Hochl&bl. k. k. HotbibliulUek, Weo V Gorici, 11. januarja 1884. Tecaj XIV. „So5at|!"izhaja vsalc petck in velja po poSti prejpniana ah v Gorici na tudi pit ../>o-t-ttnicatt" se piacuje za imvadno tmtop- 8 kr. tv se tiska ! krat Posamnzne Stovilke se dobivajo po 8 kr. v lul.jilcarnuah v gospnslri iiliei l)ii/u „trcli !«•<»••'.' na ntavem trgua in ^ 'i«nsl;i uHci :«r v Ti'stu, via Cn-s«nun, 3. i»'»i'i,i i:ij ko lilagovoljno poSHjajo.. un-jli:i;iv"u ..F.1.V- v Gorici na Travisiku 10,1., isai'n'tui.a paopravniStvu „.SoLc" Via della Croce St. 4. II. Holcopisi so dp vra^ajo: tlopisi naj se lthigovoljno frnnUnjojo, — Uolnlo-m in ilrugini nc'pronjo^nim no narocnin ziii/.ii, alio ho oglas>e pi'i optaviiislvn, P. n. gg. iiarofoiikoiii! Presr&io bvalo izrekamo vsem p. n. gg. narctaikom, ki so nam zvesti ostali v novem letu, kakor tudi vsem onim rojakom, ki soietos v prvo naro&li na$ list. Poinnozeno stevilo na-roCnikov nam prica, da narod na§ list prijazno sodi, da mu je naklonjen in da ima vanj zau-panje. Tako spriCevanjc nam je bolj po godu, nego denarni dobieek, katerega nimamo. Da ne bomo Hsta is? svojega zakladali, prosimo Le\ gg. narofinike, naj nam naroCnino blagovoljno naprcj posljejo. One gospode pa, ki so §e za lansko leto na dolgu, prosimo naj naredijo tako, da nam ne bo treba vefc te nevscguosti spominjati. Naj posnemajo muoge rodoljube, ki so plaeali uze zdaj do 31. decembra 1884., ali vsaj one, katerili naroftnina sega do sv. Ivana; vnajskraj-nem sludoji naj nam posljejo vrliu lanskoga za-stanka §e 1 gi. 10 kr. kot naroenino na prvo cetrt leta. Izpolnujmo vsak svojo dolznost, potem bo „SoCa" lepo naprcdovala in mnogo ko-ristila. Opravni&tvo brez pla$ujoLih naroonikov ne more nic\ Ako je opravni§tvo na suhem, tudi flSocaK ni mokra in ne more teei. Ce jo pa na-roCniki podpirajo, tedaj veselo dere in podira sovr&2ue nakane naSih nasprotnikov. Rojaki, „So-6a" je v Vasih rokah; kakor bote skrbeli za njo, taka bo. Da jo bote podpirali in da je ne pustite brez duSevne in gmotnc pomoei, je trdno preverjeno OPKAVNlSlVO „SOCE«. Clanom drustva ^Sloga." Dasi je vsebtna naslednjega Clanka namenjena v prvi vrsti druStvenikom nasega politicnega druStva ^Sloga", djalt smo ga veudar na prvo mesto, ker prav nmogo naSih naroCJiikov ia citateljev je vpisanih v imeaovtao druStvo, ker je dobro, da so dru§lveae LISTEK Patrijotizem, rodoljubje. Slcvcci Napoleon I., ki je nieni), da bo zvezde z neba klatil, je na zadaje v svojem pregnanstvu u-eil otroke in vojake kr§anski nauk. To je bilo blizu najbolje dejanje, katero je na svetu izvrsil. Ker je bil v svetaih re66h velik, pokazal se je vdikana tudi v omenjeoem podufievanji. U6il je ue po lastni glavi, ampak s potrebao poniznostjo po edinem vodilu za kerSanski nauk: po katekizmu. Nekaterim Ijudem je prirojeno, da hoCejo biti veliki in posnemajo v svojem dejanji ve!ike moie, ali ker jim maojka potreboa podlaga za velikost, so po-gosto osmeSijo. Tudi Napoleon ima svojega posne-malca pri nas, ki bote uciti kerSanski nauk, gospoda R.; ali ialtbog da ta gospod ne uci kerS. nauka po katekizmu, arapak po svoji glavi, zato je njegovo po-Cetje nespaoiefno in posnt-maoje veiikega Napoleona snieSno. G. K. meni: „der Nationalitatsschwindel 1st ein Gotze* (oarodni §vindel je malik) in kdor mu stre^e, »hat Christi Gebot „die Liebe zum N&chsteu" uber-treten" (je prestopil Kristovo zapoved o ljubezni do blizujega). Njegovo sodbo o §vindelnu podpi§eni tudi jaz, ee tudi nimani dejauske izkuSeuosti o tej reCi; meniai, da g. R. bi tega ne trdil, ako bi ne bil o stvari pouoluoma prepridau; prifievanje sti-okovujaka je 49feazilp, Kar g. R—u ne dam veljati, je to, da ra- zadeve znane tudi rodoljubom zunaj dru&tva in ker bi moral prav za prav vsak zaveden in narodea go-ri§ki Slovcaec pristopiti tej va2rii in potrebni politiCui dtuzbi. vi DruStvo „Sloga" bo imelo prihodoji Cetrtck, 17. januarja t. 1., ob 11. uri zajutra, kakor smo in zad-uji6 omenili, v prostorih podpornega drustva na Trav-uiku, h. &t, 10 svoj rudui letui ob6ni zbor. Pii tej prilike se uavadno spozuava, koliko navduSenosti je med narodoin za politiCao delovanje in katere moiJe rado vidi v svojem krogu. Zato vabimo gospode druSt-venike, naj se u»lelt^6 obciwga zbora v prav obilnem ^tevilu, da poka^ejo svojo zrelost na politienem polji in da si izvolijo zopet zaupue ino2e po svojem spo« zaaaji in prepiiCanji. Zdaj je prilika, da se iidbtrnuijo nit^je, ki morebiti ne izpolnujejo svojega mesta, in da su postavijo na svecmk takt, katenh lue je zdaj pod inernikom. Ako eaa tieska dolgo gori, zgori na-zadaje in nu daje vec svetlube; zato je dobro, da se trchke premeiiujojo in da na mesto starili, pogorelih se prizgujf) novo, ki ho So et'le, suho iu dobro naeep-Ijene, da bodo fiirile obiliio svitlobo ia gurkote na vse stiaai. V tanamen naj bi bila udolozitev obi In a. Odbor politifinega drugtva nastavil je po dezeli svojo p o v e r j e n i k e, ki so mu desna roka v vsuin njegoveni poCetji. Dobri poveijeaiki so steber poli-ticaemu dru^tvu, kakor smo nojasaili v nekeni tilanku lansko ziuio. Oai aubirajo ade v svojem okraji, bu-dijo narod k politieni zavednosti, ga ohtanjujejo vdo-brem prepiicanji, posredujejo med odborom in posa-lnc/nimi druStveniki, poro^ajo odboru zelje iu potre.be svojega okraja, sprejemajo od odbora naznauila in vo-dila v politienem giliaaji, prejemajo letniao ujini pripo* rocenib claaov v iuienu druStvenega deiuruicarja, ka-teremu poSiljajo nabrane vsote in so z cno besedo v eni osebi odbor za svoj poverjeniSki okraj. Takih poverjenikov je „Sloga" iuicnovala okolo 4 0, z malimi izjemami prevzeli so vsi Castno nalogo in so jo reSevali po svoji moCi, nekateri prav izvrstuo, sebi in uarodu v east. Po nekatenb krajih bila je pro&nja Zdbtonj iu taki okraji ostali so brez politicnega sad ti. Treba je, da se tudi ti preorjejo, prckopljep, preplevejo ia da prevzame kdo iz narodne navduiSe-uosti opravilo vrtaarja ali okopovalca za tak kraj. Najbolji bi bili taki moije za ta posel, ki politicao gibanje opazujejo z odprtimi ocmi in ki imajo tudi toliko fcki'bi; da sporo&jo, kar so opazili, druStveneinu zumeva pod aaroduim gvindelnom to, kar mi imenu-jemo narodujaStvo, rodoljubje (Nationalismus). Ta BSviudelu tii proti zapovedi Kristovi, (ampak se & ajo vjema. Ako bi bil g. R. bral katekizem, na kateri se sklicuje, na§el bi bil (III. del, strati 471^ o svojem nSvindelwu" ta le nauk (Ta uvod smo nekaj pretnenili; g. pit»atelj nam meuda ne zaaieri. Ur.): „Domovina nam je na§a ijuba domaca de^ela, v kateri smo bili rojeai, pa tudi ljudje, ki so z tiami vred v tej dezeli doma. — Do te desSele imamo svoje posebue doi^aosti: to de^elo smo dolzai ljubitil A zakaj? a) To nam veleva uze p r i r o d n & p o s t a v a. Drevo najlepSe raste ia se najboljSe obaaSa v svoji domafii zemlji. Ptica se rada povrafiuje do gnezda, v kojem se je izlegla; tudi druga zival rada zahaja do le^isca, v katerem se je odgojila. Tudi cloyeku sree najbolj biJB za ljubo doinaco de2elo—ce ni §e povs«m izprijen in izpafien. Kikjer mu solnce mtfejse ne sije; nikjer mu evetice krasnejSe ne cvetd, nikjer mu ptice prijetnej§e ne 2vrgoIe: kakor v ljubem domacem kraji. Vzemi gorjanca izmiy njegovih neuljuduih hribov, ki ga zive le z revno hrano, prestavi ga v najprijaznejSo dolino in oskrbi ga z vsem potrebnim: vendar se ti bo milo oziral po svojih planinah, in si 2elel uazaj v Bplauiuski raj." Po takein nam je uze Btvarnik sam v sree vtisnil Cut za domoviao, iu u^e sama aatorna postava nam veleva, da ljubimo svojo domoviao, Iju-bimo svojo doinaco dezelo. b) To zabteva od nas tudi hvale^nost. Na§a ljuba doroajta de^ela nam oskrbuje 2ive2a in obleko, odboru. Zdru^enimt niocmi povzdignil bi so narod do vecje veljave. One gospode, ki so bili poverjeniltvo sprwjeli in ki niso ge poslali vpisovaoskili pol all radun»k«-ga razkaza, prosimo, naj storijo to v kratkem, ako je mogofie, Se pred obcniai zboroin, da bo deuar* nicarjev rutinn toliko bolj natan5cn in popolen, to je: da bo imel maaje ko mogo^e zaznamovanih zastaakov na letnini. 0 dru§fcvenem stanji v poaamessuth krajih pricalo bo letno porocilo, v katerem bodo navedeni poverjeniki s svojimi udi po imenu. Porocilo nazuaai tudi dohndke in stroike dniStveiie ter zneske, ki so Se na dolgu pri elanih. Ker je dnifitvo prevzelo v svojo skvb o t r o S k i vrt v Gorici, polozl v svojem porocilu rafiua tudi glede tega zavoda. laventar vsega preinakljivega pre-mozenja otroSkega vrta jo uze sestavljea, tudi racua o dohodkih in stroHkih za preteklo leto je gotov. Po 2clji nekaleiib darovaleev in odbornikov piiob^i m z raeimom vred tudi imoaik onih filovekoljubov, ki bo pripamogli k blagi ugtanovi. Porocilo naj jim bo javuo potrjenje radodarmb doneskov in naj jim ( j enem poka^e, kako se je denar porabiU Rodoljubi, ki niso darovali Se nifi za otroSki vrt, naj se spomnijo, koliko vrednosti jo ta domaci zavod, ki je na§, za odgojo uiiSih otrok in za napredek na§cga naroda, tor naj odprejo sree iu mosnjo ljubi dcci, Pri obenem zboru se bo obravaavala peti-eija na visoko ministerstvo za vpeljavo d^zelncga kulturnega sveta na Gorifikcm, o katerem govorimo na drugem mestu, ter za razSirjenje cost in za pod-poro otroSkega vrta. Obcni zbor bo imel toroj toliko va2ne tvarine, da je vreduo, da se ga udele^i vsakdo, kdor ni posebno zadr^an. Pa tudi d r u § t v o ima toliko vaznost in tako ob§iren deiokrog, da dobi kaj dcla v njem vsak, kdor mu pristopi. Kdor ne more drugafie delovati za narod, naj deluje s tcim, da se vpi§e v politicao druStvo, ki ima potem euega uda ve6 in za enega uda ve6 veljave, da poslu§a nanke in navodc, katere mu dajejo mo2jc, do kojib ima zau-pauje, in da plaCuje letnih 50 kr. za druStvene, po-litiCae, obCekoristne namene. To.ej rodo^jubi na svi-denje v obilnem Stevilu pri obiiuem zboru, na svide-nje v druStveuem imeniku 1 daje stanovanje in varstvo (2ivenju in prcmo2cnja); 8krbcla nam je za lepo odrejo in nam se zmerom skrbi za razli^ae du§ne ia telesae potrebe. Ljubezcn pa 'Mq ljubezui v plafiilo in povracllo. Prav moCno bi se torej pregre§ili zoper hvale^nost: ako bi ne ska-zovali ljubezni svoji domovini. c) K ljubezni do domovine nas priganja tudi zgled vednega Uee a i ka. Jezus je svojo doinaco de^elo pnsrfno ljubil, ter najprej skrbel za zve-licaaje svojih rojakov. (Vladika Strossmayer je menda dcjal: da je bil Krist prvi patrijot in rodoljub 1) Ia solzil se je takrat, ko je v duhu previdel nesrecno o-sodo svoja domovine in r>osebno njenega poglavitnega mesta 1 Tcdaj I... A kako bomo izkazali ljubezen svoji domovini ? a) Treba, da ljubimo in spoStujemo vladarja svoje domovine. b) Da spoitujemo in zvesto spolnujemo p o s t a-ve, ki jih daje vladar v prid domovine. c) Ljubezen izkazujemo domoviai: ie ohranimo lepe dornate §ege, hvalevredne navade, dobre na-prave (aii pa jih vvedemo) nasproti pa zatiramo slabe navade, grde vra2e, Skodljivc napake, in s tern skr-bimo za slavo in cast svoje domovine. — Lepa na-vada mej Slovenci je znana gostoljubnost, prijazna po-stre^ljivost, temeljita bogabojefinost, goreSaost za bozjo Cast ia slu2bo bo2jo in lepoto hiSe bo2je. Skrbni bo-dimo, da v takih in jedaakih fieduostih ne opeSamo : nego le se bolj napredujemo in se vedno bolj spo-polnujemo. d) Svoji doinovjnMzkazujemo ljubezen s temraa Dezelni kulturni svet. Ne more se tajiti, da zdrav in mocan kmecki stan je ena poglavituik podlag mocai in trdni diiavi. Kakor hira kmefiki stan, tako tudi drzava, ki jemlje iz njega svojo denarao, voja§ko, pogosto tudi vladno mod, svoje odgojitelje in u&telje v svetuih in bozjih reeeh. Ni se tore] cuditi, da vsaka modra vlada obraca svojo posebno pozornost nablagor delavnega kmeLke-ga ljudstva. Tadi avstrijski „vladarji bili so od nekdaj prijatelji kmeekega stano, Ze v preteklem stoietji so ustauavljali druStva, ki naj bi kinetu pomagala in ga ucila pri njegoveni delu. Ocetovski skrbi avstrijskih vladarjev za blagor kmeckega ljudstva ima se tudi goriska kmetijska diuitba zahvaliti, da se je zaSela in da se vzdrioje. C. k. kmetijska, druiba v Gorici imela bi nos-pesevnti napredek v raznih strokah umnega kmetijstva. Ta avej namen tudi dosega, pa ne popoluonia. Po svoji sedanji uraviiavi je ta druiba bolj primerna rav-uiiii, ko gorskim krajem nase dezele, pa tudi ravuini ne cell, ampak najbolj oni na desaem bregu Soce. — Letnina goriske kmetijske druzhe zua§a 4 gl. in je najviSja v celi Avstriji. Veliki posestniki z ravuiae med Soco in Avso, kkerirn obdelujeju zeinljo koloni, utrpijo tako letoino. Manjsi posestniki na Krasu, po Eanalskem in drugod ne "unorejo z lahka take vsote, posebno pa ue v sedanjih revnih letinah. Obiavuavanja tega drustva vr§6 se le ? enem jeziku, v onem, katerega gorski posestniki, kojih ima dezela lepi dve treijiui, ne razumejo, in sicer v racstu, kamor ne more vsakdo priti, kadar bi hotel. — Od-tod prihaja, da izmed nasih m dih in srednjih kmetov je le malokdo vpisau v kmetijsko drustvo in da so tisti, ki je vpisan, se dru§tveuega delovauja ne ude-leznje, ker se cuti v njem kot peto kolo ali tujca in mu ni uglajpna pot, da bi mogei svoje potrebe izra-ziti. — Lausko Ieto izvolilo* je druStvo svoj osreduji odbor tako, da ima skoro same zastopuike jugozahodue ravnina, med njiini vec" gonsktb odvetuikov, in da dve tretjiui dezele sti v njem komaj zastopani. — Po taki sestavi doloCujejo o blagru kmetijskega stanu ccle dezele zastopniki skoro le eaega dela in sicer takega dels, katerega koristi aiso enake s koristmi onih delov, ki so v drustva skoro le po imcnu zastopani. Tako stanje ni hvalevreduo. Ako bi ne imcli deielna kmetijske Sole, bi kmetijstvo v nekaterih nasih krajih preje ponehovalo, ko napredovalo. — Za varovanje in oskrbovanje kmetijskih koristij potrebu-jcmo takega velikega drustva, h katereinu je lahko pristopiti, katerega raz^rave se vr&jo v umljivem jeziku, da se jih kmet la ako udelezl, ki ima svoje pod-druinice, v vsakem soduijskem okraji eno. Poddruz-nice bi imeli Bole, Tolmin, Cirkno, Kanal, okolica gori§ka, Ajdovgcma, Komen, Sezana in drugi okraji v ravnini. — V tako poddruznieo bi lahko pristopili kraetje doticoega okraja in bi se posvetovali o svojih koristih. Svoje sklepe in nasvete bi posiljali osred-njerau odboru, da jih potrdi in izvrSi. Na tak nacin bi imeli mnogo bistrih glav po celi deieli, ki bi se s kmetijstvom pecale, med tern ko v sedanji kmetijski spoStujemo in dislamo (eeniino, obrajtamo) s v o j j e-zik, svojo slovensko govorico. — Kako veseli so bili paL na§i pradedi, ko sta jiin slovanska biagovustuika Ciril in Metodij oznanovata Cuda Gospodova v doma-Lem, milem maternem jeziku! Veselite se tudi vi, da je tudi vara daua lepa priiozuost, da sliSite toliko le-pih naukov v svojem domacem jeziku. Nikedar pa ne posnemajte tistih uehvaiezaih, trapastih Slovencev, ki le par tujih besedij znajo, in sestistimi ponasajo: svojega milega matcrcega jezika pa se celd sramujejo in ne pomislijo, da je pregreitao sramovati se svojega jezika in ga zatajiti ali celo pozabiti. NaS sloveaski jezik je brat tistega grSkega jezika, v kcjem sc pisaii sv- pismo apostoli in evangelisti; ale vefi tisou let poSteni ljudje slovenski govor6. SIov. jezik je brat tistega latinskega jezika, v Kojem se §e zd&j opravlja sv. rnasa mej rimsko-katoliikimi kristijani. Se pied tisoL leti so brali nasi pradedje sv. pismo v slov. jeziku, in po slovensko so prepevali v bozji hiSi hvaio Bogu. (In §e zdaj se maSuje v slov. jeziku v Oalma-ciji v 4 Skotijah (Senj, Krk, Zader, Spljet) in 7 sa-mostanih I (xlej Ndles, Calendarium manuale utriusque Eccl. p. XXIV.) NaS slov. jezik je lep in gladko tece v njem: bozja beseda, sv. pesem in vsaka po§teua govorica. —- Nas" mili materui jezik je najdrazja dota, ki smo jo podedovali od svojih starih ofietov: dolzni smo torej, hraniti jo, lepsati in lake zapustiti svojim na-slednikom. Clove§ki jezik (govoi) je talent, katerega nam je izrofti Gospod uebes iu zemlje, da bi se z njim okoristili in tako veliko dobiCka imeli. Kedor svoj materni jezik pozabi, ali ga zataji : tak malopridno zakoplje svoj talent: a Bog ga bo kedaj nazaj tirjal z dobickom vred, (in fie talenta z dobifi-kom vred ne bomo mogli skazati? Prav lepo je pri-digoval u2e I. 1838 pokojni lavantinski vladika (Skol) Anton Martin SloinSek, ki je bil Slovenec z duSo in telesom, pa tudi mo& po bo^ji voiji, da malo takih. Oejal je v Bvojem goyprn; druzbi je zdaj par gospodov, ki vse vodijo, od kate-rih sc ue more zahtevati, da naj poznajo potrebe vseh krajev na Goriskcai. Drustvo naj bi vodili mozje imenovani od viso-ke vlade m deielnega odbora in nacelniki posameznih poddruiuic. Ustauovitev poddruzoic naj bi &e postavuo zapovedala. Tako bi bila v diustvu cela deiela zasto* paua po mozeh vzelih iz vseh okrajev in imeli bi tudi mali posestniki, ki, ce tudi inaii na posestvu, so pogosto jaki ua duhu, piiliko, da bi svoje zelje iu potrebe, svoje Qiiaii in nazore v domati poddruinici izrazili. Take druzbe imajo ze drugotl, n. pr. na Tirolskem, na CeSkem, in jih iuietuijrja dezelui kulturui svet. Taka druiba se more vpeipti le po posebni dezelni po^tavi. Drustvo „6Ioj;a* bu|piusiio visuko c. k. miut-sterstvo, uaj bi predloiiio uezehteum zboru gori§kemu naLrt postave za vpeijavo uezeluega kullurnega aveta na GoriSkem. Dopisi. 12 goriSke Okolice, 2. Jan. - Kdor je postav-Ijen za o&krbuika in varuha obenega blagra iu ijudske koristi, mora mu bisi svela dolzuost vsled sprejete sluzbe, tudi resno o. : bovati iu pospeSevati obCae koristi. Kolika dobrota da so lepe poti, dobre ceste za 2ivino iu ijudi, zuano je vsem. Oi cesarja Jo2efa se pripoveduje, da je na svojih potovanjih po cesarstvu sosebno gleiial ua turuske. uie iu na ce^te iu po ujih medl reduost in pridupst podio^nikov. Iz Gotke skozi Sempeter-itt dalje v Iuavsko do lino imaiuo skladavno cesto, ki se vcLinoma uzdr^uje z davki doticuih deiculanov. Po tej cesti hodi in se vozi dan ua dau ve6 Ijudi iu previa se veft blaga, kakor po kteri drugi *:esti» ki drii v goridko mesto. Ali se pa ta cesta oskrbuje in vzdiiuje tako, kakor bi trebalo? Smelo trdim, da ne. Ne omeujani tega, da je cesta preozka, da sc po kacje zvija in ovija; omeniti pa morom najprej zioglasni pogabni ovink pri 2upn:jski cerkvi Sempeterski. I>a se trpi na skla-davoi cesti dj kouec 19. stoletja po Kiirstusu tak biluo ozek ovink med hisami na obeli straneh, s kakorsniui ovinkom se te2ko more Se druga cesta poimSttti, bi drugod shiMo celi deieli v sramoto, na§i slu^i le v kvar in oesrede, sramote ne ftitimu. Koliko nesru6 se je *e na tern oviuku, pravi karibdi ali kodtu, pripe-tilo ljudem in zivini, 0 tern vedo pripovedpvati ne le stari, rnarveC tudi mladi ljudje, sosebuo Sempeterci. Alt ni mari nikdo odgovoit-n za take nesreCe na tern uesreeneni strahovitem oviuku?! A to, kar sem te dni videl na tej skladavni cesti od Sempetra proti Dcji dtagi, to je pa 2e odve6. Nemec bi rekel: das briugt eineii Ochsen urn. — Kdaj je dal slavui cestui odbor blato in zemljo iz odtofiuUi prcplitvih in preoxkih obstratiskih jarkov izkidati na cesto, to mi ni zuano. A da mora v2e precej casa biti od tega, spricuje trava na kupih, ki tako lepa zeleni in raste, da je veselje. Ali mari immcrava slav-ni cestni odbor na teh kupih napraviti seuozet, travo BOj ljubi, lepi in poSteni — slovenski materni jezik, s katerim sem prvie" klical svojo ljubezuivo mamo in dobrega ateja; v kalcrem so me moja mati ufiili Boga spoznavati; v katerem sem prvikrat castil svojega Stvarnika: tebe lioSem hvaleztio spi^tvatt in ohrauiti kakor najdrazji sporaia svojih rajnih rodite-Ijev; za tvojo fiast in lepoto hofiem po parnett skr-beti, kolikor mi bo mogoee; v slov. jeziku hoCem najrajSi hvaliti Boga do svoje poslednje ure ; v slov. jezika hodem uajraj§i ufiiti svoje Ijube brate in sestre '— Slovence; in kakor hvalezni sin svoje Ijube ma-tere — zeliin: naj bi bila moja poslednja beseda slovenska, kakor je prva bila slovenska!1"* To je bil iaoL, to je bil §kof—Slovenec.—Svoji domovini izkazujemo Jjubezen: f.) ...% tern, da zvesto spolnujemo svoje dolz-n 0 s t i — vsak na svojem mestu, vsak v svojem stanu ; da tako priponuremo v prid, pa tudi Last in slavo svoje donia6e dezele. g.) ...a tem, da jo b r a n i m 0 in varujemo zu-nanjih in notranjih sovralnikov. (Za domovino dolzni smo dati kri ia zivenje, de bi bilo trebe. A braniti jo imamo z jczikom, govorom in peresom tudi notranjih sovra^nikov in nasprotnikov I Opaz. prepisovalca.) h.) Ljubezeu do domovine skazujemo s tem, da m 01 i m 0 za svojo domovino: naj bi odvrnit do-brotljivi Bog vse hudo od ua§e Ijube doinaSe dezele i. t. d.tt Glejte, g. R., kako drugace u«5i nauk 0 dorao-ljubji. Jaz b;. se skoro rajSi ravual po tem, nego po Va§ih besedah. —Hvalezuos!;, obzirnost, spo§tljivost (pijeteta) do svojih dobrornikov in predstojnikov so: vrlioe, kreposti, Cednosti: izvirajo pa vse te iz pra-viCnosti krsanske! Jednako so tudi lepe lastnosti: patrijotizem, domoljubje, rodoljubje, narodnja§tvo. In izvir;jhn je isti, kakor zgore: hCerke so pravifi-nostil Prosim, vzemite to na znaujel na dra^bi prodajati in tako davkoplafievalcem davke za cestue potrebe zuiLati? Ta uiisel bi ne bila slaba. — Ti blatni kupi zasedajo cesto do 130 centimetrov' uekteri celo do 2 metra. Da se morejo vozovi, sosebuo §iroko ualozeni ogibati, morajo deloma voziti cez te biatue kupe. To sedaj ze gre, dokler so kupi mekki, ker jih kotesa rezejo, ce pa z&mrzuujo, bo to tezcj in tudi nekoliko nevarno. Tako se je tudi lausko Ieto godilo. Pustili so kupe lezati, da so ue samo ozelendi, marvefi Cvrsto travo obrodili, ker so morda veC' ko pol leta na cesti fekaii odreSeuja. VpraSa se toraj slavni cestui odbor: ali mis.Ii te blatne kupe s ceste spraviti iu kdaj? Alt bode morda cakal, da se jih scasoma dcz vsmili iu spet v stranska jarka polagoma apere, v kojih pa sedaj ni prostora ker sta polna? Na nekem mestu te skladavne ceste je le ncko drugo Cudo, katero tujci in domafii lahko ogledujejo m premi§ljujejo. V klancu pod scdloin (raztofijem med Seiupetrom in Uijo drago) se je stnu in mehek svet na cesto udil iu zemlja z;iseda cesto vec ko on meter na Siroko iu 29 korakov na dolgo, Itavuo v torn klauci je cesta precej ozka in voznja zatad tega se bolj ne-varua. UpraSa se spet slavui cestui odbor; ali 111 Le tega videl?! Saj ni to od vceraj marvefi u^e Ieto in dau. Ali morda misli slavni cestni odbor cakuti, rla vsedeni svet polagoma odne.se in apere dezevuicu, ki sedaj okoli vsedeuega sveta tece ter cesto spira in odna§a?l Ce bode si. cestui odbor na to cakal, bo njemu, to je sedanjim njogovim udoiu, to te^ko do-c'akati. Tudi hruSLa, h katerim se ta ce.sta posipu, ne sineni pozabiti. Ta hrusd se meuda dova^a it Vertojbe, pa je zelo slab, k temu se zelo z zemljo iiameSan in tako prav dobro blago za mnozeuje blata in da cesta vedno mehka ostaje, tako se vsaj kolesa ue potarcjo. Da je to resnicuo, se vsak laliko prupri^a sedaj, ko je cesta ravno na novo po*uta. To nuiiO 0 tej skladavni cesti je uacrfal nekdo, kateremu je pri sici obCna korist, ki tudi placuje pri-ioge za to cesto iu ki se zelo cudi, da veljavnj mo2jo, sosebuo obcinski predstojuiki, 0 tacih iiercdnostih in nerodiiostih mol^e in se ne gauejo. Pontozi Bog! V Kanalu, 8. jau. — NaSa citalnica jo imela v nedeljo 30. decembra svoj obeni zbor. DoSloje ?.a-dostno stcvilo udov in predsednik pozdravi navzofie s kratkimi besedami ter porofia o denarstvcnein staiiji drustva uicsto bivSega denarniCarja; ki stauuje zdai v Gorici. Bilanca kaze, da je odbor dobro gosiodaril in oatula gotov.ua v dciiarjili pivuesc se v rabun te-kocega leta. Novi odbor je bil enoglasao izvoljen in odbor-mki Bresausig, Knznifi, Ter«iC in Zega so zopet eno-glasnv izvolih L g. Fr. Vidica, dekana, kot predsed-tuka, ki se je s kratkiuit be-edami za skazano mu zaupanje iu east zahvalil. CitalniSuim udom so ua razpolaganje sledeCi li-sti: Slovenec, Slovenski Nurod, Novice, Sofia, Edinost Gospodarski list, Breucelj, Cerkvetii glasbeuik, Cvetje' Kres, Zvon, Vateriaud, Tribiiue, Tnester Tagblatt, Neue IHustrirttf Zeitaug, Neue fr. Presse, U Eco del Lito-rale iu Cornere di Gorizia, toraj 0 s e m n a j s t Casopisov Letos so Stii-i easopisi ua novo v citalniei. Iz te»a se Ze lahko po.sr,ame, koliko resnicno je ni.sal znau? do-pisnik med diugiui tudi 0 citaluici,' ktere gostoljub-nost — ue bodi mu opouoSeuo — je maraikteri — krat uzival. Pa 0 tem raji molcim. Odbor jo med drugim v prvi svoji seji sklcuil. v postuem casu napraviti poduCna predavanja s torn^ bolo in petjem, iu to bo Citalniei bolj koristilo, nego — plesi. Cifalnice uaj ostunejo citaiuice, ne pa ple-salnice. Vidite, gospod urednik, da nam Se ni treba hoditi ucit se v—Trento, kako da naj fiitalnica dela, mordaybi se §e Treutarji pri nas kaj naucilt. Se eno zeljo naj tu izrazim. Dopisnik, ki je eel kanaiski okraj tako 8temeIjito* obdelal, naj bi bla^o-voiil tudi zdaj ob zacetku leta objaviti, kako cvete in napreduje citalnica v tistem kraji, kjer on biva, koliko nbesed" daje vsako Ieto, koliko casopisov ima itd. Jaz sicer nisem v Kopru studiral, toliko pa ven-dar vera, da gospod dopisnik zua veC, ko hruSke pe5i, toraj le naprej. Cepovan, 3. jau. — Vreme imamo mrzlo, a krv nam je ostala gorka. To smo imeli priliko opa-zovati ua uovo Ieto pri obent'm zboru nkatol!^ko-nolt-tiske citalusce" iu pii besedi, Ki je potein sledila. Obenega zbora se je udele2ilo do 30 udov. Gospod predsednik je po kratkem pogledu na delovanje v preteklem ietu vabil drustvenike k pogostim 3sho-doma. Povedal je, da po odborovem sklepu bo prikod-uje Stiri uedelje zaporedoma po popoldanskej sluzbi bo^ji shod s kratkocasuim beriloiu iu poducnim «o-vorom. Na to se je odobril letui racjn. Potem je taj-uik, g. A. Bratui, govoril 0 slavueia odlikovanji ua-Sega drzavuega poslauca viteza dr. J. Tonkli-ja, ter je predlagal, uaj se novtmu sloveuskemu viteza poro-ci fiestitauje tega drustva. Predlog sprejel se je enoglasao z odobravanjem. Koaecao je bil» volitev non* ga odbora, Po volitvi se je zafiela dvorana polniti z naro-doin, ki se je clreujal k besedi, ki je obsegala osem toeek, in sieer: pet pesmi, dve deklamaciji iu toni-bolo. Prav dobro in prijetno so se izvrSevalc posa-mezue totke; najvefi hvale pa je zda „KovaSkaa, s katere predavaujein je bilo zdruzmo primemo kre-tanje. Po besedi je trajal.i Se nekoliko casa doiun&i zabava, pri kateri se je pokazalo, da po zilab naSih Ijudt se pretaka vneta sloveuska krv. IZ V0l6, 4. januarja. — ' Viadarji izvole si iz-rek, kateri Mi kot nafielo ujihoveniu vladanju, NaS preljubijeui vlad;'r, presvitli ee&ar izvolil si je glasilo: „vinbus unitis*, z zdruzraimi mo^mi. Lepo glasilo, kajli i zdruzeumu mocm; uapravljajo se deia, katera obCuduje s»vet, z zdruzenimi mocini usiatuivijujo se zadruge, druStva, ki podajejo dobiote, katere doseei pojediiiim inoiem bi biSo ucmoZuo. V novejsem iasu zacela jc prav lepo cvesti ilrui-ba veteranska, katerej je med drugim tudi la zadaca, da podpira revne, ouemogle tide ter da jdi Casino spreniija k zadujeiuu pofttku, ko umrjejo. Da druib.t onienjeno nalogo castnd izvistije, svedofiil nam je da-ttcs sdoveam pogreb umrlega veteranskega China Ivuaa Majnika iz Vole. Popoludne ob dveli priCol se je pogreb, kakorSeu se je mogel dosedaj ua dezeli le ma-lokiat viditi. Prod krsto korakali so v obiluem ste-vilu zbrani vetcruuci, katere je vodil nacehuk volean-skih veterautev, gospod Franc Gabler. Tolminska godba svitala je zalostni stopaj prav milo in nataueno. Pokojnika spreinljcval je razuu domacih duhovnikov tudi east, gosp. Dragotin Pcuciu, za prospeli vetetan-skega diustva zelo vnet gospod, kar naj mi bo do-voljeuo tu Castuo omeniti. Sprcvoda udelezili so se tudi t. k. okrajm komisar iz Toliuma, gosp. zupau tolraiwski z drugtmi gosp. uraduiki, udje domacega obcinskega zastopa, c. k. Jtuaiicm atrazniki ter obilo druzega ljudstva, dasi je bil oimmjciii dan delavnik. Slava jim! Ko so krsto (trugo) polozili v grub, od-meval je mogoeno strel lopicev po mirnej doluu. In ti zvesti tovariL, kateri at bil druStvu z duSo in le-lesom tieptemakljivo mlan: Udelczeval si tsu boja, ko te je nas Ijtibljeui vladar klieal vaiij, poCivaj zdi.j miruo, dokler te zopet trombe giaa ne pokhte, ne ve6 v boj, tewveC po venee ziuage. Cemu neki vsetopiScin? Mozje, kateri stc tmeli ^ast, krvui dawk poluziti domoviui ua oltar, podpi-rajte dtustvo z obilmm prihtupom; za eu goldiuar na leto, katerega d tudi tez.uk odtrgati more, vain lehko douese enkiatobilue obre^ti. Can veC vas bode, turn zdatutySega uspeiia se je oadejuti. Zdruzeuimi moduli 1 IZ kobOridSkega KOta, I. januarja. — Jako nas je razvesuiila vest, ki je bila v zaduji nSoCi" ome-njena, da je visoka vlada na osebno prosnjo naSega drzaviifga po^lanca, viteza dr. Tonkiija, nasega donia-ctna iz Bigsuja, duvoSila vehko vsoto 3000 (reci : tri tav^ent) goldiuarjtv kotarsknn obcinatu za napravo ceste, ki pelje ud dizavue ceste proti Brginju, ki se ze dolgo pa jako ueredno deia in zato veliko vt L sta-ne, uego bi stala, ako bi be zaporedom delala. Zdi se, da tuai pn tvj ccsti sa rabi innogo peska; Vi ki iniate pri nji opraviti, va»ujte se, da Vas ne zasuje. Podpota doiia nam je o jako ugoduem easu, kajli lauski pndeiki so bill pitli in potreba trka ua na§a vrata; zsiaj nam je pnskrbijtmo delo iu zasiu^ek. Hyala gospodu posiancu! Cadili emo se le tej okoli-Sciui, da je bdo tseba obebae proSuje pri visokem miujsterttvu, ker venw, da so biie v dezeli lzrazene iu izroieue proSujo v lent oziru. NaS glas torej ui bil prodri na I>anaj, zmrzuil je bil ua poti; a na§ poslauec pri^edSi na Dunaj stori kakor Pavliha, ka-teremu je bil gias zmtzul v postiljouski trombi, stopi v gork& miiii&ttovo sobo in koj zafiue glas uaSih pro-Senj odmevati se po sobi tako tuiuo iu milo, da se ramister ni mogel ubtaaiti sok. Koj pokiiCe svojega pisarja, visokega gospoila, m mu ukaze, naj pi§e Ko-tarjem veselo pismo. Iz tega s^pozuamo, da ne bo Se kouec sveta; C*e tudi uam eno soluce zaide in nam skrije svoj prijazni obraz, izide uam drugo jutro pa drugo §e lepse in prijetoejSe soluciee, ki uas ne pece, ampak le pnjetua ogreva za uaiod in vefiuo pravico. skim i..ovenskim ufiiteljem. Primorski Sloveuci imamo sedaj tri ufiitelje izpitaue za m^.Y,anske §o!e (a ne dva — kakor je bilo Sitati uekje \v. yn-u »ii.) Ti trije gospi-.dje so: Ivati M e v c i n a, e. !< •. ufiiteJj v Go-riei, Benedikt P o u i z, c. kr. uCitelj v Kopru, in Ivan Krajnik, ueitclj v Podmelcib. Preccj nam ]«• pa §e bi-stroglavih slovenskih uCiteljev, katerim bi svetovali, da se pudviifjo izpitu za muScauske Sole. D.i se raz-vidi, kaj in kako si- \ni teh izpitih zakteva, uavesti hofiem pismena in ustmena vpr«Sanja, kateiu je dobil pri izpiasevalai komisiji v Kopru g. Krajnik. Nadejam se, d.t » tern maibikumu ugodim. (Radi jdclega -pro-stora izpustili smo dotifina ptasauja, a pripravljeni smo z duvoljencm g. dopisnika pokazati jih gg. u6i-teJjem, ki bi po njili pra^ali. (Jr.) S Primorske, du6 I. januvaija. — (NaSi me-SSauski ueitelji.) Tezavuo je daudaues sloveuskim ua-Sim ucUeljeru, da se lotijo delati izpit za moSfianske §ole} kajti uajpreje ti izpiti mso lehki, a potem tudi sloveuskih mescauskih Sol Se nimamo, in torej 4otiC-uim kaudidaiom ta izpit raalo koristi. Vender se zla-gam z uekim nTovansevimtt dopisuikom, ki je svoj cas bil oineuil, da bi bilo dobro, alio bi se veL sloveuskih u&teljev prijavijalo za izpit za meSeanske Sole. To bi nam gotovo bilo v cast iu bi Se bolj po-trjevalo zuaai izrek, da „Sloveuec je bistre glave". Citati je bilo, da jeg. Ivan Krajnik, mlad uditelj v Podmelcib blizu Tolmiua, napravil miuolega meseca oktobra izpit za me^aaske Sole iz jezikoslovuo-zgo-tiiovmske stroke % odliko. To je Sastvsem piimoi- Z dezele, 27. dee. 1883. (Ca^.ikarstvo, obre-kovanje. opravljanje, pa krS& ljubezen.) (liadi po-maujkanja prostora smo dopis jako okrajSali iu |ueka-tere obhke premeniii. Ur.) Obrekovuiije ui nt-kedar dovoljeno; ofiitno je, da se ne smejo razua&ati neresnifiue reCi In ce je kedo neved6 in nckot6 kaj takfga storil, ,-. Unost mu je, da Cim brze to popravi, Sofoklej bi dejai; Vsi smrtniki smo zmotam podvr-zeni: A pametni se trudi popraviti pogrcieno, ko spo/.na, kaj je pogreSil I Tako n. pr. bi imel jaz popraviti nekaj, kar je bilo v donisu „iz gdr" v 5i. lifctu nSoCe." Jaz iiisem pisal tako obsezuo: ntia§i staeunaiji dobijo po 3 lite", uego — fie se prav ne motim — tako le: nkak gospod dobi ild." Obreko-vauje je tedaj obsojuno za dobro; kaj pa opravljaiije (ogovurjaiije)? Ono je uepotrebno oCitovanje pre-greskov bliziijega: kader se namice brez vsake po-trcbe iz 1 a h k o m i s e 1 n o t; t i ali iz z 1 o b e in h o-v r a S t v a razgla^ajo iiudoKlutuotsli (pomanjkljivosti) bliziijega, za koje nijedeu ne zua, ah vsaj ne zna ui* jedtn v oncui kraji, kjer se to govori. KazglaSenje lesiniue slabosti bli^njega je veasih d o v o I j e n o, v nekaterih okoliScinaii eelo z a p o« vedano, u. pr. kadat to znliteva imSa posebna ali bliziijega ali obmnska korist all ljubo/.on do ujega, komur se velika »>koda deia, ali kadar tiija to po-htavna oblast ali dolzuost Btauu! Zakaj to piScmV Zato ker nekateri ljudje imajo uuvado, da se sktivajo za katekizem in za kei'.sausko ljubezen, kadar se jim resniea pove. Namesto da bi ua prsi tolkli kakor evangelski colnar, spoznavSi svojo krivieo, se lttidujejo uad onim, ki jim UoCo ofii od-pteti, da bi spregledali, ter upijejo, da kersauska lja* bezen ;?e zanemarja. Ali tedaj ni mogoee razkrivati v iusuiku slabosti svojega bliznjega in vundar ohrauiti knstj. ljubezeu do njegaV Menim, da ipak! Jaz bi dtjai: Kedor je uasprotnik stvari, Se ui sovra^uik (aii fajiit) osebe; Ce dopisujeS v fiasnike, s tern sa ino Se nisi zatajil krS. ljubezni. Kader titja ljubezen do bliinjega, kateremu se velika Skoda dola, se lahko ogtt^siS proti uztociteljem oue Skode. Za resnico in pravico: z govorom in peresoml Ne proti osebi, ampak proti stvari 1 Ogovatjalec slabega, zagovoruik dobrega. mislili, da je nasprotno resniea. Do te misli nas privede se v6 da tudi to, da ni §e re§eno vpra-§anje radi postave o zakonu zidov s kristjani ter da je 61 udov ogcrske gosposke zbornice svoje i)t*osnje za vstop v to zbornico ponovilo in da 60 tcli udov je vstop tudi do bilo, Vsakako se pa vidi, da je tudi ogerski lazi-liberalizem skoro ze odgosppdaril. Nasledki l)odo isti kakor pri itas: iiezadovoljni narodi in strasanski dolgovi. Gospod David, ki je dai y Zagrebu madjar-ske gibe razobesiti, pouzrodil je na Hrvaikem brczkonLuo nezadovoljnost. Hrvati ga bodo imeli dolgo Lasa v spominu, se v6 da ne v dobrom* PoroCali smo ^e o nesreCah, ki izvirajo posredno ali ncposi'cdno iz Onega postopauja in o hudih prcpirih in borbah v sedanjem hrvalkem saboru, ki se §e nadaljujejo. Vzadnjcm 6asu obravnaval se je v odseku prcdlog Vojnovifiev, je li ma-djarska vlada vsled znanega postopauja prelomi-la pogodbo, sklcncno med Madjari in Hrvati, ali ne. Po dalj§i rnzpravi, katera ni bila brez bur-nih prizorov, obveljai jc predlog, da se v saboru pripozna, da jo bila pogodba prolomljuna ter da se zato skrbi, da se kaj jednacega ne pripeti vefi. V Kim je 0. t. ni. priSio do 12.000 ljudi iz vseli krojev Italijo, da bi se udele^ill svoda-nosti, ki se jo vrSila na 6ast raiijkemu kraljti Viktorju Knianuclu. Kakih 25.000 oseb ilo je v ttpi'ovudu li groku kraljcvcmu v Pantoon ter je polozilo taut na njegovo rakcv muogo vencov, Bolgarski knez zakljnfiil je sobranjo s pro-stolnim govorom, v katerem so poslanccm za-hvaljujc za njili vzgledno delovauje, izraznjo nado, da novi vojni minister, ki ima dan na dun Iz ltusijo priti, rod! ugodno vojuo upraSanje, iu jim vo§6i konc&no sreCno novo leto. Na ^panskem ni se rc^ena ministerska krizu, Od vefi strani kraljovine Cujejo se glasovi, ki prl-iy;ajo, da v Bpaniji vr6 in da nastane leliko kaj, Politicni pregled. Sedaj, ko vlada v uotranjih zadevali poli-tiena susa, razpravljajo listi ve6 nego je po-trobuo govor solnograskega poslanea in dvornega sovctnika Lieubaeherja. Ta gospod je naenkrat sprevidel, da so zaliteve Clehov, Poljakov in dru-zih Siovanov prenapete, posebno ne odobruje zahteve Celiov, da morajo biti uraduiki na CeS-kem in Moravskem obeh dezclnih jezikov po-polnoma zmozui, tudi ni zadovoljen s Poljaki, ker zuhtevajo proved glede takozvane uecentra-lizaeije zeleznienih uradov. Glede Celiov, meni gospod sovctnik, bi zadostovalo, da bi ceSki u-raduiki popolnoma znaii oba de^elna jezika, nem-ski in 6eski, Nemcem pa da ni treba znati ces-kega jezika, ako Uocejo postati uradniki v popolnoma nemSkili okrajih. Cehi hofiejo pa polno jednakopravnost: ako se mora Ceh ncmSkijezik u6iti, naj se uci tudi Nemee ceSki. Ustavoverni listi se g. Lienbaeherju zelo dobrikajo, da bi jim pomagal grofa Taafieja vreci; a komu bi g. dvorni sovetnik najved skodil? Na Dunaji mudil se.je ogerski ministerski predseduik Tisza, ki je bil tudi od cesarja spre-jet in se je dalje casa i njim razgovarjal. Nekateri hoCejo temu potovanju ministra Tiszepri-pisovati veliko vazuost, drugi pravijo, da je temu povod navada, da se ob novem letu cesarskej dru^ini, udom cesarske hise in drugim visokim osebam na Dunaji obidajna vo§6ila izrazijo, Ker se uradni ogerski listi zelo trudrjo, da bi poli-tifioo va^ost temu jpoitodw odreWi, U sl?oraj Domafie in razne vestt Vabilo. Podpisani odbor slovcnskega naroduega politiCnega druStva »S 1 o g a" vabi s tem vse p. n. gospode dtuStvenike k rednemu letuemu obCnemu zbo-ru, ki bo v cetrtek, 17. januarja t. 1., ob 11. uri prcdpoldne v prostorih podpornega druStva v Gorici, na Travniku h. St. 16 I. nadstropje s sledeCira dnev-nim redom: 1. Nagovor predsednikov. 2. PoroCilo tajnikovo. 3. Potoftlo blagajnikovo. 4. Peticija do visokega c. k. kmetijskega ministerstva za vpeljavo de^elnega kul-turuega sveta na GonSkem. 5. Resolucija do visoke c, k. vlade za urejeno Sirjenje in ravnjenje drzavne koroSke ceste ob Sofii. 6. ProSnja do visokega c. k. nauCnega ministerstva za ddavno podporo sloveuskih otroSkih vrtov v Gorici. 7. Razni morebitni Jnasveti gg. druStvenikov. 8. Yolitev predsednika, 9 odoWnikov in 4 naniestnikov. Glede na vaziiost dnevnega reda in glede" na to, da obcui zber ni sklepfien, ako se ne snide zadostno Stevilo druStvenikov, vabi in nadoja se podpisani odbor, da se p. n. gg. druStveni dlani udelelijo tega zbora v prav obiincin Stevilu. V Gorici, 3. januarja 188*. 2a odbor slov. narodn. polittfnega druStva „SlogaK: dr.J. Tonkli, predseduik; Fr. Povse, tajnik. GoriSka ditalnica poslala je deputacijo Stirih odboruikov k prevzviSetiemu in milostljivemu gospodtt knczonadSkofu dr. Alojziju Zoruu, katera ma je iz-roeila diplomo Castnega uda. Knez je deputacijo pre-prijazno sprejel ter izrazil v prav lepih besedah svojo uaklonjenost do prvega slovenskega druStva v Gorici. t Antoarja Maurer, uCiteljica rofiuih del na tukajSnjem c. k. uCiteljskem izobra2evaliS6i, hdi bivSe-ga nasega odgovornega urednika g. Antona F a b i j a-nija, urarlaje pretcklo sredo ob 10l/4 ure zvefier po dolgi in te2ki bol«zni. Sibka bila je ze dalje Casa iu zastonj je bilo vse prizadevanje, da bi ji zdravlje in zivljenje ohranili. Zadnje dni je bila veasih v neza-vesti. Eno tiro, predno jo umrla, seje naenkrat kakor piobudila in je prosila, naj pokliiejo mater, katere tisti trenotek ni bilo pri nji, da se od njc poslovi. Pac mil prizor, ko se je hfier poslavljala od matete za na pot v vefinost. Dru2iua je potem zacela moiiti jn med molitvijo je ranjka svojo du§o mirno ia brez boleCine iziihnila. Vedoi ji pokoj I Zavod zgubil je v nji krepko mofi, u5itcljske kaudidatinje jako spretno in ljubeznjivo uCiteljico, a sin Gvidon skrbno mater. --Pogreb bil je danes popoldne z obilnim in odliCunn 8premstvom. 06e, sin in brat so se ga udeiezili, Naj ! W&ga raojea y mm jediwl. V Grgarji prodajal je neki apostel za bozi&ie praznike psalnie v slovenskem jeziku po 50 kr., novi testament po 20 kr., dekietom pa po 10 kr. Bil je luteranski agent. Kojaki, varnjte se ga. Za, PMev spomenilc so darovali: Vinko Bolschein, posestnik v Gorici, 5 gl. — dr. Aleksij Bojie, zdravnik, 5 gl. — Kati U!eart kubarica, 1 gl. — Franca HafievciS, knharica, 1 gl. — Janko Leban, tiditelj vLokvi, 1 gl. — Andrej Jeglifi, deMoi raca-imr, 1 gl. — Josip vitez dr. Tonkli, I gl. — Jozef Nanut, posestnik v St. Andrezi, 1 gl. — Nikola] dr. Tonkli, odvetnik in deSelui poslaoec, I gl. — Andrej KocijaneteV de^elni poslanec, 1. gl. — anaSaJ.8 gl.— Prenesek i: gl. Vkop 29 gl, Z& Kocianfiidev spomenik sta darovala: Fr. Vidie, dekan v Kaoalu, 2 gl, — Anton Ukmar, vikar v Ligi (Marija Celj), 2 gl. — Prenesek 273 gl. Vkap 27? gl. DruStvo zdravnikov poknezene grofije gori-Ike in gradilke bo imelo v nedeljo, 13. t mn ob 10, nri najutra v deie'ni dvorani ,avoj letoinji obeni zbor. Dnevni wd obsega nasledoje tofike: 1. Predlog, kako bi si* jujbrunilo raziirjenjti pellagra na Gorilkem; po-locn dr. B. Schiavnzzi iz Tr&ca. 2. Potrjenje notra-ojega druStvenega vodila; porota dr. M. Babarovich. 3. Predlog © vpeljavi tarifa za zdravni§ko pomoe; poroea dr. Aleksij Rojic 4. Volitev odbora za leto 1884. 5. Morebitni predlogi. O sestavljenih taiifih go-vori se po mestu ninogo. Ob&nstvo se strinja vtera, da bo zanaprej smrt voliko drazja, ko zdaj, in da bo moral varovati se boiezni, kdor bo hotel ohraniti svoje hvanilniC-.uo bukvice nedotaknene. S tem pa ni §e receno, da so obcinstvu tarifi natanLno znani, in ce so znani, ni §e receno, da jih obeai zbor odobri. Pri-porocali bi gospodom zdravntkom, naj bi se ozirali na na§e razmere gori§ke in naj bi sprejeli take tart-fe, ki so naSim razmeram primerni. Neki o6a nam pi§c ter nas prosi, da bi obja-Yili tof vrste; Sulska postavaod 20. avg. 1870. 1., ki je pri nas kakor ilrvgod v Avstriji veljuvna, zahteva v §. 47, da itevilo ucnih ur p« otioeili prvih Stirih lolskih let nc sme bit! viSje nego 24 na teden. A vendor se 8 ietuc deklice na tukajSnji vadnici podu-tiujcjo 28 ur na tcden, kar se nieni zdi proved in oepostavno. Mislite si sibko dekletee osmih let, ki mora kak dan bcrieti od 8-12 in potem zopet od 2 do 4 ure, tedaj potato 6 ur na dan v Soli, in sicer po zimi in v taki Soli, kakerSna je v Goriei, ki je za vse drugo bolj spnsobna nego za Solo. Kaj taeega se Se od deckov lGtih do 18tih let na gimnaziji ne zah-teva. K temu je pa treba se dostaviti, da v teh 28 urah §e ni podaka v petji in telovadbi. Teh dveh predmetov se sploh te deklice ne uC6 p r a v n i 5. Za-koj ne, ne vemo. Saj veader §. 3 §olake postave jas-no govori, da sta na ljudski §oli petje in telovadba zapovedaua predmeta, in vsacemu je znano, kako zla-sti petje dobro vpliva pri odgoji mladine. Meni vsaj se zdi to velika napaka, da se popolnoma zanemarja na zavodu, ki bi hotel biti v zgled drugim. V Cepovanu so ustanovili tamoSnji c e c i 1 i-j a n c i, katerim sta se pridruzila tudi LL gg. vika-rja iz Gorenje Tribn§e in Lokovca, dne 1 jan. t. 1. poddruZnico, kateri je naCelaik onda§nji vikar, 6. g. Bl. GrcaT pevovodja pa g. Stef. Suligoj. 6esti-tamo vrlira C»'pc»vaneem, ki so ztueiom, za vse dobro in blago vncti ne samo z besedo, ampak tudi v de-janji. Ta poddru^nica je na Gori§kem prva; cecilijan-ci po drogih krajih naj ji ne pustijo te casti, da bi bila edina in zadnja! Nesreca p^rgodila se je pretekli teden, kakor se nam poroca, na cesti iz Gorice v Dornberg blizu prva§kega mosta. Dva u§trifina vozova sta tako nesre-€no zadela drug obdrugi, da je en vozoik padel zvoza in je ostal v nezavesti. Prenesli so ga v gorisko bol-niSuieo, kjer se je spet zavedel. „ Na sMadovnej cesti, ki pelje iz AjdovScine v Smarje, ravno na ovinkn med PlaCami in Kri2em, np o d v o d i § 6 e m" je 5. t. m. pod vceer voz.iik, ki je peljal vino od podzupana iz Vclicih Labelj, za-vozil in vso tekocmo. blizu 200 fr. vrednosti, saine-mu sebi in nekemu krcmarju iz AjdovScine razlil. V istej noci od 5-6. t. m. je pa gorelo pri omeujenem pod^upanu. Zgorelamnje hi§a in vsi letoSnji pridelki. K sie5i je nekoliko zavarovan in velika srcca za vse, da je bila oua noc silno mirna. Sploh je mot letos kaj nesrefien. Dal Bog, da bi si poSte&jak kinalu opo-mogel. V Kri^i imeli so o bolienih praznikih navadno tridnevno poboznost, uekak misijon, katerega se je ljudstvo udele^evalo v prav obilnem §tevila. Eol§ki delavci, ki so iskali zaslu2ka pri arlberSki zelcznici, morali so, kakor se nam pripove-duje, prazui vradati sedomov, kerso podjetniki spre-jemali delavee z La^kega, avstrijske so pa poslavljali. Ako je to res, ali bi ne hoteli poverjeniki „Sloge" po Bolskem nabrati potrebnih dokazov in naznaniti jih politicuema druStvu v Gorico, da uapravi BSlogac sa-radi tega pritoibo na visoko c. k. mtnisterstvo? Mol-cati se o tem ne sme, ampak obesiti je truba stvar sa veliki zvou, da ne bodo tujct domafiinom jemali kruha iz ust. tz Tolmina. Rjkodelsko bralno drustvo si je izvolilo dr. Roberta Miani-ja, pravdosrednika, za predsednika, narodna i i t a I u i c a pa zopet go-spoda notarja dr. Janeza pi. Premersteina, Vaziiih sklepov ni bila v nobcnem dro§tvu. — Dae 29. pr. m. je bil gosp. Joisip Dcvetak enoglasno zopet za tol-minskega z a p a n a izvoljea. Z IlOVim letom nasitopil j« BL j n b I j & a s k i ! Zvontt svoje cetrfc) teto. Zavcdntm Slovenceiii, ki i ljubijo l»kpo-.loven \\i 2iiaii»tvt>n list, ui ga treba po- j sebe pnporocati, ker jf» splosuo priznan kot popaino | odgovarjajoC svojemti iiamouu. Tttvaris mu BKres" | izhaja v Celovci v zab>zbi tiskarne Druibe sv. Mohora in ima z ^Zvouom1* enako zada6>, iv. tudi po nekoliko drugi poti. — 8olt m t»tlr'oj! sluzita v Ljubljaui dva lista. VU L i 11; I j s k i T o v a r i S*, katertga ure- | juje slovcnskt odgojittdj in uditelj, g. Andrej Praprot-nik, zacel je s>v«tje 24. leto. Tega lista ilelo za solo in slovensko slovstvo je jako usposno. — „Vrtecu, casopis s podobami za i>tuv«knsko mlalino, i/.daje g. Ivan TomSiC, ufiiteij ijabljanski uie 14. leto. Oba | lista toplo priporot-amo Solnikom in za ufedo ^e mla-diuo, — Kmetijski pndtik siri na GoriSkem WG o- j spoda rski List1*, ki izhaja rokrat na inp&ec in stane na leto 1 gl. 20 kr. — Namestti prcstalega | BSlovcnskega Prijatelja", katereg.t je izdajal g. Audr. Einspieler v Celovci, zafiel je. izhajati z uovim letom v lijubljani nD u h o v it i P a s t i r", cc»ar urednik je s sodelovanjem vec duhovnov g. Antun Ivtztc. Ta list | nainenjen je pridigarjem, kateln-tom in duhi»vnikoin sploh. Prvi zvezek, obsegajoC tri tiskane pole, je mnogoobieien po vsebini in s[n»(*:iijt% da j« v spret-nih lokah. Priporocamo ga prav g»rko tiw duit^v.scini. Zaiaga ga „KatoliSka bukvaina" v Ljubljaui itt stane za eelo leto (12 zvezkov) le 1 gl. L i»t n i c « u r c d n i 31 v a. Gosp. c e « it j n n c e m fi: stvar smo izrooili pisatulju «nc:;a listkn. — 0. ttopisn. iz Ljubljana: danos ninmo mogtt; iivalit. -- Z dczel«t % Ko b a r i d s k o g a, i z Folic, i z I»I r e, iz zavetja % r a-d i a k o obcine: morali smo odlo^Ui; prosimo potrplionja. Lifitnica oprnvniStve; SI. bralno dr«5tvo v VipolSah: poalano naroiinina i gl. 40 kr, prejoti f hvala. Poslano. G. T. J. v B. Odstopil zaradi odvisnosti K-a pa kristj. ljabe-zui. Za s6 mi ni I Konec — mir I Trentar. Cudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega. To priprosto in naravno zdrarilo jo prava dobrodejna pomo5 in ni treba mno-gib bcscdi, da so dokazo njihova Cudovita moc. Ce se le rabijo nekoliko dni, olnjsajo in prezcncio prav kmalu najtrdovratniSo ze-lodcne bolesti. Prav i:-.vrstno vstrezajo zo-per hemorojde, pioU boleznim na jstrih in na vranici, p»oti drovosnira boleznim in proti giistam, pri zenskih meaeinib nadloznosdb, zoper boli tok, bojast, zopci* bitje area ter fiiafcijo pokvarjono kri. One ne pregznjajo samo omenjenih boiezni, ampak naa obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. Prodajojo so v vsoh glavnih Ickarnicah na svetu; za naroSbe in posil"atvo pa edino v Iekaraici Oriatofoletti V Gorici, v Trstu t lekarni C. Zanetti in O. B. Bovi3 in t lekarni Alia Madonna v Korminu. Ena steklenica stane 30 norcer. 8aloHska obleka od 22 do 66 gl. Zaloga robe in izdelovalnica VSAKOVRSTHfi OBLEKE civilne, voja§ke in duhovske. v Gorici, na Travniku, h. §1 28 pred kosarno, se toplo priporoea slavnemn obfiinstva % to5uo in posteno postre^bo. 'm illlafce iz me&inine (Stof) od 3 do 15 gl.| SAMO pri Ignaciji Steinerji v fioriei, nasproti nadškofijski palači, dobi se najbolje, in najceneje obleka m gospode, dečke in otroke vsake vrste in velikosti na poljubno izbiro vedno gotova. Čudovito dober kup! I zimska suknja od 10 gl. naprej, l zimska obleka za gospode od 10 gl. naprej, 1 hlače za gospode od 3 gl. naprej, i obleka za otroka od 2 gl. 20 kr. naprej. j Poprave vsake vrste najconeje. iiii ziipekTKfitye po dr. Malicu p. jo od!o,'ii;» najboljse zdravilo zoper protin tor ** revmatizera, terganje po udih, bokdinc v^kri- ii tor ziveih, oteklino, otrpnele ude in kite itd„ malo cusa to se rabt, pa njino po polacm tr- ' g^nje, kar dokazuje obitno zahral. Zahteva naj so . samo „cvet zoper trganje po dr. Malieu* § zraven stojecim znaineujem; I steklenica 50 kr. HP Zahvala. "91 c •''¦'•"'' ' Gospodu pi. Xrnkdczy-jUt b'karja t t.jubljani. Jloja mati so na protinskej boiezni na nogi silttO trpeli in razna domata zdravila brezvapesno rabili. Ko je pa bolezon Cedalje bujia prihajata in U2« vec dnij niso mogli stopitt na nifj;o, spomnim so na Vas dr. Malieev protinski cvet po 50 kr. ter si ga nemudoma narocita. In res iraul ja eudovit vspeh, da so ae po kratkej rabi oprostili mucnih bolecin. S populnim prepricanjera prizuavam tor^J dr. Malieev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga T*a-kemu bolniku v jodnakoj boiezni priporoeam. Vai»j blago* rodnosti pa izrokam najprisrcnejSo zahvalo, z vsem spoato* vanjem udani Frail Jog, posestnik t Smarji p. Celji. 9^" Plauinski zelisetii sirup krajnski, "^B izborea zoper kaselj, hripavost. vratobot, prsne in pljucno boiuuiaa; 1 stekleiiica bt> kr. Koriitnej^i nego **s« ˇ trgovini se nahajajoci soki in siropi g^~ Kri cistilne krogliec. e. kr. priv., ~^m ne sroeie bi so t nijednem gospodinjstvu pogroSutt in so se uze tisackrat sijajno osredocile pri zabasan,!! cloveSkega telesa, glavobotu, otrpnenib udih, skazenom zflodcu, jetrnih in obistnib boleznih, t skatutjah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 §katuljami 1 gold. 5 kr. Razpo§ilja se le jeden zbtoj. XaroCila se izvr§6: najhitreje s poStnim povzetjem v lekarni pri „samorogutt fedajatelj m odgOYvnd urednik,; jj. iiOIl^IO. — Xiska: .Uiiur^auska Uskarua" v Gorici,