Hotel sem končno videti žensko takšno kakršno je ustvarila narava« je povedal, ko so ga po aretaciji vprašali po vzrokih njegovega »podviga«. TO JE REKLAMA V neki knjigarni v Sydne-yu v Avstraliji, v kateri prodajajo nabožne knjige, je nabit napis: »Vrag bi se tresel od jeze. -ie bi videl, kako poceni prodajamo sveto pismo.« RACUNOVODJO išče ptujsko trgovsko podjetje. Nastop ta- koj. Plača po tarifnem pra- vilniku Naslov v upravi. Koncert nove'se klav^rsle glasbe v dvoroni Glasbene solo v Ptiiiu Novo koncertno sezono v Ptu- ju pričenjamo z večerom no- vejših klavirskih skladb, ki jih bo izvajal in komentiral naš vidni klavirski umetnik in pe- dagog prof. Akademije za gas- bo v Ljubljani Pavel Sivic, v petek, dne 5. novembra 1954, ob 8. uri v dvorani Glasbene šole v Ptuju. Razveseljivo je dejstvo, da nam bo skladbe prof. Sivic ko- mentiral in nam tako čimbolj približal izvajane umetnine. Kajti naši številni obiskovalci kulturnih prireditev, ki niso glasbeni strokovnjaki, se pogo- sto težko znajdejo ob posluša- nju novejših glasbenih umet- nin. Tuje in nenavadno so jim; njih nerazumljiva glasbena go- vorica jim zakriva jedro -t- Za glasbene ustvarjalce m izva- jalce torej ne obstaja le prvo- bitno vprašanje glasbene vzgo- je: kako premostiti prepad med ljubitelji zgolj narodne glasbe in častilci umetne glasbe. Nič mani važno ni dru.gctno vpra- šanje, kako približati ljubite- ljem starejše umetno glRsbe prizadevanja novejšega časa in današnjih dni. — Sicer drži, da v miselnem in čustvenem svetu ne moremo govoriti o ta- kem »napredku«, kot ga po- znamo n. pr. v tehniki, ktmlji, mcjjicini. kjer so nova znanstve- na odkr;t:a popolnoma zasen- čila ali celo ovrgla znanje prejš- njih stoletii. Vendar bo vsakdo rad priznal da bi se člcvc-k iz sredine prejšnjega stoletja zelo težko znsšpl. v d'5-oa.šn'ih dmz- benih in kulturnih razmerah. Te razmere pa so s svojo nazorsko. misel«io platjo, prav tako pa s- svojim doživljanjem in izž'v ja- njem nujno našle svoj odraz v umetnosti Ker ko.^ično ta nc\i odi-az ne more več vztraiat: pri starih sredstvih. ampak si ustvsrj:: tud-; svo^'^ novn G;la?- beno govorico, n; čuda, da ne- vajenemu m neukemu pogosto zastre jedro umetnine in mu onernogo?: ne le uživanje, am- pak celo zdravo sodbo o tem. ali ima pred sfbo.; resr.ično vrednoto ali morda le glasbeni zmazek ali eksperiment. Nobe- no pouč-".o čtivo o novih slogih in temu podobno nas ne n-ore zbližati bolj s pravkar omenje- nim kočljivim vprašanjem, kot zbrano poslušanje živih prime- rov glasbene tvornosti ob nri- memern komentarju. — Naš večer novejše klavirske glasbe ima namen odgrniti poslušalcu sistematičen vpogled v nr-vevvo in najnovejšo klavirsko litera- turo. Obsegal bo virtuozriojša dela svetovnih in domačih skla- dateljev in bo opremljen sproti s kratlpT razcve- telih, temnovijoličastih, lepo di- šečih vijolic, ki jih je prinesel celo v naše uredništvo in poka- zal t-^ ^?ir''\n^n =r>r,-,r.c-''-„ tico*, ki smo jo pri nas nava- jeni videti le v zgodnji spo- mladi. Tov. L. I, pravi dq je r>u<;til še polno nerazvitih vijolic, ki bodo Se prihodnjo nedeijo presenetile marsikaterega mi- mo'd?če?a gost^ rV dom^č'-n:^ JUGOSLOVANSKA LOTERIJA POROČILO O ŽREBANJU SREČK 59 KOLA DNE 23. OKTOBRA 1954 V KIKINDI Skupno je bilo izžrebanih 304.488 dobitkov in 6 premij v skupni vrednost; 80,400.000 di- narjev V zneskih za izolačilo so ve- zani dobitki že upoštevani. Poštni nabiralnik Hčerka piše pismo, oče pa čita večerni časopis. »Sedaj moram še hitro db pcištne^a nabiralnika,« pravi hčerka. Oče pa: »Lc hitro pojdi, prav- kar sem ga slišal žvižgati!«