PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATEUE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze In Prosvetne Matice OFfICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 2138. Entered m Mcoad Tudi Kanada, Avštralija in Nova Zelandija postajajo vedno bolj samosvoje. V minuli vojni je morala slednje dve protekti-rati pred japonskim napadom ameriška bojna sila. Anglija jih . ni mogla. To ji je vzelo veliko ugleda. Ko je dala Anglija Indiji na izbero, da se lahko okliče za popolno samostojno, ali pa se proglasi za dominjon v angleškem občestvu, se je končno odločila za slednje. Enako je angleška vlada izjavila Burmi. Toda ta se je odločila za popolno ločitev od Velike Britanije. In tudi gospodarsko se hoče osamosvojiti čimbolj od nja. Tako je angleški kralj nehal biti cesar Indije in Burme in tudi titel "kralj Irske" je izgubil, ker je vlada v Dublinu izjavila, da se ne smatra več za podlož-nico angleški kroni. Politično pa je Irsks od Anglije že itak dolgo ločena tn v minuli vojni je bila v veliko ikodo Anglije nevtralna. Tako je bila Anglija za časa vojne vsled nevtralnosti dublin-ske vlsde ob bsze na Irskem. Irski je to zamerila tudi ameriška vlada, toda tedanji predsednik irske vlade Emon De Valera je vztrajsl v svoji nevtralnosti. Tudi dominjon Južnoafriške unije med vojno Angliji ni hotel veliko pomagati, posebno ne z vojaštvom. In v Kanadi se je vr- šila takrat velika kampanja, da naj se Angliji pomaga na bojiščih le s tistimi kanadskimi vojaki, kj bi se prostovoljno javili. Cesarstvo jako omajano Do prve svetovne vojne in med vojno ter deloma tudi nekaj časa po tej vojni je imperiju Velike Britanije vladal London. Tudi dominjoni so bili takrat veliko manj neodvisni kakor sedaj. Vojne je v njihovem imenu napovedoval kralj, pa če so hoteli vanje ali ne. Sedaj je bilo od njih odvisno da-li hočejo pomagati Angliji s svojo oboroženo silo ali ne. Doslej so se morale indijske divizije boriti tam kamor jim je ukazala vlada v Londonu. V bodoče ne bo več tega. Toriji se hudujejo * Toriji pod vodstvom Winsto-na Churchilla in Edena trdijo, da ako bi oni ostali na vladi, ne bi bilo tega. Ko je bil on pred« sednik vlade je laboritom dejal, da on ne bo kraljev prvi minister zato, da bi kumoval razpadanju imperija njegovega veličanstva. Delavska stranka pa je Indiji obljubila neodvisnost, dasi se je potem ko je prišla v vlado s svojo večino obotavljala. A ker je Indija neodvisnost vztrajno zahtevala, se je Atlee odločil svojo obljubo tudi izpolniti. Anglija seveda ni izgubila še vseh posesti. Ima še mnogo kolonij v Afriki in Aziji, toda tudi v njih zahtevajo domačini več pravic in avtonomijo. Gospodarsko pa je še močna, dasi ima težave, ker mora za^ ^ m0gla večno trajati. (Konec na 4. strani.) POLOM "TRUMANOVE DOKTRINE NA KITAJSKEM IN V GRČIJI V naših lukah na Pacifiku brzo nalagali ameriške ladje z municijo, da z njo obvarujejo čiaJjg Kaišeka prod popolnim porazom. Toda kaj mu pomaga vsa ta ameriška po/na oprema, ko pa na bojiščih vseeno izgubljal Letošnjo pomlad je zatrjeval, da bodo do jeseni takomrani kitajski komunisti poraženi na celi črti. A namoeto toga je bila Ciang-Kaiškova armada v Mandžuriji do kraja tepena in koncem minulega tedna jf odvrgla svojo ameriško opremo ter se pognala v beguna tisoče Ciang-Kaiškovih vojakov pa je dezertiral* uspelispravltieko- . . . — . j ... zi zakon, ki šolskim odborom kriza p-tu in položaj fo tak, da čim bi Amerika uki- prepoveduje najemati take uči- nlla svojo pomoč, bi moral kralj bežati in Grčija bi teljice, ki so v redovniških oble- postala liudska republika. To so bo prej ali sloj vso- k«h A škof je brihtna glava pa ono zgodilo, ker ameriška intervencija v prid reakciji lečene. In s tem je zakon izgubil vso veljavo. de šteje kitajska (nacionalistična) armada 2,500,000 mož, toda da jo bo mogoče vzdrževati v vojni s koiqunisti, potrebuje iz Amerike za okrog 600 milijonov dolarjev materijala. In to poleg $400,000,000, ki jih je ameriška vlada določila Kitajski v gospodarsko pomoč. Da-li bo ameriška vlada zmogla ali pa hotela dolgo vzdrževati Ciang-Kaišekovo armado, je odvisno od kongresa. Bržkone se bo naveličal sipati dolarje in materijal na Kitajsko ne da bi mogla Čiang-Kaišekova vlada pokazati" kakšne uspehe. * Nuno v N. D. sodaj v civilnih oblekah Nauki minulih Volitev unijskemu gibanju Zmagal je ponovno monopol« ski kapitalizem in unije so v volilni borbi šaman potrošile par milijonov dolarjev is šepov svojega članstvs. Niti ena velika upije ni bila v volilnem boju s kakim načelnim programom. Vse, kar so storile, je bilo oglašanje, da je treba porasiti one poslance in senatorje, ki so glasovali sa Taf-tov-Hartleyjev zakon. Toda kaj koristi, če porasiš enega republikanca ali demokrata ftsf izvoliš drugega na njegovo mesto? Delavstvo je v teh volitvah bilo od svojihsunijsklh vodij is-dsno kakor še v vsakih doslej. In kar je nabolj tragično, baš v minuli -volilni kampanji se je manj unljskih vtditeljev navduševalo sa samostojno delavsko politično akcijo kot še kdajkoli prej, vstic temu, da sedaj ni bil kandidat kak FDR pač pa dva konservativca. Namreč na listi republikanske iu.. demokratske stranke. Ne Truman ne Dewey . nista "delavska prijatelja". A vendar je ogromna večina unijskih voditeljev delsla zanju — in troši-la denar izkoriščanega delavstva njima v pomoč. Kerporacije so takih "unijskih" voditeljev vesela in ko bodo v stavkah spet padali kre-peljcl po delavskih bučah — ali se bede delavci kaj spomnili političnega skehanja svojih tako-zvanih unijskih vodi)? Ako ne bi bili tako zavedeni, in če bi brali še kaj drugega kot monopolističen .. kapitalistični tisk, morda bi razumeli, da je bil strup propagande, ki je označila vsako napredno gaslo sa "komunistično" in pa sa "proti-amerlško".. sredstvo,., tako močan, da je omamil predvsem tiste, Id načeljujejo unijsko organiziranemu delavstvu — torej ki bi morali baš one bolje. Stari dve stranki sta potrošili v volilni kampanji okrog deset milijonov dolarjev. In delavske unije v agitaciji sa njune kandidate pa nad dvs milijona dolarjev. Torej sa kandidate tistih dveh strank, ki sta sprejeli Taf-tov-Hartleyjev protumjaki zakon. Vsi ti unijski voditelji — z redkimi izjemami — so ob enem s ostalo reakcijo vred agitirali proti Wallaceu in progresivni stranki. In ker so se Wsllacea agitirali posebno komunisti, jim je bilo to dejstvo v hujskanju delavstva proti njemu kakor nalašč. Vodja unije ILGW David Du-binsky v New Yorku, predsednik unije klobučarjev Max Žari taky in njuni 'socialdemokratski "kolegi" v New Terku so agitirali sa Trumana v okviru svoje "liberUne" stranke, vodi- KOMENTARJI vedeti | tel ji unije ACWA pa sa istaga kandidata kar naravnost v demokratski stranki. Pred štirimi leti so imeli v posesti ie new-yorftko Labor Party, ki je bils sedaj sa Wallacea. Vsi.ti in drugi unijski voditelji so bili pred konvencije demokratske stranka proti Truma« nu in sahtevali od nje, da nemi-nira koga drugega namesto njega, n. pr. generala Eisenhowra. Kar tega ni hotela, so se razni Dubinskyji, Murray ji itd. "premislili", preklicali svoje prejšnje izjave o Trumanu In agitirali sanj. A precej unijskih vodij pe je lomilo kopja sa Dewey-ja. Za Wallacea pa so bili le tisti odborniki unij, ki so osnaČevani sa komuniste ali pa za sopot- Tako je ameriško unijsko delavstvo politično tam kakor je bilo pred štirimi leti. In Taftov Hartleyejev protiunijski zakon bo ostal v veljavi. Tretja svetovna vojna je na pragu zares. Saj tako se zdi, ko človek posluša poročila s konference* Združenih narodov in pa depeše, oziroma radio iz Moskve. Trumanovi državniki se bahajo, da se le mi pripravlja-' mo za mir. V Kremlu pa zatrjujemo, da edino mi in Angleži j gojimo željo zaplesti se v agresivno vojno. Tragedija je, da vsi govore za mir, a v resnici pa mislijo le na nov spopad in se pripravljajo nanj. Slabo je, — jako slabo — namreč za one, ki bi radi živeli in to v miru — ne v večni skrbi kdaj zaropotajo strojnice, padejo bombe in se podira strop, ki ga imaš nad glavo. So se volilci iz minule volilne kampanje kaj naučili? Kaj še! Ne krize, ne vojne jih ne izuče — saj ne tako, da bi si položaj lahko demokratično izboljšali. Ni čudno, ako se reakcionarji boje prevratnikov, ki se lahko poslužijo tudi stavk, sabotaže in drugih nedemokratičnih sredstev! Da, kriza je med nami — za enkrat le polftična, a se bo spremenila v tako, ko ne bo ne dela in ne jela. Avstrijska vlada je konfisci-rala komunistični list "Der Abend". Kako se je to zgodilo, o tem krožijo razne vesti. Avstrija je namreč razdeljena v okupacijske cone, kakor je Nemčija. Je pa njena vlada taka, da živi od ameriških dajatev in se ravna po tokih ameriške vnanje politike. Avstrija je torej — politično, in gospodarsko — pod okriljem Trumanove doktrine. Dr. Miha Krek, ki je utabor-jen pri "Ameriški domovini", niti - mad vrsticami povedati, da je anglo-ameriška zveza bila ves čas vojne proti aspi-racijam slovanskih narodov — tudi ako ne bi bilo ob njih niti enega komunista. Zato bo Nemčija spet oborožena, koroški Slovenci ostanejo v jezeru ponem-čevanja in ekonomsko so slovanske države—induct rial no (razen Češke) vse zaostale vsled nemškega kapitalizma — sedaj potiskane v zaostalost od anglo-ameriškega kapitalizma. Ob enem se seveda priduša za demokracijo, namreč anglo-ameriška reakcija, da s tem zakrije svoje prave namene. Sovjetska unija je Poljski republiki po vojni zelo pomagala. Saj ako je verjeti depeši AP. In ni vzroka čemu bi pretiravala. Dasi je Rusija sama v silnem naporu, da se industrialno opomore, vzlic temu je po vojni pomagala Poljski v vrednosti 450 milijonov dolarjev, da si je (Poljska) popravila svoje jeklar-ne in razne druge tovarne,, si nabavila stroje v svoje premogovnike in si pomagala, da sedaj lahko živi. Ameriška vlada — to se pravi Trumanova administracija — je zapravila v pomoč kapitalizmu v zapadni Evropi že blizu šest milijard. Ta vsota bi morala zadostovati do prihodnjega poletja, toda je skoro že vsa pošla in kongres bo moral dovoliti na-daljno milijardo do potečenega roka ako hočemo, da bo Marshallov plan nadaljevan predno se snide novoizvoljeni kongres, ki bo sklepal o nadaljnih mili-jardnih dajatvah. A 6e si vze-memo Kitajsko za primero, in pa Grčijo, gredo naše milijarde v nič. Mandžurija je sedaj "komunistična" in pa velik del severne Kitajske. Čiank Kaišek je obljubil, da bo vojne proti komunistom letos konec in jo bo menda res. Toda ne z zmago za kitajsko Reakcijo in angloameriški kapitalizem. Kitajsko ljudstvo Je eno izmed najrevnejših na svetu.' In ima tudi najbolj zanikrno vlado —korumpirano do dna. Da je tako zaostala—namreč kitajska vlada, je krivda evropskega kapitalizma in imperializma — in ko je slednji skrahiral, je njegovo dedščino prevzel smeriiki kapitalizem. Sedaj v Washingtonu priznavajo, da je Ciang-Ksiie kov režim nemogoče vzdrževati in da bo bržkone postala vsa Kitajska "komunistična" drŽave. Nam delavcem pa se vseeno od* teguje od vsakdanjega zaslužke za vzdrževanje koruptne kitajske vlade, o kateri je naš državni tajnik Marshall že pred tremi ali štirimi leti dejal, da je ne-sposobna^ nedemokratična in koruptna do dna. Ameriška vlada snuje vojno zvezo na način, ki je brez primere v zgodovini te republike. Naperjena je proti USSR, Ako to zvezo kongres odobri, bomo prvič v obstoju ameriške unije naravnost obvezani braniti ze-padnoevropski kapitalizem pred (Konec na 4. strani.) Nekaj o naših stvareh Tiskarni smo plačali minuli mesoc na raCun dolga $1,000, kakor smo ji obljubili. Ta mesec pa ji moramo plačati $2,000. Odziv na klic za prispevke v sklad za obvarovanje Proletarca je bil dozdaj dober In upamo, da bo enako tudi ta mesec. V "pismih, ki jih prejemamo, nam zagotavljajo, da. bodo storili vso v svoji moči da ta list os ta no in da bo svojo delo, za katerega jo bit ustanovi jen, nadaljeval. Nekateri priporočajo zvišanje naročnino za kak dolar ali dva na leto. To bi šo vseeno no bilo zadooti. Coški tednik "Nova doba" v Chicagu, ki volja za "so-potniško" glasilo in je enako volik list kakor Proletarec, stane $5.50 na loto, ali $3 na pol lota. Vzlic temu, ,da jo veliko dražji kakor Proletarec in ima tudi svojo tiskarno, jo šo vseeno odvisen za svojo vzdrževanje od prostovoljnih pris|>evkov kakor P roleta roc. Torej bomo morali nadaljevati kot smo doslej — s pomočjo tistih, ki verujejo v program in v načela, ki jih zagovaqa ta list od počotka. Ako ga Izgubimo, ga no bo noben drugi nadomestil. To ugotavljajo tudi v izjavi iz Waukogana, ki jo v tej številki. Delo s kolodarjom gre naprej, toda mnogksotrudniki se niso odzvali toliko začasno kakor smo jih prosili. , Tudi delo v uradu so jo tokom lota nakvpičilo, a : od kar nam pomaga Clarence Zaitz, gre na boljšo. V tej številki jo začel izhajati roman "Pora sv. Ivana", ki ga jo spisal Miško Kranjec. Pričonja so na trotji strani. Izkaz prispevkov je nadaljevan v toj številki. Mnogo imen šo ni uvrščenih. Bodo v prihodnjih seznamih. P ROLET A EEC November t, IN«. T t»ftOLETAREC UIT ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUP8TVA. •-g IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskavaa Druiba, Chicago, III. &»ka "bombne dvilfzacijs" GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAjdCNrNA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; za pol leta $1.75; za četrt leta $1.00. _____toowmstvo: ia celo leto $3.50; za pol leta $2.00, Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu n4)pozneje do pon-deljka popoldne za priobčitev v Številki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1006. Editor....................... Frank Zaitz SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3 00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3 50; Six Months $2.00. PROLETAREC Z301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864. Volitve so za nami in kaj sedaj? Volilni izid je tak kot smo ga pričakovali. Zmagala je dvojčica demo-republikanske kapitalistične stranke. Res so se v kampanji demokratski in republikanski politi-kanti zmerjali drug drugega — toda ne radi principov temveč v borbi za službe. Program dvojčice se v ničemur ne razlikuje. Obe stranki imata eno in isto vnanjo politiko. Obe sta sprejeli protiunijsko postavo. Obe sta glasovale v kongresu za "Tru-manovo doktrino" in obe služita monopolom. V volilni agitaciji na vsakih par let in v predsedniških volitvah na vsaka štiri leta pa se "politišni" dvojčične stranke lasajo in obljubljajo ljudem znižanje davkov ter raj na zemlji — ne samo v nebesih. Nova progresivna stranka — naravno v teh volitvah ni tri-umfirala. Unijski voditelji so bili proti nji in unije oni kontrolirajo. Ali bo Henry Wallace storil isto kot je leta 1024 storil takratni predsedniški kandidat wisconsinski senator R. B. LaFollet-te, je še vprašanje. LaFollete se je umaknil po volitvah iz javnega življenja zelo razočaran. In ob enem je zbolel. 2e v volilni kampanji je bil zdravstveno slab. » Njegovo gibanje v kampanji so podpirale in financirale predvsem unije železničarjev. Odobrile so ga tudi unije AFL pod vodstvom S. Gompersa, toda v agitaciji zanj so delovale samo takozvane socialistične unije AFL. Progresivna stranka v minuli kampanji pa ni imela na svoji strani ne bratovščin železničarjev, ne unije AFL, ne unij CIO. Seveda, bile so izjeme. Vzlic temu je progresivna stranka iz vrst razredno zavednega delavstva vodila sijajno kampanjo in Henry Wallace se lahko ponaša, da je imel boljše obiskane shode kakor pa sta jih imela Truman in Dewey. . Unije so v volilni kampanji potrošile kakih dva milijona dolarjev. Prejkone več kakor toliko. Res se jim je posrečilo "kaznovati" nekaj "sovražnikov" unij, fbda pomagale so izvoliti prav take "prijatelje", ki se po volitvah spremene v "sovražnike". Petnajst milijonov ameriških unijskih delavcev in njihove Žene, hčere in sinovi so glasovali v ogromni večini za stari dve stranki. In s tem za nadaljevanje "mrzle" vojne, za militarizem, za obvezno vojaško službo, za sistem izkoriščanja, za "depresijo" in za novo vojno. Kajti ameriško javno življenje, ameriško miselnost, ameriški tisk, radio in filmsko industry kontrolirajo monopoli. In monopoli so pod kontrolo male skupine bankirjev, ki narekujejo, kakšna naj bo notranja in vnanja politika zvezne vlade in kdo naj bodo "vodilni" kandidati v politične urade. Opoziciji puste le toliko pravice, da se "izpuhti". Tako se je zavedeno ameriško delavstvo s farmarji vred spet porazilo samega sebe. 106KO OVEN RAZGOVORI Ko bodo te črke natisnjene bo rezultat volitev že znan. Kar se nas tiče bo silno malo razlike. Zadnjih par let so te takozvane glavne politične stranke postale popolnoma enake. Za nas bo ostalo sanšo eno delo — organiziranje zares prave delavske, splošne ljudske stranke, za ka-kržno je danes nastala zgodovinska pdtreba. Premoga rska stavka v Franciji 4 O tej Stavki, v kateri so bili v boju ne samo premogarji ampak v splošnem vse francosko delavstvo — so pisal}, da se je vršila po naročilu iz Moskve, ter da ni v ozadju ekonomskega pomena. V New York Ttmeso čita-mo poro&lo delavskega biroja, junaškega dela graditeljev nove v katerem se navaja naravnost Jugoslavije, obupen položaj francoskih premogarjev — ne samo glede nevarnih in nesanitarnih rovov in Kajpada mislim s tem nedav-stanovanj, ampak življenski po- no prireditev nsših vrlih Pro-ložaj je postal tak, da je moralo gresivnih Slovenk. Dvorana je priti do boja. Rfketi, tuberkulo- bila nabito polna, program pa za in druge podobne bolezni, prvovrsten. Detroitska dramska katere so posledica slibe in po- gkupina pod vodstvom A. Fatur-manjkljive hrane—poberejo do ja je vprizorila dramo "Svet sestdeset odstotkov otrok — in brez sovraštva". In nastopil je med starejšimi ni dosti ,boljše. ponovno naš moški pevski zbor Ne komunizem in ne revolucija, "Prešeren" ter zapel nekaj le-ampak strahotne življenske r«- pih pevskih točk. Ta delavski mere so prisilile premogarje in pevski zbor bo imel svoj jesen-njih ženske in otroke v boj. Ko seta čital v naših meščan- ropi, z istim ognjem so ee vrgli v delo za rekonstrukcijo porušene dežele in za ustvarjenje socialistične družbe." Mi vemo koliko dela, truda ter skoro obupa je treba za tako herkulejsko delo. Igndrirani in bojkotirani od obeh strani, morejo kupiti stroje in druge potrebščine v tujini samo od tega kar si pritrgajo od svojih ust in to je silno malo, po toliko slabih letin. In kljub temu se delo za novo Jugoslavijo nadaljuje. Naša naloga je, pomagati ne samo našim svojcem ampak tudi tistim, kateri nimajo nobenega, da bi jim pomagal. Nemogoče je biti sebičien vpričo tolikšnega Pri nas fm, r»m.Mr., (MM« INh T*fft «w*t IMt Ostanki dobe prostih zemljišč v Zedinjenih državah Tekom letošnjega poletja je ameriški department za notra-J na za padu. Pogoj je bil, da dob-nje zadeve naznanil, da ukinja ljeno javno zemljo obdeluje pet Ali anglosaški blok res potiska svet t novo pokolje, v rušenje in uničenje? Predsednik sovjetske vlade Josef Stalin se redkokdaj oglasi. Ne med vojno in ne po vojni ni govoril svetu ali svojemu ljudstvu po radiu tolikokrat kot sta to storila Winston Churchill ln pa Franklin D. Roosevelt. Tudi intervjuvov s časnikarji ni imel kakor sta jih onadva. Tu pa tam se Stalin vendarle oglasi in tedaj njegove izjave tolmači ali pa preveva ves svetovni tisk. Nedavrfo je imel Stalin — bržkone po svoji želji — intervju z zastopnikom moskovskega dnevnika Pravda. Bil je pismen. Uredništvo mu je poslalo vprašanja in on je odgovoril nanje. V njemu je Josef Stalin dejal, da angleški in ameriški toriji potiskajo svet v novo svetovno vojno — ker snujejo in organizirajo napad na Unijo sovjetskih socialističnih republik. Ker je to izjavo podal ne kak zasebnik ampak Stalin je njegovi ugotovitev skrajno resna. Sicer pa — mar je njegovs izjava kaka skrivnost? čemu pa smo z našimi milijoni, z našo municijO in z našo opremo na primer v Grčiji? In moskovska "Pravda" v nekem drugem članku pravi, da organiziramo in utrjujemo Grčijo za vo]no bazo, ki bo Zed. državam služila čim se odločijo za krvavo vojno z Rusijo. Ttidi to ni nikakršno odkritje temveč znana ranica. Tak smo si dobili v enak namen baze v fašistični Španiji, v Turčiji, ki jo vzdržujejo dolarji ameriških davkoplačevalcev, v Irand, v Egiptu itd. Ker je Stalin s sredstvom omenjenega intervjuva narode Sovjetske zveze posvaril o novi vojni' nevarnosti/— pomeni, da je taka nevarnost tu zares. Vedno več čujemo od naših in angleških vojnih hujskačev zahtev, da naj zmečemo naše atomske bombe na Moskvo, na Kijev, Odeib, Leningrad itd., in na mesta zaveznic Sovjetske zveze, ako se ne bi takoj brezpogojno udale naši bojni sili. Stalin se je posebno lotil v omenjenem razgovoru v Pravdi bivšega angleškega premierja Winstona Churchilla Kadar koli ima priložnost — Churchill in njegova torijska stranica ščuje v napad — v oborožen napad na Sovjetsko zvezo. S Stalinom jt bil Churchill med vojno in tudi ie po vojni večkrat skopaj na konferencah, na katerih so sklepali načrte za poražen je osišča in za zgraditev miru po svetu. Churchill je besednik ne samo starega, protislovenskega anglosaškega imperializma temveč sedaj še posebno glasnik kapi-ttfttmi. In v tem — žal, ma pomaga tudi sedanja takozvane an-glelka delavska stranka. Torijska angleška diplomacija je Še vss v službi kakor je bilo pod Churchillom. In vsa je sedaj oslonjena pet "zastarelih" vladnih zemljiških uradov v državah Oregon, North Dakota in South Dakota. Ti zemljiški uradi so predstavljali ostanke dob?, ko sc je naseljevalo naš za pad in vlada k temu pomagala z nudenjem proste zemlje naselnfkom, ki so si hoteli ustanoviti domačije na zapadu. Tozadeven zakon je bil sprejet 1. 1862 ter je veljal za vse predele, ki tedaj še niso bili naseljeni v krajih. zapadno od veletoka Mississippi. Zakon je bil poznan pod imenom "Homestead Act" ter je določal, da lahko dobi zainteresirana oseba 160 akrov zemlje zastonj, ako si hoče ustanoviti dom in farmo let. Koncem te dobe je vlada zemlišče pregledala in če je bilo obdelovano po določbah zakona, je potem pripadlo novemu naselnfku oziroma farmarju, ki je plačal le nekaj malega za vsak aker podeljene zemlje. Prosta porazdelitev zemlje je bila na višku v desetletju, ki je sledilo civilni vojni. Vlada Je tedaj lastovala ogromne komplekse aemlje, gozdov in pašnikov, itd. Treba je bilo ustanoviti 393 zemljiških uradov, da so sproti oddajali in pregledovali podarjeno oziroma za malo ceno prodano zemljo. Prej omenjeni zakon Je sicer velik k naselitvi o pripomogel zapada in razmahu na ameriške dolarje in na ameriško vnanjo politiko, ki temelji na takozvani Trumanovi doktrini. } Ko je tu do drugega novembra govoril predsednik Truman za mir, so njegovi pooblaščenci v zapadni Evropi bili na delu za zgraditev zapadnoevropske zveze tudi za vojni napad, ne samo za ekonomsko obnovo. Nemčijo, ki smo jo porazili, obnavlja naša vlada za militarizem kakor jo je newyorški Wall Street obnavljal po prvi svetovni vojni. Čemu vse to? Navidezno sedaj zaradi Berlina. Sovjetska zveza smatra, da zapadne sile v njemu nimajo nobene pravice več, ker so se odločile svoj del bivšega Hitlerjevega rajha organizirati v novo ekonomsko in militaristično silo. Proti Sovjetske zvezi seveds. Ne bilo bi prav če bi rekli, da so nove vojne histerije krivi .samo anglosaksi—namreč ameriška vlada s svojimi sateliti. Vladi v Washingtonu in Londonu se boj i ta — da ako se Rusije ne "ustavi", bo bodoče stoletje "sovjetsko" namesto "ameriško", kakor ga je tik po vojni proglasil Churchill. Namreč za "ameriško stoletje". Torej ob enem za nadaljno stoletje anglo-' saškega ter nemškega kapitalizma. Medvojni angleški premier je mnenja, da ako se Sovjetske zveze he zruši in se jo preuredi v države s kapitalističnim gospodarstvom pod anglosaškim gospodstvom, je anglosaksonske nadvlade po svetu konec oziroma jo bo. In ako Wall Street in "City" (londonski Wall Street) hočeta, da je ne bo, je treba nove vojne — sedaj ne proti fašizmu temveč proti sovjetskemu socialističnemu sistemu. Multimilijonarji in milijonarji v vojnah ne tvegajo dosti. Njihova bogastva se jim množe. In njihovi sinove dobe častniške naslove ne da bi se jim bilo treba pokazati na fronto. /Padajo pa sinovi in hčere delavcev in kmetov. In padali so v minuli vojni vsi odkraja — v predelih mest, kjer žive "navadni" ljudje. Bogati pa so se poskrili v zavetišča. Po našem mnenju je Sovjetska zveza s svojimi zaveznicami vred pretrpela toliko hudega, da se boji nove vojne. Le kapitalizem Zed. držav s Trumanovo administracijo na čelu in pa angleški torizem sili vanjo. Zed. države so v minuli vojni veliko žrtvovale — posebno gmotno, Sovjetska zveza pa je dala za zmago nešteto življenj. 1 Ne mika je, da bi šla spet v tako gorje. A zdi se, da so v Washingtonu in v Londonu militarist! toliko v sedlu, da jim je vseeno kakšna naj bo usoda bodočega sveta. Gre ee jim le za uničenje "komunizma". In to se je izkazalo tudi vjninulih predsedniških volitvah v naši deželi. Bedaki so glasovali bedaško, kakor zmerom. In bedaki so v večini, če ne bi bili, ne bi imeli vojne histerije in ne strahu pred "komunizmom", pač pa si gradili t rfvojimi sredstvi blagostsnje, kar z našo industrijo in agrikulturo zmoremo na celi črti. prebivalstva v smeri proti Pacifiškemu morju, ni pa nudil novim naseljencem vsega kar jim Je obljubljal. Stotisoči so odšli na za pad in si tam vzpostavili domačije, ali poleg teh posameznikov je dobil zapad tudi velike korporacije, katerim je dala vlada ogromne kose zemlje v zameno za obljubo izgraditve železnic, ki naj bi povezale. nanovo naseljene predele zapada. To je privedlo na zapad trume zemljiških in drugih špekulantov — zemlja podarjena velikim korporacijam, je končno prešla v roke posameznih lastnikov, ki pa so morali zanjo drago plačati, ker korporacije so hotele imeti dobiček. Nek drug zakon, ki je bil tudi sprejet 1. 1662 je predal milijone akrov vladne zemlje posameznim državam Unije. Zemlja Je bila podarjena za javne ustanove kot univerze, kolegije itd. To je omogočilo porast in razmah univerz kot -je Arizonska in kolegijpv kot je Državni kolegij kmetijstva in mehaničnih umetnosti v državi Iowi. Te ustanove so še danes delno vzdržujejo iz skladov, ki jim jih je omogočila prodana zemlja, ki so jo dobile od vlade Zed. drŽav. Zed. države ameriške so edina dežela na svetu, ki so podelila zemljo onim, ki so jo obljubili obdelovati in rabiti zase in za skupno korist in porast dežele. V prvih letih svoje zgodovine, ko je imela Amerika organizirano vlado samo vzhodno od veletoka Mississippi, je vsaka posamezna država kontrolirala svoje javno ozemlje. Kasneje, ko se je pridružila Zvezi tudi država Texas, je istotako phranila lastništvo svoje javne zemlje. Vse drugo ozemlje, vključivši Alssko, se je porazdelilo po zakonih sprejetih v kongresu. ' Od 1,900,000,000 skrov javno lastovane zemlje v tej deželi, je kongres dotdaj oddal vso razen 500,000 akrov. Ta zemlja ni primerna za farmanje, ker sestoja povečini iz puščav, gorovja in pašnikov. Kljub temu imamo še vedno 17 zemljiških uradov v Zed. državah in tri v Alaski. Na raznih "homesteadih" je v tej deželi tudi precej slovenskih naseljencev. Nekateri so si napravili lepe in dobičkanosne farme, drugi le životarijo in se ca silo prebijajo, a pridnost, ki je lastnost našega priseljenca, je večini naših homestead or Jev" omogočila, da so prišli do lastne zemlje in se oprijeli farmanje ter se tako rešili industrijskega dela, ki je posebno v zgodnjih letih naseljevanja naših ljudi zelo črpalo delavce v rudnikih in v težki industriji. Common Council. Proletarec Je vaš Ust. Priporočajte ga svojim znancem ln prijateljem, da se naroče nanj. skih listih, da so francoske oblasti poslale vojaštvo v San Etien-ske rove, se mi je takoj dozdevalo, kakšno vojaštvo... In res drugi dan sem čital, da so bili Senegalci. Dobro se spominjam leta 1910, 11 in 12, ko sem se slučajno nahajal v Franciji. Vsakega prvega maja je francoska buržvazija pričakovala revolucijo. ' Že dan pred 1. majem je bil glavni bulevard med Palace de la Republique ter Place de L'Opera, poln črnega vojaštva temnih afriških zua-vov, ter še bolj črnih Senegal-cev. Taborili so v polni vojaški opremi kar zunaj na plici. Drugi dan, ko je na tisoče pariškega delavstva demonstriralo na ulicah, so privlekli še oklop-no konjenico, takozvano "Garde republicaine tako, da je bilo v popolnem onemogočen ponovni poizkus "Pariške komune". Moj mojster, Francoz, pri katerem sem prvo leto delal, se ni tnogel načuditi zakaj ne delam prvega maja. Dejal je: "Vraga saj smo vendar kralje že davno brcnili — ter Francija jp republika. — Kaj pa vendar zahtevate?" Fant ni imel nobenega pojma o pomen p prvega maja. S pokojnim Janezom Vi-vodo sva Sfe vsako leto udeležila delavskih demonstracij. Enkrat '— leta 1911 — nas Je oklopna konjenica Skoro vrgla v reko Seino. Da, delavske demonstracije v Parizu so bile vedno živahne. In Pariz je doživel ž? precejšnje število revolucij. Vzrok delavskim nemirom v današnji Franciji ni toliko komunizem ampak tisti "laisser faire"—francoske vlade, katera dovoljuje, da je Črna borza v polnem zamahu, katera kljub vsem socialnim reformam ne more zagotoviti balance med vedno padajočim frankom ter delavskimi plačami. Domači militarizem, kolonijalne vojna v Indo-Klni ter domači agrarni problem, kateri dovoljuje kmetom kupčevanje v Črni borzi, vse to so faktorji, kateri peljejo Francijo kljub vsej ameriški denarni pomoči v finančni bankrot. Jugoslavija George Seldas, kateri se nahaja v Evropi, Je napisal v svojem tedniku "In Fhct" par celo interesantoih . člankov o Jugoslaviji. Kot čitam v Prosveti, jih prestavlja Milan Medvešek v slovenščino. Ti članki, kateri so prišli ravno o pravem času — živo kažejo nc samo današnji položaj * Jugoelaviji, ampak tudi karakter jugoslovanskih ljudstev. 'Revna Jugoslavije popolnoma ignorjrana in bojkotirana od zapada, je sedaj ne samo ig-norirana, ampak tudi bojkotirana od komunističnega vzhoda. In kljub temu gredo naprej za ustvarjenje socislizms sedaj — v bližnji bodočnosti ln nc čez sto let. Kot je rekel Kardelj: "Ustvariti hočemo družbo, kjer bo nemogoče izkoriščanje Člov# ka po človeku." Seldes pravi: "Z istim ognjem kot so se borili v največji gcrllaki vojaki v Bv- ski koncert v nedeljo 14. novembra v dvorani SNPJ. Upam, da se ga vsi udeležimo. Drama "Svet br^z sovraštva" je izza časa nemške okupacije Slovenije. Snov drame je močna. Kdor je malo pogledal okrog sebe je lahko videl kako je učinkovala na občinstvo. Kajti toliko robcev že dolpo časa ni bilo v rabi. Detroitski igralci in še posebno igralke, kajti ženske so imele glavne vloge — so sijajno izvršili svoje vloge. Omenil bi* rad vse posameznike, ali o tem so pisali drugi. Omenim samo v imenu nas vseh — iskrena hvala našim zavednim detroitskim Slovencem! Mogoče jim kdaj povrnemo. Udeležba ni bila samo iz Chi-caga in okolice. Udeležili so se naši rojaki iz Waukegana, Mil-waukeeja, Kenoshe, La Salla itd. Program je uspešno vodila sodružica Frances Vider. Kar se je nam fantom zelo dopadlo, je bil vzoren red po programu doli v spodnji dvorani. Res naše ženske znajo organizirati ne samo program ampak tudi delo. v Naš list Kot izgleda, gre delo za naš list v resnici naprej. Proletarec ima prijatelje, k|ir se je pokazalo Še ob vsaki priliki. Mogoče, da poreče kakšen posameznik, "kaj nam je treba Proletarca, saj tako ne more obstajati brez vedne podpore." Mogoče, da res. Ali vprašali bi — ali je kje kak delavski list danes v Ameriki, kateri more izhajati brez podpore? In še posebno če piše socialistično? Naročite si prihodnji letnik Ameriškega družinskega koledarja! Tole mi nc gre v glavo? H. i* so se ameriški delavci tudi v teh volitvah tako slabe i tka zali, to ml nikakor ne gre v glave! In vrh tega so unije potrošile v volilni kampanji par milijonov dolarjev sa prašen nič. Le čemu s to taktiko nadaljujejo, tudi to mi ne gre v glava! Miško Kranjec: Fara Svetega Ivana Vrnitev 1. Meglenega Jutra sredi decembra je od manjše postaje na vznožju Slovenskih goric stopal po dolini med hribi človek tridesetih let, Matija Klemene. Bil je mestno oblečen, vendar je imel za ta čas nekam svetel, še letni površnik. Njegov obraz je bil koščen in temen, oči nejasne: zelenkaste ali modre. Bil je zaspan. Opolnoči se je odpeljal iz Ljubljane in se v vlaku ni bogve kako naspal. Roke je tiščal v žepih površnika, iz katerega sta mu gledala "Slovenec" in "Jutro". Stopal je naglo, z enakomernim, skoraj vojaškim korakom. Pokrajina je /bila žalostna in dremava kakor popotnik na cesti. Zavita je bila v bledo, umazano meglo. Stisnjena med dve vrsti zložnih nizkih hribov, dolina ni nudila niti velikega niti razveseljivega razgleda. Bila je podobna velikemu, dolgemu koritu, po katerem se je vlekla neskončno dolga cesta z belimi obcestnimi kamni. Cesta se je stiskala k desni, severnovzhodni strani hribov, medtem ko je ob drugi gruči hribov — dolina je bila široka sto do sto petdeset metrov, le tu in tam malo več — tekel potoček. Ob potoku so bili orumeneli, močvirni travniki, porasli s šerjem. Ob potoku je stalo grmovje vrb in jelš in spremljalo njegovo zavito stru-gico. Ob cesti so bile redke hiše. S tabel, na katerih so bile hišne številke, je Matija bral imena vasi, ki so mu bile docela tuje. Vasi so se neznansko, naravnost utrujajoče vlekle. Za hišami, ki so z vrtovi stale že na rahlo se dviga jočem svetu, so bile njive, za njivami gozdovi, a vmes vinogradi. Zlasti južnejša vrsta hribov je bila zasajena z vinogradi in na vrhovih so se videle koče in zidanice. Ta svet je bil Matiji skoraj docela tuj in šele zdaj je sprevidel, kako malo pozna svojo domovino. Z vlakom se je često vozil mimo tega sveta, dobro je t vedel, kje so Slovenske gorice, vedel je, da tam raste dobro vino, jeruzalemčan, ljutomerčan, vino od Kapele, iz zemljepisa/je vedel tudi, kje so ti kraji, tudi v naravi jih je vsaj od daleč videl, Ljutomer pa celo od blizu, toda pojem Slovenskih goric mu je, kakor je zdaj presodil, bil docela tuj. Vedel je tudi za socialno vprašanje viničarjev, poznal je Kerenčičevo študijo o Slovenskih goricah, poznal Ko-privčeve "Kmete od danes in včeraj", poznal Kraigherjevega "Kontrolorja Skrobarja", "Kocbekove pesmi", in to je bilo vse, kar je vedel o svetu, v katerega je zdaj odhajal. Vino Slovenskih ROMAN ' študijami, "Kmetje od danes in včeraj" in "Kontrolor škrobar" so se mešali v nekaj nedoločnega, še vedno preveč tujega. Zdaj je hodil po tej dolini, gledal hiše, njive, vinograde, sadovnjake, gledal redke ljudi, ki jih je sreča val, jih spraševal in poslušal melodijo njihove govorice. Po njihovem zateglem pozdravljanju — pozdravljali so ga vsi, ki so ga srečali, najbrž kot gospodskega človeka — po tem, kako so se ozirali po njem in za njim, je skušal razbrati njihov značaj. Prav t^co se mu je njihov značaj v rahlih obrisih razodeval iz njihovih sicer lepih, a samotnih, vase zaprtih hiš, po nekem mrtvilu okrog domov, kjer niti otroci niso kričali. Sicer pa, je sklepal, morda je bila kriva samotnosti ta megla, to puščobno jesensko in hkrati zimsko vreme, ko so še vrane dolgočasno, zaspano čepele na drevju. Kadil je svoje cenene cigarete Drava in se ozirl na sleherni obcestni kamen, kjer je bila napisana daljava. Do Svetega Ivana, kamor je bil namenjen, je imel šestnajst kilomstrov Tako mu je pisala žena, ki je bila pred tremi tedni tam nameščena. Njega takrat ni bilo doma. Bil je spet enkrat na "počitnicah". Zaprli so ga, ker je bil podpisal manifest kmečko - delavskega gibanja. Zakaj že več let se je ukvarjal predvsem s politiko in novinarstvom. Zaradi politike so mu pred tremi leti še ženo vrgli iz službe, ko je bil zaprt. Ječe se je rešil, a službe ni dobil nobeden kar tri leta; zanju se je začelo mučno živo-tarenje v pokrajinskem mestecu, kamor sta se zatekla in kjer sta živela zgolj od njegovega priložnostnega dela. Nedavno so ga spet zaprli, ko je bil na vojaških vajah na Hrvaškem. Tam so ga imeli skoraj tri tedne, nakar so ga, ko je bilo vprašanje manifesta v glavnem že rešeno, poslali policiji v Ljubljano, kjer so ga zasliševali, predali sodišču in ga tam naposled izpustili na svobodo. Ponoči je sedel na vlak in se odpeljal v novi kraj, kamor je bila odšla pred tremi tedni njegova žena Giza.' Tako je to zimsko megleno jutro — snega še ni bilo — stopal proti Svetemu Ivanu nekoliko boljše volje. Tudi na ženo je mislil, ki ga je prav gotovo nestrpno pričakovala, tembolj, ker je spočetka ves zapor kaj slabo kazal. Sodeč po kilometrih in po svoji uri, se mu je zdelo, da Sveti Ivan ni več daleč. Gledal je v bledo meglo pred seboj in iskal z očmi, prepričan, da stoji fara v dolini, pa se nato začudil, ko goric, viničarsko vprašanje s se je pred njim za gričem nena- e e e e e e : e e e e • e PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI ustanavljajte nova društva. deset clanov(ic) je treba za novo društvo 66 NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 e e e e • e e e : • e e e e e e e e e • e e e Naročnina sa Zdrnisna države (isvsemšl Ckieaga) In Kanade |I.H na lete; M M sa pel leta; $*.•• sa četrt leta; sa Chleage In Cook Co., |».ll sa eele lete; $4.7« sa pol leta; sa inesemstvo $11. Naslov za list in tajništvo je: 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS fttoeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeoeoeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee doma dvignil visok koničast cerkven stolp z rdečo, temno streho, v katerem je ura pravkar bila devet. Spodaj v dolini je še čepela vas z nekaj hišami, s trgovino, gostilno, žago in mlinom. Tam se je cesta cepila na tri strani. Ona proti Svetemu Ivanu se je strmo dvignila v klanec. Ko je prišel na vrh, je Sveti Ivan ležal tako rekoč razgaljen pred Matijo. Videl je gomilo hiš, nad katerimi je kraljevala cerkev s svojim visokim, tankim stolpom. Na levo to gomilo hiš je stal nekoliko višji, z vinogradi zasajen hrib. Med kmečkimi zidanicami je kraljevala dokaj lepa hišica, last neke gospe iz Maribora. Ob strani sta stala dva jagneda. Pogled na to skupino hiš in hrib za njimi je bil lep in Marija je bil vesel, da kraj sam na sebi ni videti puščoben. Puščobe se je bal. Kjer je na vrhu obstal, je na desno bilo veliko pokopališče z visoko živo mejo, ki pa je bila zdaj gola. V njej so skakali vrabci. Nasproti pokopališča se je cesta cepila: glavni del je držal dalje po hribih prek Slovenskih goric proti Ptuju, manjši pa naravnost k Svetemu Ivanu. Ns križišču sta viseli dve tabli. Prva, velik pločevinast pravo-kotnik, je bila vsa , zarjavela, brez imena. Najbrž je nekoč bil na njej napis občine. Druga tabla je bila lesena, v podobi velike, bele roke, s kazalcem proti Svetemu Ivanu in z velikim napisom: 2ANDARMERIJA. "Hudiča ali", je zaklel in posnemal govorico ljudi, ki so vedno rekali svoj "ali", kakor je bil dojel spotoma in mislil: To je najpotrebnejše! 2ANDAR-MERIJA! Čuden narod smo Slovenci. Potniku, ki prihaja v vas, roka kar naravnost kaže, kam naj se zateče! Bilo je naravno, da se je jezi-kal. Prihajal je iz ječe in z žan-darji je imel vedno več kot dovolj opravka. Prav gotovo se bom tudi tu srečaval z njimi, si je dejal in šel za roko proti Svetemu Ivanu, proti hišam. Pot je bila ozka, toda lepa, 9 ene strani obdana z živo mejo, z druge pa so bile kmečke, prostrane in lepe hiše z vrtovi, kjer so stale stare jablane. Pred hišami so bile za-grajene gredice za rože. Grmi pušpana, ovenele, od mraza po-žgane krizanteme in suha stebla drugih rož so gledala čez ograjo. Ta ozka pot se je na vrhu hriba razprostrla v širok prostor, ki je bil podoben velikemu pra-vokotniku. Obdan je bil od vseh strani s hišami. Takoj na levo je bila trgovina. Tu na začetku sta tudi z druge strani držali cesti na ta prostor. Na desno in levo ob daljših stranicah tega pravokotnika so bile mogočne, dolge kmečke hiše, na drugem koncu pa cerkev. Desno od cerkve na pobočju je stala s cestne strani enonadstropna hiša, ki pa je na drugi strani zaradi padajočega sveta imela že dvoje nadstropij in ki jo je Marija takoj določil za šolo. Farovž je bil vsekakor z one strani cerkve, a ga je le deloma videl. Pred njim na desni strani tega prostora je stala dolga kmečka hiša, z vrati na cesto. Vsekakor je bila kdaj tu gostilna, toda zaprte zelene oknice so kazale, da je hiša zapuščena. Le dvoje oken na sredi je bilo odprtih. (Dalje prihodnjič.) Gospodar delavcu: No, kdo je zmagal v predsedniških volitvah? Svobodno podjetništvo, torej amerikanizem! Z UPRAVNIŠKE IN UREDNIŠKE MIZE Ali vam je naročnina potekla...? Tekoča številka Proletarca je 2138 Ako je številka tik VAŠEGA imena na NASLOVU na PRVI strani nižja, to pomeni, da vam je naročnina potekla za toliko tednov kolikor je Številka v vašem oklepaju nižja od gornje. Prosimo, obnovite jo! Prihranite nam s tem pri delu in na poštnini! o o eeeeeeeeeeeeeoeeeeeeeeee j BARETINCIC & SON I POGRERNI ZAVOD J T*L 20-801 424 Brood Street ' JOHNSTOWN, PA. •eeeeeeefeeeeeoeeeeoeeeeee Martin Judnich iz Waukegana je bil v nedeljo 24. oktobra na priredbi krožks št. 9 Progresivnih Slovenk. Vršils se je v dvorani SNPJ v Chicagu in DetroitČani so vprizorili dramo "Svet brez sovraštva". Z Marti-' nom je prišlo mnogo drugih naših ljudi iz Waukegana in No. Chicaga. Ampak to ni vzrok te omembe. Povod tej notici je, da je Martin izročil našemu pomožnemu upravniku na tej priredbi kup oglasov za v Ameriški družinski koledar, dalje naročnine na list in pa vsoto v tiskovni sklad za ohranitev Proletarca. Vsega skupaj je M. J. izročil $182. Anton Zornik, Herminie. Pa., je poslal 6 celoletnih naročnin in pa spet nekaj oglasov v Ameriški družinski koledar. Matt Mesec, Cleveland, O., je prispeval v sklad za ohranitev Proletarca $5. Želi uspeh listu in pozdravlja osebje pri njemu. Janko Zornik v Detroitu je poslal še par oglasov v Koledar, in vseh skupaj je nabral v vsoti $118. To je potrebno, kajti brez oglasov koledarja v sedanji draginji ne bi mogli več izdati. Društvo Delavska sloga št. 638 SNPJ je prispevalo v sklad za ohranitev proletarca $5. Vsoto je poslal tajnik A. Bartulo-vich, Hrvat po rodu. Anton Cvetan, Mahonigtown, Pa., piše: "Tu ni Slovencev, zato se ne moram odzvati apelu, da bi kaj zbral v sklad za ohranitev Proletarca. A prilagam v pismu $5, da bom na ta način saj jaz nekaj pomagal. Joe Vidmar, Milwaukee, piše: "Prejel sem vaš apel za finančno pomoč "Proletarca" kakor tudi za nabiranje prostovoljnih prispevkov v ta namen. Vam sporočam sledeče: Kar se tiče finančne pomoči, se prav rad od-zovem, ker vem, da se delavski list samo od naročnine in par oglasov ne more zvdržavati. Nabirati prispevke v tiskovni sklad med ostalimi rojaki mi je pa za enkrat še nemogoče in to radi slabega zdravja. Tu prilagam "Money order" za $5 v tiskovni sklad Proletarca in želim, da list še nadalje ostane na istih principih, na katerih je prihajal med svoje čitatelje ves čas od svojega obstanka." Thomas Mrcina, Power Point, 0.\ je nabral v sklad za ohranitev Proletarca $30.50. Imena so v izkazu v tej številki. Leo Milost nik, Sheboygan, Wis., je poslal v U sklad $24.50. Od tega je dalo društvo št. 344 SNPJ $20. Vsa imena so v seznamu v tej številki. Naš stari prijatelj John Grilc iz Clevelanda je poslal $5, in društvo št. 198, SNPJ, Willard, Wis., $10. James M. Maglich, bivši glavni odbornik SNPJ v zapadni Penni, je obnovil naročViino za dve leti. A. Kukovac iz Clevelanda je poslal $3 za obnovitev naročnine in $5 v tiskovni sklad. V pismu pravi med drugim: "Proletarec je vreden več kot le tri "copake" na leto, tudi ako ne bi bila tolikšna draginja v kakršni smo. Po mojem mnenju $6 na leto ne bi bilo premalo v tem napihnjenem (inflacijskem) času, ako želimo obdržati ta edi- ni neodvisen delavski list. Vreden je, da ga vsak razumen delavec Čita. Pa tudi "zanikanim" in zapeljanim bi koristilo, če bi ga brali in se učili iz njega. Prav ta zadnji stavek me je spomnil na dogodek, ki se mi ga zdi vredno omeniti. Bilo je nekaj dni pred volitvami, ko sem prinesel domov par vzorcev glasovnic, kako voliti za progresivno stranko. Pri tem sem se spomnil na dekle, ki je ob teh volitvah prvič oddala svoj glas. Pa sem ji nekaj dni pred volitvami ponudil ta vzorec Progresivne stranke, s priporočilom, da naj voli zanjo. Da bi videli, s kakim sovraštvom me je pogledala! Komaj se je premagovala, da mi ni pljunila v obraz. Njena duša je v Vatikanu — njeno sovraštvo do demokracije, kakršna bi v resnici morala biti — je "brezmejna. Fašizem ji ni zoprn — sploh po svoji vesti je ona fašističnih nazorov. * Taka je večina današnje ameriške mladipei V Evropi gradi socializem, tu pa divja z reakcijo. Fred Zalaznik, sin peka Za-laznika na starem trgu v Ljubljani, je poslal $25, od tega za triletno naročnino in ostalo v sklad za ohranitev Proletarca. Fred vodi restavracijo v Lake Ville, 111. (blizu Waukegana K Ko živel v Chicagu, je bil aktiven član pevskega zbora Sava in režiral je tudi igre, največ operete. Je izboren masker. Tega dela se je naučil v narodnem domu v Trstu. JCo je prišel v prvi svetovni vojni iz ameriške armade, je bil vsled svojih mno* gih zmožnosti nameščen v uradu JRZ in ob tej priliki je ob prostem času pomagal tudi Proletarcu, posebno pri urejevanju koledarja. JRZ ga je ob enem poslalo s svojimi daritvenimi zaboji v stari kraj, ki pa so jih Italijani v Trstu ob izlaganju veliko pokradli, kar je povzročilo Fredu Zalazniku veliko truda — a ukradenih stvari le ni bilo mogoče dobiti nazaj. Ko je Fred odšel po vrnitvi iz Jugoslavije v svoje posle (v pekarijo in nato v restavracijsko podjetje), smo ga na našem odru v. Chicagu jako pogrešali. Sedaj vidimfe, da Proletarca ni pozabil, a želeli bi, da bi včasih prišel tudi na kako našo prireditev in risal karikature, kakor jih je nekoč. Leo Zevnik, La Salle, 111., se poleg Antonu Udovicha in drugih iz ondotne okolice večkrat oglasi. Pomaga nam tudi v sedanji kampanji. V Jolietu, 111., Proletarec še ni imel nikoli trdnjave. Nikoli nismo imeli tam več kot par ducatov naročnikov. Vzlic temu pa se je sedaj v tem takozvanem slovenskem Rimu Rudolph Sile potrudil in poslal prispeVk^v sklad za ohranitev Proletarca. Druš. št. 65 SNPJ, Mulberry, Kans., je prispevalo $5. John Petrits, Los Angels, California, je poslal $21.50 v sklad za ohranitev Proletarca. Imena prispevateljev so v izkazu v tej številki. John Volk, Masontown, Pa., piše: "Ker se mi Proletarec do-pade in ga rad čitam vam pošiljam $1 v njegov tiskovni sklad. Agitirati zanj pa ne morem več. Sem prestar, drugič, v agitaciji nisem zmožen in tretjič, vsled svojega prepričanja sem V tem okraju zelo osovrsžen. Imamo pa tri milje od tu zelo dobrega zastopnika Proletsrca — Antona Zupančiča. 2elim Proletarcu obilo uspeha in osebju v uradu pa vztrajnost v vztrajanju." Druš. Postojnska jama št. 138 SNPJ je prispevalo v sklad za ohranitev Proletarca $25, prostovoljni prispevki pa so znašali $20.38, skupaj $45.38. Jacob Pavčič, ki je to vsoto poslal, pravi, da bodo prispevki od tam še prišli. In skrbi ga radi Koledarja. Odziv doslej je tolikšen, da Ameriški drdužinski koledar gotovo izide. John Zaic, tajnik kluba št. 4S SNPJ, Cleveland, je poslsl $100, ki jih je prispevalo v omenjeni sklsd, zato da se Proletarca obvaruje. In da bi še izhajal ter učil kakor doslej. Naš stalni sotrudnik, Joško Oven, v Clarendon Hillsu, in njegova soproga Mary sta prispevala v ta naš. ohranitveni sklad $20. Rudolph Kovačič, Buhl, Minn, piše med drugim, da je že tri leta bolan, torej nič ne zasluži, a obnovil je naročnino in poslal $1 listu v podporo. Razpravlja o kampanji za minule volitve jako dobro, toda poročilo je za objavo v prejšnji številki prepozno došlo. Zgraža se nad onimi, ki so bili nekdaj aktivni socialisti, sedaj pa skušajo ugonobiti Proletarca. Enako se je oglasila Frances Kovacich, tajnica društva Buhl št. 314 SNPJ, Buhl, Minn. Poslala je novo celoletno narpčnino za Mike Rukavina in Joseph Mustar pa je dal $1 listu v podporo. Nato je poslala še nadaljne vsote, in pravi, "mogoče se še oglasim." Andrew Friedauer, Menasha, Wis., je poslal naročnino in $2 v tiskovni sklad. , Avella, Pa., ni velika slovenska naselbina. A za napredne stvari je bila sorazmerno vedno velika. Frank Bregar piše, da je na njihovi društveni seji predkv žila Frances Debelak Proletar-čevo pismo in članstvo je odločilo, da prispeva $5. Fr. Bregar ji je rekel, naj počaka z odpoši-ljatvijo — morda bo še on kaj nabral — in posrečilo se mu je zbrati nadaljno vsoto—tako da je bilo odposlanega vsega skupaj $8.50. Jacob Cerar, Brooklyn, N. Y., je poslal vsoto $7 za naročnino, koledar in ostalo pa v tiskovni sklad. V pismu pravi med drugim, da se bi moralo naročnino Proletarca zvišati saj dolar letno. A ob enem priznava, da bi taka podražitev še vseeno ne bila izhod iz naše krize. Naš stari prijatelj Ivan Bab-nik v Clevelandu je poslal na apel za obvarovanje Proletarca $10 in Mary Za veri od isto-tam $5. John Kandare, Crosby, Pa., je poslal vsoto $7.50 za naročnino na list in za koledar, in nekaj v tiskovni sklad. Pravi v pismu: "Tu smo samo štiri slovenske družine. In samo jaz sem smatran za naprednjaka. Sel bi nabirat kaj prispevkov v sosedne naselbine, pa sem že štiri leta bolan in imam že skoro sedem križev na hrbtu. Jako rad čitam Joškota Ovna kolono. Naj ^še omenim, da agkiram in po svojih močeh pomagam vsem trem od Gabrovška toženim listom. Naročnik sem vseh treh in tudi Glas naroda v New Yodku." Sudbury, Ontario v Kanadi je malo znana naselbina. Is njo se je oglasil Albin Kocjan z vsoto $5 v naš tiskovni sklad. Torej ima Proletarec prijatelje tudi v Kanadi. John Bratosh s t., tajnik društva št. 325 SNPJ, piše, da so člani prispevali v naš sklad iz svoje blagajne $10 in posamezniki pa $5. Imena bodo v izkazu po redu kakor je objavljan. Ob enem J. Bratosh dodaja, da je društvo obnovilo tudi članarino v Prosvetni matici in upa, da knjigo kmalu dobe. Bo razposlana čini pridemo v u-pravništvu do moči. Doslej se je v njemu delalo le po nekaj ur na dan. Sedaj pa spet po osem in več ur na dan, ker smo dobili novo moč. A prosimo potrpljenja, ker veliko dela je nam zastalo. Razna društva, ki tu niso o-menjena, bodo vsa z drugimi vred označena v izkazu pod naslovom "Prispevki v sklad za ohranitev Proletarca". Vanj moramo zbrati najmanj $5,000. Prvi izkaz je bil v prejšnji številki, drugi v tej. John Goršek st., je eden iz med najstarejših pionirjev v našem delavskem gibanju v tej deželi. In ob vsaki priložnosti se s svojimi tovariši v Springfieldu potrudi pomagati temu listu ali kjer že je treba priskočiti na pomoč. Poslal je $31. V društvu št. 47 SNPJ se je nabralo $25, drugo pa je za dve obnovljeni naročnini. William Jereb, tajnik angleško poslujočega društva Little Fort SNPJ v Waukeganu piše, da žele Proletarcu čimveč uspeha in prispevalo je v tiskovni sklad $5. Geo. Smrekar, W. Aliquippa, Pa., je eden izmed najvztrajnejših naših zastopnikov. Naj bo ledeno, deževno ali vroče, vedno se potrudi. Poslal je $50. Od tega je prispevalo društvo št. 721 SNPJ $20, drugo pa posamezniki, katerih imena bodo v izkazu. Društvo "Prostost" štev. 106 SNPJ je prispevalo v sklad za ohranitev Proletarca $25 in drugo pa so prispevali posamezniki v skupni vsoti $33. Imena bodo v tozadevnem izkazu. Tajnica Mary Polsak dostavlja v pismu: "2elimo Proletarcu obilo uspeha." ^ o Helen Jereb, No. Chicago, 111. je poslala $13, od tega $10 v tiskovni sklad in $3 za eno novo naročnino. Imena prispevateljev bodo v izkazu. Julia Golob in Magdalen Kr-melj iz Springfielda, 111., sta poslali v tiskovni sklad $10. A. Bratanič, Milwaukee, je poslal še eno novo naročnino. -*- Američani v sovj. "satelit-kah"zelo spletkarrijo Nedavno je bilo privedenih pred sodišče v Pragi 16 oseb, ki so obtožene, da so pod vodstvom ameriških špijonov snovali zaroto za strmoglavljenje čehoslovaške vlade. Enaka obravnava se je vršila ali pa se še vrši v Bukarešti. Tudi oni so obtoženi, da so z angleškim in ameriškim diplomatič-nim osebjem ruvarili proti sedanji romunski vladi. Enaki procesi proti zarotnikom, ki so se vršili v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, so naši javnosti znani. Večini obtožencev je bila krivda tudi dokazana in dobili so težke kazni. \ Proletarec je vaš list. Priporočajte ga svojim znancem in prijateljem, da se naroče nanj. ZA LIČNR TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNLJSKO TISKARNO ADRIA PRINTING CO. Tel. MICHIGAN S14S 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL PROLETAREC SR TISKA PRI NA? >MIMIMM»MMIHtMMMMMMMMMMMMIIMIIM» PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. 1727-1731 W. 21 st Street CHICAGO 8, ILL Fina postrežba — Cono zmerne — Delo jamčeno TELEFONI. CANAL tl?ft--717S iMMMMIMIMMMtMtMMMMMINMMMMMMIlIli i t«.i i « * * u, .♦ gj»i PROLETAREC November S, 194«. KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE * * Države Vatikanskih Princev Na polovici poti med Rimom pa morajo plačati za posojilo 17- in Peskaro se razprostira 16,000 ha veliko veleposestvo "Fucina" Tp veleposestvo je država za sebe« Njegov Ustnik pa je vatikanski princ Torlonija. Razdeljeno je na 15,000 parcel, na katerih dela okrog U,000 zakupnikov in polovinarjev. Za vsak ha zemlje mora pla 18-odstotne obresti. Krajevne oblasti dosledno Čuvajo Torlonijeve interese. V občinskih upravah so ljudje, ki ao obenem prinčevi zaupniki. Kot direktorja tovarne sladkorja je Torlonija namestil pristaša Sarafotove skupine Frigeri-ja, ki naj bi osnoval tako imenovane "kmečke zveze" z name- milijone ha zemlje. Panfili, (Mesca lchi, Ricasoli, Trogone, Torlonija in drugi so bogatili za-h valjajoč se svojim položajem na papeškem dvoru, predvsem še, kadar ie sedel na pa peški stol kakšen Djihov sorodnik. Oni so predstavljali oporišča fašizma vasi, a danes predstavljajo čati zakupnik po 50,900 lir na leto, na glede na to, kakšen bo nom, da bi razbil gibanje kme-Dridelek. Poleg tega pa Torlo- tov na "Fucini" ki se iz dneva pridelek. Poleg tega pa nija ne čisti odvodne kanale, tako da zemljo skoraj vsako leto preplavi voda. v dan širi in krepi in ki ogroža Torlonijeve posebne prsvice. Tudi Vatikan je poskrbel za to na oporišča demokrščanske stranke. V Mussolinijevi dobi so zavzemali najuglednejše položaje in imeli svoje predstavnike na ministrskih mestih, Torlonija je bil n. pr. minister in senator, član korporativnega sveta ter je imel poleg tega še celo vodstvo drugih častnih naslovov v dobi fašizma. 1 Veleposestva vatikanske-g a plemstva se razprostirajo pretežno v Srednji in Južni Italiji in na otokih. To plemstvo je nosilec strašne zaostalosti v poljedelstvu. Pri vsem pa se poslužujejo na veleposestvih, ki leposestvih proti fevdalnemu de- ne usmiljeno napadajo demokratične kmete. Za ljudstvo na Siciliji še dandanes drži pregovor "Kadar greš skozi Petr ali jo ne 4* bi bjl oropan, potem ali spi baron Scadari ali pa je bolan markiz Petino." Z namenom, da .ohranijo be-jitficije vatikanskega plemstva, dt mokrščanski ideologi" oživljajo po vzgledu fašističnih predhodnikov "teorijo življenjskega prostora" ln pozivajo kmete, naj se izselijo v "velikodušno" Ameriko, češ da jih Italija ne more prehraniti. Dolgo in uporno borbo vodijo kmetje, ki ječijo pod jarmom Torlonija, Odescalchija in drugih fevdalcev. Leta in leta že sanjajo kmetje "Fucina," da bi si kupili njegovo zemljo. To je bila njihova težnja, da bi se osvobodili izkoriščevalcev. Borbo kmečkih množic na ve- V njemu bova postregla gostom ceneje kot pa je v takih lokalih običajna Cena — posebno še Slovencem. Gostje dobe sedaj v tem hotelu sobo in hrano — vse tri obede na dan za $5, dočim stane drugod samo soba najmanj $5 na dan. In okrog je polno tropičnega drevja s sadeži, tako da je res kar prijetno biti tukaj. Tudi balincamo in imamo tudi razne druge igre. Za ribolov je nič koliko priložnosti in čolne za ribarje imamo. ' Torej vsem tistim, ki so me vprašali glede kako bi bilo za obisk v te kraje, rečem, da naj le pridejo. Imeli bodo počitnice kakoršne si žele. Za nadaljna pojasnila lahko pišejo Joe Rusu ali pa meni. In priporočava se vsem Slovencem, ki prihajajo v Florido, da naju obiščejo. Kajti tu se bodo lahko na soncu tudi pozimi ogreli in dobili od sonca ožgano kožo. Andrew Spolar, Albion Hotel, Cortez, Florida. so ostanki nekdanjega fevdalnega sistema, srednjeveškega nasilja. Od veleposestnikov organizirane bande po Južni Italiji spotizmu pa podpira dva in pol milijona organiziranih poljedelskih delavcev in milijoni delovnih ljudi v Italiji. Naselja so mnogokrat oddaljena od parcel tudi več kot 10 kilometrov. Na dvokolesnih vo-zeh ali pa peš morajo kmetje s svojimi družinami prehoditi ^dolgo pot do svojih polj. Nekatere kmete pa, ki so si na tej zemlji postavili kolibe, je princ Torlonija kaznoval in zahteval, da mu morajo plačati stanarino, čeprav so te kolibe zgradili kmetje z lastnimi rokami. Torlonija je tipični predstavnik fevdalce kaste, ki je ozko povezana z bogato bbržuazijo v neusmiljenem izkoriščanju delovnih množic. Poleg veleposestva Je princ zgradil v Aveca-nu t bdi tovarno sladkorja. Da bi tej tovarni zagotovil sirovi-neA je pr>nc kot lastnik velepo-sestva odredR, koljko zemlje morajo kmetje posejati s sladkorno peso.» On tudi nadzira pro-dajo sladkorne pese, katera cena je nižja kot kjer koli drugje v Italiji. Torlonija pa ni samo veleposestnik in tovarnar, temveč tudi bankir Osnoval je funčinsko banko, V kateri si kmetje izpo-sojajo, da lahko plačajo zakupnino in si nabavijo potrebne industrijske proizvode. Kmetje KOMENTARJI (Konec s 1. strani.) obveznosti. O Fordu pravijo, da "sovjetsko agresijo". Tako se bo f ***** °Vlilki ^P* f!!T glasilo na papirju. A ^resnici £ 0bJ d™«ace v vsoto se bomo obvezali s svojo irmado 3e milijonov dolarjev. in mornarico, ter z našim letal-j Igralci is Detroita so na pri-stvom, braniti privilegirani sloj redbi Progresivnih Slovenk v Italije, Francije. Nemčije, .Bel- j Chicagu dne 24. oktobra res na-gije itd., pred njihovimi lastni- pravili mogočen vtis. Tako pra-mi ljudstvi. To smo po vojni že vijo vsi, ki so bili navzoči na priredbi "Svet brez sovraštva". Da bi le imeli še mnogo takih ln sodobnih priredb, pa bi naša domača kultura še vedno živela. Prispevki v sklad za ohranitev "Proletarca' in poslal princu kader duhovnikov, ki so polni mržnje proti demokratičnim pokretom in izkušeni v borbi proti ljudstvu. Tako je župnik v Gelanu don Nikola, ki je zaradi težke vesti pobegnil iz Jugoslavije. Prefekt pokrajine Acquilla pa je znani fašist Stella. .Fevdalizem iivi tudi na vratih Rima. Zemlja v rimski pokrajini je last nekaj vatikanskih princev in knezov. En del Jo imajo v zakupu bogati ovčarji, ki še pomagajo fevdalnemu gospodu tlačiti in izmozgavati uboge kmete in kmetske delavce, ki imajo v zakupu drugi del zemlje. Na veleposestvu princa Odetcali-ja morajo zakupniki plačati 50 Odstotkov od svojega zaslužka. Predstavnik princa Vacaro-ja je vsako novo družino, ki je hotela vzeti zemljo v zakup, najprej vprašal, če imajo fašistične legitimacije, ter jim zapretil, da Jih bo v nasprotnem primeru poslal v konflna-cijo. Vacaro je danes vnet pristaš demokrščanske stranke ter je prisilil kmete, da • so volili demokr&čansko stranko. "Črna" vatikanska aristokracija poseduje v Italiji več kot 3 storili v Italiji, to počnemo v Grčiji in v Turčiji, v Egiptu in kjer že le v intervenciji naša dolarska Amerika. V Franciji so bili koncem oktobra na stavki premogarji. "Posredovala" je seveda najprvo regularna policija in nato tudi armada. • Nekaj delavcev je bilo ubitih, na stotine pretepenih in veliko vrženih v zapor. Lastnikom pa se nič ne zgodi. 2ive v vilah — in ako se jim zdi nevarno biti doma, gredo v Bahamo, ali na Kubo, ali v New York ali kamor že — saj je zanje še vedno veliko varnih krajev po svetu. "Komunizem" je bil v minuli volilni kampanji največje "strašilo" in za mamljenje neukih ljudi najuspešnejše sredstvo. Dewey je Trumana dolžil, da zakriva "rdečkarje" (komuniste) v svoji administraciji in nato je nekaj dni pred volitvami bila zbobnana v kapitalističnem tisku /Storija, da je Stalin ameriškim komunistom ukazal zapustiti progresivno stranko ter se upreči v agitacijo za Trumana ... Taka je metoda ameriške burŽvazne politike in tak je tudi rezultat teh sredstev. KAJ LAHKO STORI Vsakdo izmed nas V KORIST Prldoblvajaio na NOVIH naročnikov / Obnavljnjmo naretntno TOfNO čim poteče Agttirsjmo med drugimi naročniki, da stare Isto Prispevajmo v PROLETARCEV tiskovni sklad In prlporočajmo to tndl drugim Oglašajte v PROLETARCU priredbe društev fla drag« stvari i Naročajte slovensko la aagloško knjigo Is PROUTARCEVB knjigarne i Poskrbite, da si naroče AMERIŠKI DRUŽINSKI < KOLEDAR vsi Usti, kl toga šo niso stalili Naročite KOLEDAR tndl svojcem v starš* kraja la oaako PROLETARCA. - Vsakdo naj stori sa nai list kolikor moro, pa, bomo vso toiavo zmagovaltl Predsednik Truman je proglasil svojo doktrino za borbo proti komunizmu "vsepovsod po svetu" pred zveznim kongresom o-sebno in odobrena mu je bila od obeh strank, ki sta zastopane v zbornici. Plačujemo zanjo vsi. In čemu naj bi bil zdaj kar naenkrat on zaveznik komunistov? Republikancem je šlo pač za nohte, pa so se začeli daviti s komunizmom. V resnici sta Truman in Dewey enako reakcionarna, enako "protirdečkarska" in protisociaina. Zato ni bifo v minulem volilnem boju med njima nobene razlike — razen boj za službe—in Je ne bo sedaj po volitvah. Danes v tej deželi ne moreš biti radikalec brez da ti pripe-čatijo naziv komunista ali pa sopotnika. Prav Je imel Henry Wallace, ko je pred volitvami dejal, da je čudno, kako to, da vse kar deluje za napredek v tej naši veliki deželi dobi žig komunizma. Tako zelo se zlorablja to besedo, da so celo našega Harryja (Trumana) uklju-čili v komunistično stranko, ne da bi kdaj vanjo pristopil ali Ji plačal en sam cent pristopnine. Henhy Ford je bil multimili-jonar. Ampak sedaj, ko se urejuje v davčnih uradih njegove zapuščinske zadeve, pa je zapisano, da je imel le 70 milijonov dolarjev Imovine. Tako bo zvezna vlada dobila toliko manj zapuščinskega davka in enako dr žava Michigan. Kajti multiml-lijonarji sedaj svoje bogastvo razdeljujejo med otroke in druge aorodnike dokler so še živi in na ta način se iznebe davčnih Neverjetno toda resniino Cartes, Fla. — Leto dni življenja v Floridi me je naučilo precej dobrega in tudi nekaj slabih skušenj sem doživel v tem času. Od začetka se je vrtilo vse lepo, kot da bi bil človek "na drugem svetu". V času, ko Je bila na severu največja zima, so tukaj farmarji pridno delali na poljih in vrtovih ter se veselili bogatega pridelka. Kar veselilo me je ob pogledu na te izurjene kmete. Sklenil sem tudi zase in za mojo ženo kupiti zimski dom in kos zemlje. Pripetilo se je da sem. v resnici našel in kupil lepo hišo in krog nje 41 akrov zemlje v New Smyrni, Fla., kar je bilo zame veliko preveč. V moji neprevidnosti ali »vsled naglosti sem hotel naseliti sem slovenske družine, tako da bi imel rojake za sosede. Začel sem tudi kokošjerejo in nakupil par ducatov mladih putk in petelinčkov. In dal sem nasaditi tri ducate oranžnih dreves. kar me je stalo $100. Delo je izvršil bivši Čikažan Mr. Del-les. Tako je bilo do tedaj vse v redu. Nato sem moral v Chicago urediti moje gospodarske zadeve, kar me je vzelo par tednov. Ko sem se vrnil nazaj na svoj novi dom v Florido, pa ni bilo tam ne oskrbnika in ne piščancev— oziroma sedaj bi morali biti že kokoši in petelini. Z mojimi čikaškimi prijatelji vred, ki so me spremljali, sem bil seveda zelo presenečen. In posestvo je bilo neočiščeno Tudi prejšnji gospodar je iz ginil. In lastninski papirji niso bili v redu. Taka je Florida bila in taka tudi bo. Rekli so mi: 'Vzelo bo mesece, predno se urede lastninske pravice." Kar pomeni, danes prodajo eno in tisto reč tebi, včeraj pa so jo prodali komu drugemu. In reklj so mi; "Bržkone bo vzelo par let, predno se vse uredi." S par prijatelji sem sklenil vse skupaj pustiti in si ogledati ruge ic DRUGI IZKAZ i Bohince $1. CALIFORNIA Bratosh S*. Kan Pablo: Dr. št. 638 SNPJ, $5. Poslal A. BartuLovich. COLORADO Crested Butte: Dr »t. 397 SNPJ, $2. Poslal M Težak. Denver: J. Paidiga $2. Mt Harris: A. Dolinar $5 Walsenburg: S. Shain $5; Edw. Tomsic $4 25; F. Fechnik $2 ro $1: A. Medved. J. Petrič, K. Vivoda, A. Knafelc, F. Hribar. L. Yakse, J. Stonich, R. Radovich. J. Zorman, A. Verbich, L. Zupančič. J. Klan-cer, J. Gorjanc, F. Korošec 50c; J. Mohar 25c. Federacija SNPJ za Colorado in New Mexico, $25. Skupaj $50. Poslal Edw. Tomsic. ILLINOIS Chicago: Dr. it. 8 SNPJ $10. Poslal Jacob Brljavec. L. Hren $2 Dr. St. 131 SNPJ $5; V. Zupančič $5. Skupaj $10. (Poslal Victor Zupančič.) August Platt $10. Clarendon Hills: Mary in Jos. Oven $20. Bcrwyn: J. Omerza $5. Downers Grove: Frank* in Mimi Omahen $10. Gnrnee: Mr. Mc Mrs. John Meoec Sr. $5. Joliet: Dr. St. 11 SNPJ $2.60. (Nabrano na seji.) R. Silc $1. Skupaj $3.60. Poslal Rudolph Silc. Lake Villa: F. Zalaznik $16. Springfield: Dr. it. 47 SNPJ $10. Po $2: J. Opeka, J. Filipič, J. Zo-veri, J. Ovca, J. Goriek Sr., L. Ai-dich. J. Goriek Jr. S. Goriek $1. Skupaj $25. Poslal John Goriek Sr. Waukegan: Dr. ft. Xil SNPJ $5. J. Zakoiek $5. Skupaj $10. Poslala F. ZakovSek. M Judnich $10; A. Gosar $7. Po $5: A. Pierce, F. Setina, Dr. A. Furlan, J. Butchar. F. Gun-ftič, J. Mesec in soproga. Po $4: F. Bronce, F. Peadirc, M. Mesec $3 Po $2: J. Mahnič, J. Klaužar. J. Do-brovolc, L Lindich, J. Mesnik. A. Kobal. F. Zakovsek. J. Zagar $1.50 Po $1; P. Bar tel, R. Skala, M. Rauh. S. Mlinar, A. Mesec, R. Mesec, P. PeklaJ, J. Hodnik, F. Nago-de. Skupaj $82.50. Poslal Martin Judnich. Witt: Po 50c: J. Perme, L. Pod-bregar, A. Komar. Po tSt: J. Bre-gant, J. Hauptman, M. Briaar, J. Karle, C. Muakatol, S. Matovič. F. Korbar Skupaj $3.25. Poslal Luka Podbregar. # Virden: Dr. št. 74 SNPJ $2.50. F. Ueraich $7, J. Schluge 50c; A. Kuhar $1; nabrano med člani $3.-70. Skupaj $14.70. Poslal Frank Ilersich. Skupaj $15. Poslal J. Valetic $3.25. še druge kraje v tej državi, šli smo proti Bradentani. Tam sta Mr. In Mrs. Kobal kupila prijetno hišo z velikim vrtom okrog nje. Tam sva se z Joe Rusom ustavila par tednov. Gledala sva, kakšen je U Brsdenton Beach in ako se bi "moglo kaj primernega kupiti ob tem obrežju. Namreč kaj takega, da bi se tudi našim Slovencem dopa-dlo, kadar pridejo na obiske v Florido. In res, sreča nama je bila mila. Ob Rradenton Beachu sva kupila zelo priljubljeni, že mnogo let znan hotel v Cortezu. INDIANA Gary: J. KANSAS Areadia: Dr. št. 206 SNPJ $5. Po $S: F. Dolinar, J. Shular. Po $1: J. Kunstel, L. Vene. A. Divjak. J. Gorenc. Skupaj $13. Poslal John Shular. Aima: A. Shular $5; M. Gorenc $1; J. Kocjan 50c. Skupaj $6,50. Poslal A. Shular. Dr. št. 434 SNPJ $1Q. Poslal Martin Krusic. Frontenac: Dr. it. 27 SNPJ $2. Poslal F. KraJseP M »I berry: Dr. it. 65 SNPJ $5 Poslal K. Dergan. Pittsburg: Dr. št. 9 SNPJ $5. Po $1: J. Bratkovlch, J. Pečar, M. Tor-iinar, S. Korošec 50c. Po tie: F. KljučevŠek, F. Planko. A Stola. A. Susteriič. Skupaj $9.50. Poslal J. Pečar. MICHIGAN Detroit: Dr. it. 121 SNPJ $25 br. it. 518 SNPJ $5. Poalal Jooef Korsic. Louis Urban $20. Janko Zornik $1.50. MINNESOTA Buhl: J. Sustor $1. R. Kovacich $1; J Turk $1; dr. ftt. 314 SNPJ $2 Skupaj $5. Poslala F. Kovacich. MONTANA Klela: Dr. it. 132 SNPJ $5. Poslala Mary Jellar . Red Lodge: K. Erznožnik $2; F. Podlinsek $1; T. Taueher »Oc. Skupaj $3.70. Poslal K. Erznožnik. NEW YORK Brooklyn: J. Cerar $2 25. Gowanda Dr it. 321 SNPJ $10. J. Keleva $2; J. Bratosh Sr. $2; J. OHIO Burton: John Brescak $2. Cleveland: Dr. St. 142 SNPJ $10. Poslal J. Bostjancic. Dr. it. 312 SNPJ $5, Poslal John Stancar. Klub 49 JSF $100. Poslal John Zaic, Mrs. Mary Zaverl $5; I. Babnik $10. Skupaj $15. Poslal Ivan Babpik. A. Kobovac $5. J. Grilz $5. M. Mesec $5. Conneault: Dr. it. 237 SNPJ $5. J. Sedmak $1.50. Skupaj $6.50. Poslal Joseph Sedmak. Euclid: J. Gabrenja poslal $10 za dr. it. 126 SNPJ. Power Point: Dr. it. 358 SNPJ $25. Po $1: C. Bogataj, J. Bergant, J. Tauchar, S. Chuck, T. Mercina. Po 25e: T. Lausha, E. Chuck. Skupaj $30.50. Poslal Thomas Mercina. OKLAHOMA Edmond: F. Knafels $2. PENNSYLVANIA Ambrdge: Dr. it. 33 SNPJ $5. Poslal A Ziberna. Belle Verno«: S. Debelak $8. Conemaugh: Po $1: J. Brezovec, J. Turk. J. Kolar, J. Jansar. St. Louis No 36 ABZ $5. Po 5Se: A. Grmek. F. Mele. Skupaj $10. Poslal J. Brezovec. Coraopolfts: Dr. it. 145 SNPJ $10 (Cliff Mine. Pa.) Samostojno dru-itvo K. F $10. F. Vidmar $5. Po $1: M. Vidmar. J. Rosman, J. Lah, M. Usenicnik 50c. Skupaj $28.50. Poslal Matt Vidmar. Avella: Dr. it. 292 SNPJ $5. Po $1: F. Bregar. W. Debelak. Po ftft: J. Debelak, F. Caserman, P. Karta lca. Skupaj $8.50. Poslal Frank Bregar. Crosby: J. Kandare $2.75. East Brady: J. Dolinovch $2. , Forest City: F. Leben $1 50; I. Verbaj 50c. Skupaj $2, Poslal F. Leben. Lloydell: Po 5Sc: J. Meden, L. Svegle, J. Guzel, T. Tercek, J. Debevec, A. Drobnic. Po $1: F. Meden, A. Svigely, A. Vdrich. Po 25c: T. Ivancic, F. Deselou, H. Kovsca, J. Jereb, J. Znidarsic, J. Sveltz. J. Demose Skupaj $7.75. Poslal Anthony Vdrich. Mahonlngton: A. Cvetan $5. North Braddock: Anton Rednak $5.00. tarkhlll: A. Mele $20. Strabane: Neimenovan $10. Dr. it. 138 SNPJ $25. Nabrano na seji druitva $20.38 Skupaj $48.38. Poslal Jacob Pafcic. TIre Hiil: A. Strazisar $5. P. Less $2. Skupaj $7. Poslal Anton Strazisar. Odgovor odboru , demokratične akcije Waukegan, III. — Prejeli smo vašo izjavo in program, katero pa odločno odklanjamo. Danes ni čas, da se cepinyp in delimo še na manjše skupine. Slovenci smo že itak majhen narod. Ali je vaša želja oziroma namen, da še to malo kar smo z velikim trudom pridobili in velikimi -žrtvami obdržali, razdeli še na manjše in tako popolnoma razbije?! Jako nepremišljena akcija tega odbora je, ker pravi v svoji izjavi, da morajo slovenski socialni demokrati nastopiti samostojno z lastno organizacijo in lastnim glasilom. Nas pa enostavno naziva s komunisti ali sopotniki, komunistov. Mi nismo ne komunisti in ne njih sopotniki, pač pa smo isto, kar smo bili, ko ste bili še vi z nami. Toda vse izgleda, da ste vi krenili drugd pot. Mi slovenski napredni delavci in naročniki Proletarca v No. Chicagu in Waukeganu, 111., na tem mestu izjavljamo, da smo popolnoma zadovoljni s pisanjem Proletarca in da bo bolj držalo, smo to našo izjavo podprli s prostovoljnimi prispevki v tiskovni sklad Proletarca z vsoto $82.50. (Imena prispevateljev so v tej številki.) Martin Jtidnich. Frances Ručigaj preminula # Chicago, III. — Kdor je prihajal pred mnogimi leti na priredbe društva "Nada" št. 102 SNPJ, je gotovo poznal Mrs. Frances Ručigaj. Videl si jo pri delu v kuhinji in delala je njena hči Frances. In videl si jih na raznih drugih priredbah. Vedno živahna. , Dne 26. oktobra je preminula. Bolezen jo je dolgo trla. Pokoj-nica Je bila stara 83 let, doma iz vasi Prezreno blizu Podnarta na Gorenjskem. Pogreb se je vršil v soboto 30. oktobra na . pokopališče < Waldheim. V pogrebnih svečanostih se je poslovila od te pionirske članice SNPJ predsednica društva Nada omenjene jed-, note Angela Zaitz. Pokojna Frances Ručigaj zapušča dve hčeri — obe poročeni: Frances Verbik in Jennie Elardt, in sina Franka. En sin pa ji je umrl leta 1920, ko mu je bilo 21 let. Živela je pri hčeri Frances v Ciceru. Soproga Vinkota LoČniškar-Ja, ki Je pomožni upravnik Pro-svete, je njena vnukinja. Njena sorodnica je tudi Helen Arko. Mrs. Frances Ručigaj-Mihelič zapušča poleg omenjenih 15 vnukov in 10 pravnukov. Veliko je pretrpela v svojih 83 letih a imela je tudi mnogo sončnih dni. Časten Ji spomin. West Virginia Pierce: Dr. St. 29 SNPJ $42. Poslal W. Verdinek. Carolina: I. Torkar $2.$0. Windsor Heights: I. Vidmar $2. WISCONSIN .Meaaaha: A. Friedauer $2. Milwaukee: A. Bratovnic $5. J. Vidmar $5. Sheboygan: Dr. it. 344 SNPJ $20. Po $1: J. Rupnik, F. Toman. L. Mi-lostnik, F. Stih. G. Plstotnik 50c. Skupaj 24.50. Poalal L. Milostnik. West Allts: Dr. St. 104 SNPJ $5. L Bol ska $1. Nabrano med člani $6 A. Demshar $2. Skupaj $14. Poslal Anton Demshar. % Wlllard: Dr St. 108 SNPJ $10. Poslal Martin Kirn. WYOMING Kemmeror: Po $1: F. Malichnik. J. Krzisnik. J. Starovasnlk. $2; J. H. Krzisnik $3. Skupaj $7. Poslal John H. Krzisnik. CANADA Sudbury, Ontario: Albin Kocjan $5.00. Skupaj $8Si.13, prejšnji $462.SS, skupaj $1,312.73. Skoro vso zlato sodaj v Ameriki V podzemskih shrambah zvezne vlade v Fort Knoxu v Ken-tuckyju je za okrog 24 milijard zlata, ali 60 odstotkov vsega zlata, kar ga je na svetu. London ne more dominjonom več ukazovati (Nadaljevanje s 1. strani.) svoje potrebščine skoro vse uvažati. Vsled tega Ji je potrebno izvažati ogromne količine industrialnih izdelkov, da more s čim plačati za stvari, ki Jih kupuje v drugih deželah. Vsled tega ji je šlo po vojni silno trda in prišla bi v polom, da ji niso dale Zed. države nad tri milijarde dolarjev posojila in na pod* lagi Marshallovega plana je dobila nadaljno milijardo. Zelo je Anglija padla v mili-tarističnem pogledu. Njeno morsko trdnjavo Singapore so ji Japonci zlahka vzeli, enako Hon-kong in razne druge posesti. Na morju se je Anglija nekoč ponašala, da je "gospodarica valov". Sedaj imajo to vlogo Zed. države. ^^ Inaljavonj« Zidov v Palestino Letos se je preselilo iz Evrope v novo državo Izrael iz evropskih dežel okrog 73,000 Židov. Naročita ~ši prihodnji letnik Ameriškega družinskega koledarja! Proletarec Je vaš list. Pri* poročajte ga svojim anancevn i A prijateljem, da se naroče nanj. \ TONE VESEUAK: DRŽAVLJAN V DUPLIKATU Humoreska iz cikla "Pod okriljem presvete Birokracije Do tega trenutka je Radodar stvar, ne pa prosvetna.' n Dobrosrčnik mislil, da je popoln in pristen državljan. Ko se je rodil, so ga vfxlsali v matično knjigo, rojstni litt pa izročili njegovemu očetu. Ko je Radodar dovršil šolo in prenehal pasti koze po domačih hribih, je prejel še osebno izkaznico, delavsko knjižnico in državljansko listino. 'Vse te dokumente skupaj z rojstnim listom je potem vedno nosil v levem notranjem žepu suknjiča. Kadar pa je zaradi prevelike vročine pustil suknjič doma in odšel v sami srajci na delo, so tudi dokumenti obviseli na klinu. Med zadnjo vojno pa je Radodar Dobrosrčnik odšel z vsemi Svojimi dokumenti v partizane. Čeprav je bil že po naravi zelo spreten, mu je včasih tu precej trda predla. Tako mu je nekoč, ko je počival sredi kraške goli-čave, zmanjkalo papirja, ki ga "Državljansko listino pokažite matičarju, da vas bo vpisal v državljansko knjigo!" Radodarju so potne kaplje pri-drsele že do trebuha. Tu so se ustavile, ker je pač imel pas trdo zategnjen. Res je velika mujia, ko ob kopici najrazličnejših dokumentov ne moreš dokazati, da si ti res ti sam in nihče drugi. In samo še ena legitimacija je počivala v Radodar j evem notranjem žepu. Se s to bo poskusil. "Kaj s sindikalno knjižico bi se radi legitimirali? Mar mislite, da smo ekonomska ustanova? Mar ne^ veste, da je sindikalna knjižica potrebna zgolj zato, da vam potrdijo potrošniško potrdilo za kategorijo LD? Mi vam verjamemo, da ste res na svetu, ker ste za resničnost svojega obstanka predložil kopo dokumentov. A niti iz ene vseh teh li- 3?* *IQ je nujno potreboval. Trikrat za- stin ni razvkJetit kako ste na. poredoma je pretaknil vse žepe, sUli in ah ste sploh nasUh Po_ a papirja m bilo Med prsti mu kflžite nam črno na ^^ da je vedno ostal le rojstni list j,te se resnično rodili in stvar In Radodar je dolgo razmišljal bo v redu Lahko bi ^ name_ in se naposled odločil: vas rodil tudi kdo drugi in "Ce žrtvujem rojstni list, ne yi bi lahko potem špekulirali z bo nič hudega. Birokracija bo rojstvom tega poštenega držav- tako in tako odpravljena in mi ijan3t ki ima dokaze za to, da ne bo več treba dokazovati, da se reS rodil. In da se kaj ta- sem se res rodil. Da se bom kega ne zgodi, zahtevamo vaš pa Uhko legitimiral, imam do- rojstni list. Menda vam ni tre- volj drugih dokumentov." ba dokazovati, da je rojstni list In potrdilo o rojstvu in kr- najboljši dokument in najobjek- ščenju Radodarja Dobrosrčnika tivnejša karakteristika vašega je šlo na dvole in potem obe po- življenja, saj vas spremlja vse lovici še enkrat na dvoje in tako od rojstva, naprej, da je velikost papirja In Radodar Dobrosrčnik je bila ustrezna. In v tak košček sprevidel, da mu je potrdilo o rojstnega lista si je Radodar na- resničnosti rojstva življenjsko sul zdrobljenega orehovega list-, potrebno. Najprej se je obrnil ja, prižgal in potem užival. In na babico, ki mu je pomagala tako je košček za koščkom tega priti na ta prelepi svet in je bila važnega dokumenta odplaval j prva oseba, ki jo je v svojem skozi Radodar jeva pljuča proti življenju spoznal. Ženica je bi- nebu ... la sicer že zgrbljena, a ko ji je Končala se je vojna in Rado- Radodar povedal ime svoje ma- dar je že zdavnaj pozabil na ts tere se je je takoj spomnila: rodil namesto njega. Izbral je, v duplikatu takšno taktiko, ki mu mora prinesti zaželjen uspeh. Pričel je s pisar j en jem, da ga nihče ne bi malim Radodarjem, ki se je rodil s tri tisoč dve sto dvajsetimi grami. In ko je za pisanje temu in onemu porabil že polovico svoje mesečne plače, je naposled dobil zaželeni dokument. Bil je sicer samo duplikat, ker je prvi in pravi rojstni list porabil kot cigaretni papir, Vendar ga je z vso svečanostjo izročil v ravnateljstvu, a učeni možje so zmajali z glavo: "Vedeli smo, da z vami nekaj ni v redu. Vi ste se torej rodili Ferdo Godina: Kako sem srečava I dakija Italijanska 1. ofenziva na je bil globok in zmrznjen, da je krčevito škripal. Midva z Mitjo sva se zviekla v neki hiši na peč in zasmrčala, kar se je dalo. Zjutraj, lio nama je Nada hotela previti rane—Mitja je bil ranjen v roko, jaz pa v nogo— sva se napravila, kakor da ne dišiva in sva spalp, dokler niso skuhali zajtrka. Ko sva se najedla, sem Mitji prižgal cigareto, potem pa sva spet legla. Mitja je rad govoril o svojem dekletu, o katerem sem si v teh dneh, ko sva bi!a skupaj, ustvaril jasno podobe. Gotovo si je on njen lik v tistih časih mnogo olepšal. Čeprav hodi človek z edinico, ob takih prilikah, ko čuva rano, rad gre v samega sebe in se nekako pomehkuži. Govoril bi še najrajši o bodočnosti in sicer o tisti, ki pride po osvoboditvi. In tako sanjariva, sanjariva, • kar prasne v sredo Zagorice tež- • ka mina. Sipe so zažvenketale, hiša se je stresla, strojnice so zaregljale in stvarnost se je začela. Nada je tako imela delo. V hišo so prinesli ranjenca, ki je dobil drobec v pleče. V našo aupiinaiu . r • ^bo je bilo težko priti, ker so Za opravljene izpite je Rado-1 ^ ^ ^^ šyrkale krQg. le. Ko sva Nado opozorila, da bo ranjence težko nositi v to hišo, je dejala, da je drugod prav tako. In tako je pri tem ostalo. Pod vasjo je široka cesta. V jarku ob cesti se je nabral tretji bataljon, v katerem sem videl Milana ©olenca in majhno, sključeno postavo Mice Slandro-ve;. Pripravljali so se, da preskočijo cesto, ki je bila pod ognjem. Popravljali so si na sebi obleko. Milan se je pri-pognil in prvi stekel. Za njim drugi, tretji. Četrti se je nekako spotaknil, padel in obležal. Začel se je zvijati in loviti za nogo. Nekdo je skočil k njemu na cesto, ga zgrabil za pas in ga vrgel v jarek. Kmalu so ga pri-Kostja, ki je bil prišel iz Kož- j nesli k nam. Ostali so šli za No- lješke čete, še ves smrdeč po di- robom onkraj ceste na hrib, kjer dar prejel potrdilo: Državljan v duplikatu Rado- tadel in mogel primerjati z onim dar Dobrosrčnik, rojen v dupii katu 1. aprila 1911, je v duplikatu obiskoval prvi razred tukajšnje večerne gimnazije in dosegel v duplikatu naslednji uspeh": Ocene so bile dobre, seveda le v duplikatu. In ko je vse to prečital, se je državljan Radodar Dobrosrčnik od vsega srca v duplikatu nasmejal in popil v duplikatu liter vode na zdravje presvete Birokracije, ki je prav ta dan praznovala svoj duplikatni god. vzeli s seboj. Drugega dne »uiu I ga še s štirimi mrtvimi vred zakopali v Dobrniču. Na večer je bilo treba naše položaju izpopolniti. Bataljon, | ki se je bil na nasprotnem hribu, je moral priti k nam. Tudi i midva z, Mitjo sva šla na polo-1 žaje, ki so bili pod vasjo. Če-prav smo imeli v hiši precejšnjo odprtino, nam je bilo kar gorko, I ker nam je Nada kurila. Zunaj pa je pritisnil strupen mraz. Mesep je svetil, kakor sveti samo v jasnih zimskih nočeh. Lezla sva od hiše do hišo in skakala iz sencc v censo, kakor sva pač mogla. To skakanje je utegnilo biti silno smešno. Neprijetni grom ob eksplozijah min j*; zalival vse doline daleč naokrog. V dolini se je slišalo vpitje Pc-ra Popivode, ki je klical Gub-čevo brigado. Nekdo iz Gub-čeve mu je odgovarjal. Toda vse to si med gromom težko razbral . . . * Z Mitjo sva se spustila po hribčku proti položajem. In vrag italijanski naju je najbrž opazil, kajti vrgei numa jo mino prav pod nos. Zračni pritisk naju je kar pomedel s poti. Ko sem nekako prišel k sebi, sem zagledal visoko nad seboj zvezde, ki so v takih nočeh posebno oddaljene in majhne. Po ozračju je brenčalo nebroj svetlečih se krogel. V tem se pojavi na mestu, kjer ie pravkar eksplodirala mina, majhen človek, hujši kakor zlodej. Bil je Daki. Skakal je in vpil: "Kdo je tu?" Midva pa kar naprej leživa v snegu. "V redu ljudje, Daki. Samo ne razgrajaj, ker te lahko tam pihnejo," je brundal Mitja. (Konec prihodnjič.) Madžarska proti Jugoslaviji Od kar je kominform v boju proti Titu in jugoslovanski komunistični stranki, so se odno-šaji med Budimpešto in Beogradom jako poslabšali. Iz Londona je bilo poročano, da je madžarska vlada nedavno izgnala skoro vse osebje v jugoslovanskem poslaništvu. V Beogradu sedaj enako vračajo. . Seznam priredb . slovenskih organizacij v Chicagu Organizacije v Chicagu in okolici. ki žele imeti svoje priredbe označene v tem seznamu, naj nam sporoča podatka, enako tudi popravke v slučaju pomot.) Pevski s bor Prešeren — jesenski koncert v nedeljo 14. novembra v dvorani SNPJ. Basar Progresivnlk Slovenk, krožek št. 9, v soboto 4. decembra. Federacija SNPJ priredi božični-co za člane mladinskega oddelka SNPJ v nedeljo 19. decembra v jednotini dvorani. "Nada" it. 14* SNPJ—Silvestro-va zabava v sredo 31. decembra v jcdnolfni dvorani. Imenik zastopnikov Proletarca Kdor želi prevzeti zastopstvo za nabirauje naročnikov Proh-tarcu, prodajati Am. družinski koledar brošure in knjige, naj pite upravništvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. lepe trenutke uživanja ob kajenju smrdljivca. Pozabil je celo, da je skupno s smrdljivcem po-žgal svoj rojstni list. Sedaj je imel namreč vse polno novih dokumentov -in je bil prepričan, da je za vse življenje preskrbljen z njimi in da jih bo lahko zapustil v uporabo še svojim potomcem, če jih bo morda kdaj imel. ni . "Ej, Anunciata Dobrosrčniko-va, kako se je ne bi spomnila! Dobra žena je bila! Bog ji daj večni mir in pokoj!" "Botra, saj moja mati še%ni umrla." "Zate ne, zame pa že pred dvajsetimi leti. Takrat je po-slednjič rodila. Da, da. Pri štiri in dvajsetih krikih sem ji pomagala." "Saj nas je bilo* samo dva- Radodar Dobrosrčnik pa pokazal samo velike želji; po ka- najst." jenju, ampak tudi po znanju, "Tiho bodi, jaz že vem. Naj-Zato se je vpisal r večcr io gim- prej je ona zakričala, potem pa nazijo in marljivo štuc.iral Ko še otrok. Mar se ne štejeta popa je mislil, da je že prišel čas, temtakem dva krika na enega da pred izpitno komisijo izbru- otroka? In kaj bi sploh rad? ha vse svoje znanje, so mu de- Zakaj si prišel?" jali: , ; "Rad bi, da mi izdaste potr-*'Lepo od vas, da ste ro na- dilo, da sem se res rodil. Saj učili. Samo prej dokažite, da ste bili takrat zraven." ste se naučili. Samo prej dokažite, da ste io res vi." "Nič lažjega," si je mislil Radodar in pričel iz notranjega suknjičevega žepa vleči dokumente. "Osebna legitimacija? Ta za nas ni 'merodajna/ Potrebna je samo takrat, če vas miličnik zaloti, da ste na nepraVem mestu prečkali cesto in nimate pri sebi denarja, da bi takoj plačali. "Zadnje šolsko spričevalo? To vam je potrebno samo za vpis v Kaj? Jaz sem bila zraven? Ko se je rodil Anunciatin sin Radodar, sem bila seveda zraven. Toda ta Radodar nisi ti. Anunciatin Radodar je tehtal komaj tri kilograme in dva in trideset dek, dolg pa Je bil petdeset centimetrov. Ti pa gotovo tehtaš sedemdeset kilogramov in si visok do malega dva metra. Vidiš torej, da nisi tisti Radodar.'* Radodar Dobrosrčnik je celo sam podvomil v resničnost svojega rojstva. Nato pa je skle- višji razred, sedaj pa ste pred nil, da si bo na vsak način na izpiti!" bavil dokument, da je bil rojen "Vojaška knjižica je vojaška • čeprav se je morda kdo drugi Priporočam Prvi Slovenski Hotel V FLORIDI Izborna kuhinja. Balincanje in druge igre. ■ Obrežje, kopanj« v morju, Zabave vte torte v izobilju. , ANDREW ŠPOLAR Albion Hotel Bradenton Beach - GO UTEŽ, FLORIDA tranjskem nam je bila za petami, ko smo šli pri Ribnici čez } progo v Suho Krajino. Notranjska je gorela, V Suhi Krajini, kjer je življenje na osvobojenem ozemlju potekalo sicer še nempteno, se je vendar čutilo, da se že tudi nad Rogom zbirajo grozeči oblaki. Pred nami v dolini je Stari log. Vse okoliške kočevske vasi so skoraj prazne. Nekaj nanovo naseljenih ljudi je živelo tu, vendar vse to ni moglo skriti po vaseh sledov zapuščenosti. Strahotna mržnja kočevarskega rodu, ki je odšel od tod, je pokončala vse—od burkelj tja do strehe na hiši. Iz hiš, iz cerkvic, od povsod, kjer je živel človek, je dihala hladna nemška odmaknjenost. Samo jablane, hruške in slive, vse preobložene s sadom, so se nam zdele res naše, saj so spustile korenine globoko v našo zemljo. V teh časih si to čutil mnogo bolj kakor kdaj koli prej. Na Stari log, na srce Suhe Krajine, je sijalo večerno, skoraj krvavo rdeče sonce. Takoj za njim se je strmo vzpenjalo pobočje Roga, pokritega s temnimi smrekovimi gozdovi. Po cestah je bil promet z vozovi, jezdeci, ponekod se je trudno pomikala majhna skupina partizanov. Kaj vse smo našli v Starem logu! Delavnice, uradt, mesnice, pekarne. Življenje Je bilo tu za naše pojme takrat urejeno. Toda mi smo prinesli iz Notranjske vznemirjajoče vesti. Ljudje so se pri nas ustavljali in ob našem pripovedovanju si lahko zasledil v slehernem nemir. 2e dolgo prerokovana ofenziva se torej bliža. Danes ali jutri sc lahko ples začne že tu. Sedimo tako ob cesti v Kočevje^ Marš, ki Je trajal vso noč in ves dan, nas je utrudil. Mišice so popustile. Bolničarke so ranjencem prinesle od nekod hrane, naši intendanti pa so se zgubili v Stari log. ' V tem nas preseneti nekdo z vestjo, da je prišel Daki. Borci so grabili orožje in skakali čez cestni jarek; videl sem. da se je nek ranjenec skušal opreti na roko, drugi pa je dvigal glavo. Tako čudovito je vplivala ta kratka beseda nanje. Daki! V Daki ju sem si upodobil človeka, ki Je neštetokrat Šel skozi območje smrti in kot tak je bil lahko samo velikan, orjak, ki vedno snuje, ki je vsak trenutek pripravljen na velike stvari. Slišal sem o njem enainštiridesete-ga leta, ko mi je pripovedoval mu, in je pri meni prespal. Dolgo v noč sva govorila o njihovem življenju v globokem snegu v gorah, in tedaj se je povsod dotikal Dakija. Daki je bil v Ložu, Daki Je bil na Verdu, povsod Je bil Daki in to vedno z mitraljezom, med prvimi v napadu, f • V zgodnji spomladi dvainštiri-desetega. ko sem mnogokrat prekrižaril Notranjsko, so Dakija povsod poznali. Radi so govorili o njem in želel sem si, da bi ga srečal. No, zdaj sem imel priliko, da ga vidim. Takrat še nismo vedeli, da je'general Roatta pred tisto ofenzivo zmerjal svoje oficirje in jim postavljal Dakija za zgled. Zmerjal jih je (ostali so o tem dokumenti), da je dal v vrečo vse njihove voine akademije človek, ki se je učil peči žemlje. Stopal sem proti gruči, ki se je naglo večala. In kaj sem zagledal tam? Majhnega človeka z otroško preprostim smehljajem na nekoliko upadlih, neobritih licih. Stal je pri motorju, imel eno roko v žepu, z dru-j go pa je držal krmilo. Koliko preproste prave ljubezni sem takrat videl! Kako so se ti fantje in dekleta, izmed katerih so mnogi tiste dni padli, kosali v tem, koga bo Daki spoznal. Daki pa se je samo smehljal in kazal pri tem male okajene zobe. Malo je govoril. Nosil je nizke škornje. Pete je tako nerodno shodil navzven, da ne bom tega nikoli pozabil. Spredaj so mu opasač vlekle navzdol jugoslovanske defenzivke, zadaj pa pištola. Poslušal sem razgovor, poslušal, toda prave niti iz vsega nisem mogel dobiti. Samo čutil sem, koliko intimnosti in sreče je bilo v tistem njihovem kratkem srečanju,'saj je lahko amrt kadar koli posegla med nje ln jih za večno ločila. Najdražje je človeku življenje. Tistega, ki je bil brez strahu, ki je bil pripravljen dati življenje za stvar, za svobodo, je' spremljala svojevrstna ljubezen, kakor je spremljala Dakija. Potem, ko je bilo tistega konec, je Daki le predrl krog, užgal motor, sedel nanj in š strahotno naglico odbrzel proti Kočevju, kjer je tudi njegov bataljon varoval prvo osvobojeno ozemlje, v 2. Kakih šest mesecev kaaneje sem ae spet srfečal z Dakijem. Toda v povsem drugačnih okoliščinah. Tomšičeva brigada je neke februarske noči zasedla Zagorico pri. Vidmu, tako da nas je sonce našlo po hišah. Sneg so ležali v snegu ves dan do večera. Italijani so jih pogosto obmetavali z granatami. Naša hiša se je polnila. N*a-da je imela roke krvave in si jih je morala sproti prati. Popoldne smo zvedeli, da so beli skušali predreti do naših položajev. Neki ranjenec je to pripovedoval tako, da smo ga vsi napeto poslušali. Tedaj pa zagrmi. Imel sem občutek, da se je naša hiša podrla. Soba je bila polna dima in vonja po ekrazitu. Ko se je malo poleglo, sem najprej slišal NaAo spodaj, da je delala red. Levi vogal hiše je odneslo, tako ie v zidu zazijala odprtina, skozi katero se je zunaj videl od dima in ometa umazan sneg. Svete podobe, Marija, Jezus, Sv. Anton Padovanski in še nekaj svetnikov, ki so bili italijanske narodnosti, je zletelo po tleh. Ranjenca, ki je ležal v tem kotu, je ob eksploziji ubilo. Pokrili so ga s šatorskim krilom in tako je ostal pri nas do večera, ko smo se umaknili in ga SLOVENE RECORDS I*!** resorts TSs COD, plas postage C-1I41 Ba happy, polka * i Bye-bye-baby, polka C-1114 M j homey is Tyrol; St. Clair polka C-1IH Too fat polka; Jolly polka P. Yankovis and his C-lltl Alpiae waits C-Uli Villafe tovora pote > M Lumberjack — polka :V, -U C-111S polka '' Hit aad also polka V. Zaje and his Polkateers T»1SS Silk Umbrella t Tree — waits T-1N Tivoli Park Polka Tillage Soaro Polka T-114 Bod Wine — Polka Mihwlii waits 14T4 Na MiS^1?!««01 QUarUI Clarke (Clara) Pekla MTS CWvalsodehl YaMok Malo Nosek, Polka J. Peroak and his Tav. Band Write for free list of all now SLOVENE records, the largest selection ia US., by the boot Slovene artiste, tot PALANDECH'S IM S.JClark Street, Chicago^ I1L Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON S724 WEST t«tk STREET Tal. Crawferd StIS OmCI HOURS: lit! to 4 P. M. (Except Wad., Sat and Sun.) 4:34 to 8:30 P. M. (Except Wed., Sat and Sun.) Stlt Se. Rldfeway • Avo. Tal. Crawferd 1444 If — answer — Call Aaetta (744 CALIFORNIA. Fotacat John PeČnik. Oakland: Anton TomšHK Los Angeles: Frank Novak. *an Francisco: A. Leksan. COLORADO. Croatod Butt«: Ant. Slobodnik. Pueblo: John M. Stonich. WaUoabtirg ia okolic*: Edward Tomiif. . ILLINOIS. Chicago ia okolica: Frank fiisjak, Joseph Oblak, Peter Verhovnik in Frank Zaitz. La Sail« ia okolica t Anton Udovich in Leo Zevnik. Spriagfiolds Joseph Ovca in John Goršek. Virdoa: Fr. Ilersich. Waalragaa-Na. Cbicagot Martin Judnich. Witt: Luka Podbregar. INDIANA. ladiaaapoBet Mary Stroj. KANSAS. Arma i Anton Shular. Arcadia t John Shular. Wast Mineral: John Marol\ MICHIGAN. Detroit-Dearborn John Zornik, Joe Koršič. MINNESOTA. Bahl: Max Marts. ChUholm: Frank Klun. Dalatk: JMin Kobi. Ely: John Teran in Matt Praprot-• nik. . MISSOURI St Louis: John Spiller. MONTANA. Butte: Anton Zugel. Eaet Halaaat Joseph Mihelirh. Rod Lodge i K. £rmoinik. NFW JERSEY. . Elisabeth. Amelia Oblak. NEW MEXICO Gallup: Mary in Jennie Marinfiek. ** NEW YORK. Cowaada. Jame« Oeldevs. OHIO. Akron-Barbertoa: Alois Ocepek. Bridgeport in okolica: John Vitez. Cleveland: John fCrebel, Anton Jankovich In Frank Hribar. Fairport Harbor: Lovrenc Baje. Girard: John Kosin in Andrew Krvi na. Litbaa-Powor Poiati Jacob Bergmnk Maple Heights: Frank Volkar. Warrcaf Joseph Jei. PENNSYLVANIA. Aliquippa: Geo. S m re kar. Avella: Frank Bregar. Carmichaels: Anton Zupančič. Craftoa-Mooa Raa: Jennie Jerala. Canonsburg-Strakane: Jacob Pav-čič. Export! Jos. Brits. Forest City: Anthony Drasler, Jr., Frank Leben. Hermiaia: Anton Zornik. Johnstown la okolica: Frank Cvetan. La t rob«: John tn Mary FradeL Houston: Louis Britz. Library: Nick Triller. Sharon: Joseph Cvelhgr. Potovalna sastopnika sa Proletarca, Ameriiki družinski koledar in Majski Glas sa sapadno Penno Anton Zornik, Harsaiaio, sa Cambria in Somerset okraj pa Frank Cvetan, Johnstown. WASHINGTON. Seattle: Lucas Debeljak. WEST VIRGINIA Elm Grov«: Frank Rosvui. Star City: Lawrence Selak. Thomas* Lcnhart Werdinek WISCONSIN. Milwaakoo ia Wast Alii«: Lout* Bar- borich. Sheboygan: Frank Stih. Willard: Matt Malnar. WYOMING. Kemmerer in okolica: John H. Krzisnik. Rock Springs: Frank Remits. SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU 2301 S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO, 23, ILLINOIS # % A Yugoslav Weakly Beetled le tke Interest of th® Wprlnri • OFFICIAL OROAN OF J. S. F. and Ht Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION OtO ANIZ ATION COOPERATIVE COMMONWEALTH NO. 2138. Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL., November 3, 1148. VOL. XLII1. The Progressive Slovene Women's program reminded me of the old days when I used to attend Slovene plays with my parents. At that time I knew a lot less Slovenian than I do now, and I didn't have any interest in the plays outside of the acting. I can remember how conspicious I felt when the entire audience would burst out laughing, and I didn't know just what they were laughing for. The group from Detroit that put on the play "Svet Brez Sovraštva," did very good as was evidenced by the fact that many of the women of the audience had tears in their eyes at times. Other times, everyone was laughing hilariously. That in itself is proof that the acting was^expertly done. In fact, the play held my attention more than it might have if it had been in English. If it had been in English, I'd probably let a few parts slip by1 without much attention. But as I was straining to hear every spoken word so that I could search around in my memory and attempt to translate it, the play held my attention from start to finish. Most of the time, I could pretty well figure out what the people were laughing at when they laughed, but a few times I didn't. I asked my friend, who in turn asked another friend, and in a "round about" and "second hand" faahion, I was able to figure it out. When I was a little kid, I can remember how after the plays we used to feel quite proud of ourselves when we were able to pick out some person on the crowded dance floor and say "there's the guy that played ... in the play." It's still fun to find the people in real life after they have just performed on the stage— and it is even more fun to personally meet the people. After most of the official business had been taken care of at the last SNPJ Pioneer meeting, the floor was turned over to the younger members, who were asked to explain just why they didn't attend more meetings, and if they had any suggestions toward improving this situation. s One of the first girls to take the floor was Gloria Bohinc, a member of the Progressive Slovene Women. She expressed herself very clearly, saying that it was the third meeting she had attended in three years, and she didn't see or hear anything at the meetings that would make her eager to attend again. She described some of the activities that take place at the PSW meetings, and said that if more activity—in the field of projects of various sorts—could be induced into lodge meetings, it would helf> a lot to improve attendance. Most of the young members that had been afraid to get up and say anything, finally built up their courage after Gloria started the ball rolling. It wasn't long before we were hearing comments of all kinds. Grace Gerdanc in expressing her viewpoint, mentioned the fact that the juvenile circles were taking up much of the time and interest of the young members. A committee composed of several young boys and girls was selected and is scheduled to meet before the next regular meeting of the Pioneers. The objective of this group will be to plan what should be done to make the meetings more attractive to the juvenile members. Everyone knows that the guys and gals of today would much rather go to a dance, or to a show than to sit through a long meeting in which they have no active interest. Sure, everyone knows that the youth of today is too interested in the opposite sex. They wouldn't be so apt to miss the meetings if they knew that they'd meet a nice girl or a fella there — they wouldn't want to miss the meetings if they were assured of a good time. Girls like to meet boys, and vice versa—so if all the boys come to the meetings, all of the girls will want to come. It works out the other way around, too. SHARP REPLY Mess Sergeant: "You're not eating your fish. What's wrong with it?" Soldier: "Long time no sea." What Makes » This Profit Legitimate? "What is a fair profit?" asks Professor Willford I. King, propagandist for the "Committee for Constitutional Government," a lavishly financed Lobby for the Rich. The professor answers his own questfbn by commenting on an article recently published in the "Harvard Business Review." The article told how a group ol promoters, about a year ago, put up only $150,000 of their own money and made $0,823,000 profit, or 6,550 per cent, in a deal which changed the government owned "Big Inch" and "Little Inch" oil pipelines into privately-owned natural gas lines. ■ f " Prudeht financiers may well question," the article said, "whether public confidence can be re-jtained if a few insiders continue to take such huge profits, with little or no risk." The good professor disagrees. "Such an attack on this promotion," he declares, "indicates either a sad lack of sound education on the subjept of profits, dr an infiltration of collectivist ideology. "In orthodox economic theory, any profit, honestly and legally obtained, is legitimate." That word "honestly/' of course, rather "begs the question," but we leave our readers to judge between the author of the article and Professor King. What is a legitimate profit when you take no risk? President of NAM Attempts j To Place Blame for High Costs PHILADELPHIA (FPK-What's the "greatest internal danger now facing America? According to Pres. Morris Sayre of the National Association of Manufacturers, it is the belief that the high cost- of living is caused "by a fundamental weakness in the American enterprise system."' Sayre sounded upset as he told a dinner meeting of industrialists here that "the people are being told today's prices are the result of the insatiable greed of business for profits." Anyone who says anything to create this impression, Sayre rails an "imported provocateur, homegrown collectivist and screwball politician," who is trying to confuse the American people. Sayre's reasons for zooming prices include tLe "three rounds r»f wage increases since V-J day, shortages of goods and materials," and something he terms "tremendously increased consumer purchasing power." Sayre's smokescreen in Philadelphia was nothing new, of course. The NAM has long been proud of and loud in its efforts to educate the American people on the reasons why babies are getting less milk these days and school kids are wearing torn shoes. A recent issue of the NAM News says Its "presentation ot Tacts on OPA was one of the most constructive tasks in the public interest which this association has ever undertaken." The Only Creature That Can Be Skinned Twice MAN—the only animal that can be skinned twice; the only creature able to read its own market quotations; tool-maker and tool-uaer and collector of words; alone of all organisms capable 6f changvhg his environment until he can no longer survive in it; whoose search for abundance has given him greater wants and whose search for security had yielded him greater hazards than ever his savage forefathers knew; ever-aspiring to be more than an animal; unable to survive unless he becomes more than an animal, and fully capable of achieving this aspiration once he ceases to consider himself and his fellows as animals to be skinned and given a market price.—Industrial Worker. Oil Men Flock To Hollywood Attracted by the bright lights, the girls, the clamor, and the publicity, millionaires from the oil fields of Texas are flocking to Hollywood for a fling at motion pictures. The early-day tycoons, the men whom F. Scott Fitzgerald called "the last tycoons," worried by shrinking foreign markets, the side-swiping of J. Parnell Thomas, and the specter of television, are showing a tendency to back away from the industry they founded, and their weariness is providing the brash young men from Texas with an opportunity to take over. Needless to say, Hollywood's large assortment of professional hangers-on, always eager to clip a ncw batch of "suckers," are encouraging the Texans to think of themselves as talented impresarios. While'the spectacle which is shaping up promises to be exciting, it has brought consternation to U»e best talents In the industry, already deeply disturbed by what has happened in Hollywood since the producers 'so ignominiously capitulated to the Thomas committee. —The Nation. Again—Who Freed Use Koch? * Labor asks again—what high army official yielded to mysterious money or influence, and freed Ilse Koch from punishment for her crimes? There is even more reason for asking thst question now, because of an amazing "explanation" issued by the arpiy. The human skins which Frau Koch, wife of the commander of the notorious Buchenwald "concentration camp," had made into lamp shades and other articles, were stripped from Germans, her own people. x , For that reason, the army said, "her crimes were not international crimes, and therefore not war crimes." Apparently that was not the view of the army "war crimes tribunal" which found Ilae Koch guilty and sentenced her to 20 years in prison, only to be over-ruled by higher army authorities. They shocked both American and German public opinion by cutting her sentence to four years, which means she will be free in a few months. The army is keeping a tight lid on the record of its proceedings in this amazing case. What is being covered up, and to protect whom? Who got the money? The American people are entitled to an answer.—Labor. Copy Cats \ Net Se Bad White Collar Man: One who carries his lunch in s brief case instead of a paiL Louie Got Fired Louie, a janitor in a downtown Chicago skyscraper got fired recently. His offense was he was too old. He was just 71, and in good shape, with only one tooth out of his head. He could do the work swell, and had been late only once In all the years of service; that was when the politician« switched to daylight saving time without reminding him about it. He was so mad then he wouldn't talk for two days then. But everybody liked him. Just the same thfey figure when a fellow's 71 he ought to get fired for keeps. Speaking of un-American activities, just how many investigators are needed to investigate them? With the blessing of Representative J. Parnell Thomas, a nation-wide conference of state un-American activties committees was held recently in Los Angeles. Out of this meeting has come the Inter-State Legislate Conference on Un-American Activities, which intends to solicit the participation of scores of civic, veteran, patriotic, and fraternal organizations. It would seem to be merely a question of time until every state has a committee patterned after the six now in existence. At this rate, there will soon be several thousand investigators for every registered member of the Communist Party in the nation.—The Nation. MORALE IN GREECE BY M. LANDIS II ln the Chicago Snn-Tltnes LOGANSPORT, Ind.-^SecreUry of State Marshall made a special trip to Greece to see why the Greek army isn't doing better with all the supplies we have been sending it. Something is wrong. The Greek army has had everything American money could buy in military equipment, uniforms and food. It has had the best advice of American officers in the field. In numbers it has increased from ten times to twenty times the size of the guerrilla forces. Yet in spite of these odds, and the great number of captured guerrillas wha have been executed, the civil war goes on. The Greek war mnister claims that the morale of the Greek army has been impaired by aid given the guerrillas by Albania, Bulgaria and Yugoslavia. If this is so, how about the morale of the guerrillas? How can it stand up against the wealth of the United States? If Gen. Marshall is interested in this subject, it might pay him to read "Report on the Greeks," a recent book published by the Twentieth Century Fund. This book reports the findings of s team of investigators sent to Greece by the Fund about the time the Truman Doctrine was announced. The team was headed by Frank Smothers, and experienced foreign correspondent and former editorial page editor of the Chicago Sun. As part of their job. these Americans visited a guerrilla mountain hideout deep ir. central Greece. It was a pocket in government-held territory, a long way from the frontier. o o o Most of the guerrillas were wearing at least parts of Greek army uniforms. Their weapons were English. German and Italian rifles and sub-machine guns, which they claimed to fiave captured from Greek army units and from Rightist bands. A guerrilla captain admitted that life on the mountain was hard, but he said his men would fight for 50 years for what they believed in if the alternative was prison and death. Their morale was surprising. As the Americans went down the mountains, the guerrillas sang them a song of farewell. Translated, one of the choruses went: "We want to build a new society, "All the people all over the world to be united. "Crowns and thrones to be swept away, "No massacres to take place again." Some of these Greeks are Communists, and no doubt we have to shoot them. But why can't our Greeks have morale like that? Here's Why Eyeglasses Cost You Twice as Much4 As They Should The "Spectacles Trust" — composed of eyeglass manufacturers, wholesalers, retailers, opticians and "eye" doctors" — has operated with impunity for many years, but is running into trouble at last. Recently, a Federal Court at New York upheld a Department of Justice anti-trust suit against 35 eyeglass manufacturers, and ordered them to stop killing competition by wrong use of patents and many other monopolistic practices. The two biggest manufacturers are the American Optical Company and Bausch and Lomb. The latter was found to have some queer connections with German "cartellists" before the war. On October 18, next, a Federal court at Chicago will hear Justice Department charges against 3,000 "eye doctors" accused of accepting millions of dollars of "rebates" from the "Spectacles Trust". The rebate system is described like this: Someone's eyes are examined by an oculist or "ortometrist," who, as a professional "eye doctor," is supposed to have a high "code of ethics." The oculist charges his usual "fee," and sends the "patient" to an optician, who charges $20 for a pair of "glasses." Of the $20, about $11.50 goes to pay for the glasses and profits on them, and the remaining $8.50 goes t6 the "eye doctor" as a "rebate " The patient, of course, does not know that the cost of his glasses has been almost doubled by the eye doctor's secret "rake-off "—Labor Anofhor Fin« Argument For Health Insurance Army chiefs announced that two of each three recruits need so much dental treatment that the army dentists are "swamped," and just can't do the job. The teeth of the volunteers and draftees are so poor that, to get enoufh men, the army says it has to take anyone who "has two jaws and 12 teeth." that is only about one-third of the 32 teeth nature gave man. Now, of course, in the big majority of instances, these recruits have bad teeth because their parents didn't have sufficient money to give them proper dental care. To handle this problem, the army is talking about drafting dentists. That would further increase the shortage of dentists to take care of the civilian population. Britain has the same problem, in even greater degree, because teeth in England are shockingly bad, especially among the poor. The British Labor government, however, has faced the issue and is meeting it by a system of "health insurance" that provides dental and medical service for all, including the poor. —Labor. An impure man man's la every good Ward Beech- Cultivation to the mind la aa necessary aa food io the body.— Cicero A Profitable Venture For millions of civilian Americana the last war was a great and profitable venture. Its cost in caaualties was relatively low, everybody on the home front had a job, and wage and profit levels dimmed depression memories of insecurity and privation to a half-remembered dream. Boom towna sprang up overnight, and Main Street merchanta turned over their huge inventoriea of food and clothing at the frenzied pace of the carnival midways which could so often be found at the outskirts of town. The therapy of uaefulness reduced the claas of unemployables to the vaniahing point. Today there is discernible in millions of Americans—though they vehemently deny the feet—a certain longing for a return to war-time conditiona. At almost any lunch counter or newspaper stand one may overhear office workers end laborers, on whom the real cost ultimately falla most heavily, expreaaing a light-hearted willingness to have a brand-new war to live through all over again. Many a war enthuaiast of course has other motives—stemming from political or patriotic emotions or peraonal psychological quirka — and upon the logic or moral juatification of theae attitudes our future fortunes as a nation will cast a final judgment. But so far as popular militariam ia baaed on an aaaumption that we can and will fight the last war all over again in an economic senae, it ia baaed upon illuaion, for all our potentials for another luxury war have been exhausted Another war of the same magnitude must inevitably impose auaterity conditions on the American economy. —The Nation No Landlords The people of Bnrma, next door to India, mast have learned something from the Irish. The Br|tlsh long ruled Barms and owned a lot of Its land. Since the war, Burma has set up Its own government This week tke new parliament passed a bill "nationalising** all the land In Burma, bat providing "compen sat ion" for its former owners. That's about the way the Irish got rid of British landlords years ago. As In Ireland, the land In Burma is being turned ever to small working farmers. Small business men are going through the wringer at an increasing rate. In the first four months of 1048, more than 1.S00 firms failed, the worst record since before the war. (Failures in the san months of 1M7 totaled 338.) Retail atoms, hotels, laundries, building material firms and cloth tag factories ere having it toughest Real Foreign Polky What is a real foreign policy? Is it possible to create an Ameri can approach to the rest of tha world which would find us not the dictator but the benefactor? It is possible to have a policy which spells peace instead of war. yet sacrifices no American public in terest? Yes, it is—moot emphatically. But it is not to be achieved either« through Truman and his Marshall, or Dewey and his Dulles, all of whom are involved in today's ABOUT KINGS The class composition was about "Kings." One boy wrote this: "The most powerful king on earth is Wor-king; the laziest. Shirking;- the wittiest. Jo-king; the quietest, Think-king; the slyest, Wink-king, and the noisiest, Talking." SELECTED SHORTS Items of laterest Clipped From Exchanges. The iron curtain between the United States . and Canadian sections of the labor movement was closed completely when Canadian immigration offčTalTrefused to permit International President John Clark to cross the border. e • • WASHINGTON—The Republican party's plans to shackle Ithe nation's workers and wage earners with new legislation even more oppressive than the Taft-Hartley law is disclosed in a new book written by Representative Fred A. Hartley (R-N. J.) it was charged here by George M. Harrison, chairman of Labor's committee for Truman and Barkley. • • • The action of Federal Court Judge J. Foster Symea in jailing Arthur Bary, chairman of the Communist Party of Colorado, to the equivalent of a life sentence for refusing to turn over a list of Communist Party members in that state, aroused progressives all over tne country today to a demand for the impeachment of the federal judge, according to a statement by the Civil Rights Congress. o • o "It is now definitely established," says the interim report of the House un-American activities committee, "that during the war and since then, there have been numerous Communist espionage rings at work in our executive agencies Several weeks later, on Sept 23, the Associated Press sent out the following dispatch: "The House un-American activities committee has found no evidence that there has been any spying in this country since the war, Rep. F. Edward Herbert (D., La ), a member, told a radio audience last night" • • • The shortage of automobiles is going to continue another two years, according to C. E. Wilson president of General Motors. Apparently sales have not been affected by the high prices which the profiteers have been enjoying. • • • PRINCETON, N. J.—(FP)—A group of top U. S. scientists have set up a -committee on loyalty problems to protect working scientists from persecution and blacklisting inspired by the House un-American activities committee and government agencies. • • • It may be significant or it may not, but there was an election in Alaska and the Democrats reelected Congressional Delegate E. L. Bartlett by the landslide majority of 13,657 to 3,821. This is in contrast to the result two years ago, when the Republicans captured a majority of the members of the Territorial legislature. We heard about a fellow who, after looking at all the circus animals, shied away from the monkey cage because, he said, they were looking at him.—John Tyndall. THE MARCH OF LABOR