Za poduk in kratek čas. Škoflja in nadduliovnija Ptujska. (Dalje.) Papež Hadrijaa II. Bajbrž pred svojo smrtjo še zvedel ai, kako ae je godilo z Metodom, katerega je bil oa aadškofa imeuoval; ako ,je pa kaj slišal, bilo je za-aj prepozao, da bi mu bilo mogoče za Metoda kak korak storiti, ker umrl je meseca aovembra ali pa decembra leta 872. Pač pa je ajegov naaledaik Ivaa VIII. poslal oatra piama oaim škofota, ki ao bili Metoda obaodili, vrhu tega pa še svojega legata za Germaaijo ia Paaoaijo, jakiaakega škofa Pavla s poaebmmi aaročili aa Bavarsko. Vsled tega je bil Metod v prvi polovici 1. 873. iz ječe izpuačea, ajegove aaaprotaike pa je kmalu aa to kazaoval Bog z Baglo amrtjo. Z Nemškega šel je Metod a akofom Pavlom na Moravsko, kjer je po žalostaem koacu Raatialava vladal ajegov aečak Svetopolk. Pa oadi se ai dolgo mudil, ampak je odšel že leta 873. v Paaoaijo h kuezu Kocelu, kateri ga je z veaeljem aprejel ia ga v ajegovem apoatolakem delovaaju podpiral. Ze v aaaledajem letu je umrl Kocel, glavai pokrovitelj Metodov. Po ajegovi amrti je vrhovao oblaat čez PaBoaijo dobil Ludvikov aia Karlmaa, ki je jugozahodai del Paaoaije, uamreč grofijo Dudlebsko z meatorn Ptujem izrocil grofu Gozviau. Hoteč porabiti ugodai političai položaj, da bi Paaoaijo zopet s svojo aadškofijo zediail, podal ae je Adalviaov aaaledaik v Solnograški Badškofiji Teotmar ali Dietmar že 1. 874. — tedaj kmalu po Kocelovi smrti — v Ptuj ter je posvetil oadi v čaat sv. Ožbaldu cerkev, katero je že okoli 1. 858. začel aa razvaliuah Martovega tempeljaa staviti pokrajiaaki škof Ožbald, grof Gozvia pa jo je povečal. To, vse bolje pa še prepričaaje, da mu Karlmaa ia njegovi fevdaiki aiso aikakor aaklonjeni, pripravilo je Metoda, da se je podal k Svetopolku na Moravsko. Brezdvomao je o tem slišal tudi papež, zato je okoli 1. 875. piaal Karlmauu ia mu velel, da aaj puati Metodu po Pauoaiji svobodao izvrševati uadškofovaka opraviia. Pa aemški školje še pri vsem tem veadarle aiao mirovali, ampak so, kakor hitro so bili zvedeli, daje papež Ivaa VIII. glede jezika, v katerem aaj bi se obhajala alužba božja, drugega maeaja, kot ajegov predaik Hadrijaa II., tožili Metoda pri papežu, da opravlja božjo alužbo v aerazumljivem 8loveaskem jeziku. Ia kakor bi to še ae zadostovalo, dolžili so ga 1. 879. celo krivoverstva. Pa Metod se je v Ritn poklicaa glede vaeh očitaaj sijajao opravičil ter ae je potrjea od papeža v aadškofijaki oblasti cez Moravako ia Paaoaijo vrail iz večaega mesta v avojo škofijo. Pri tej priložaosti ae je mudil kratek čas v Ptuji, potem pa se je, zapuativši za vaelej Paaoaijo, podal aa Moravsko, kjer ga je ljudatvo aprejelo kot avojega paatirja s apodobao častjo, z vsem spoštovaujem ia z radoataim arcem. Kljubu aovim apletkam od atraai aaaprotaikov deloval je Metod z apoatolsko gorečaoataoatjo v svoji uadškofiji še do 6. aprila 1. 885., ko je izdibail svojo blago duao. Pokopaa je v cerkvi device Marije v Velegradu aa Moravskem. Po ajegovi sairti ao aastopili žaloatui časi za aaše kraje. Svetopolk aašuataa od aemakih duhovaikov je že 1. 886. ukazal, blizo 200 aloveaakib duhovaikov z vojaško ailo z Moravskega izgaati, kar je prebivalce hudo razkačilo. To ia še marsikaj drugega je 1. 892. pouzročilo hudo vojako med Nemci ia Slovaai ia kakor bi te aevolje razkačeaih aarodov ae bile dovolj ukrotile, prihruli so v deželo še divji Madjari, ki so od 1. 894. aaprej stiskali več let Paaoaijo ter jo tako opustošili, da po pričevauju verjetaih zgodoviaarjev koacem devetega veka v ajej ai bilo aobeae cerkve več. V piamu škofov Solaograške metropolije aa papeža Ivaaa IX. 1. 900. čitajo ae o Madjarih te le grozae besede : ,,Alios captivos duxeruat, alioa cecideruat, alioa feriua carcerum fame et siti perdideruat, inaumeros vero exilio deputaveruat et aobilea viros et hoaestas mulieres ia aervitium redegeruat, ecclesias Dei iaceaderuat, omaia aedificia deleveruat, ita ut ia tota Paaaoaia nostra, maxima proviacia, taatum uaa aoa appareat ecclesia". (D&lje prih.) Smešnica 25. BAli", aagovori grof B. avojo žeao, Bali že veš, da obliaja baroa C. jutri svojo zlato poroko?" ,,Kaj še!", odvrae grofiaja, ,,saj se še ožeail ai". ,,Ničaede", aamuzae ae grof, ,,ajegova aeveata je hči baakirja Aroaa".