PRAVILA
Zveze za tujski promet v Ljubljani.
Društvu je ime «Zveza za tujski promet v Slo= veniji» in ima svoj sedež v Ljubljani. Zveza stoji, v kclikor ni podrejena društvenemu zakonu, pod nadzorstvom ministrstva trgovine in industrije in se v pogledu prometa potnikov in turistov ravna po njegovih navodilih.
Zveza nadzoruje tujski promet v Sloveniji, vodi, upravlja, ureja in pospešuje vobče vse zadeve, pri katerih gre posredno ali neposredno za tujski promet. V podrobnejšem pa:
a)	vodi evidenco tujskoprometnih naprav v Sle* veniji, posebno pa hotelov in gostiln, ki prihajajo za tujski promet v poštev (hotelski kataster), in posreduje pri oddaji stanovanj v tujskoprometnih krajih;
b)	pospešuje hotelirstvo in gostilničarstvo v tujskoprometnih krajih, zastopa njega strokovne interese pri uradih in v javnosti ter skuša vplivati
§ 1.
Ime in sedež društva.
§ 2.
Delokrog in namen.

Vod? y r/
na pravilni obrat in cene v teh podjetjih sporaz* umno z dotičnimi strokovnimi organizacijami;
c)	budi in pospešuje strokovno izobrazbo hoteb skega, kavarniškega in gostilniškega csobja;
č) pospešuje prometne in komunikacijske za* deve, kolikor so v stiku s tujskim prometom. V tem oziru daje inicijativo za čim ugcdnejše poštne, brzojavne in avtomobilske zveze, za popravo in vzdrževanje cestnih komunikacij, v planinskih krajih pa pospešuje in podpira gradbo, izboljšanje in vzdrževanje tudi takih potov in komunikacij, ki jih napravljajo lahko dostopne tudi neplanincem ter mednarodnemu turistovskemu občinstvu;
d)	skrbi za propagando in reklamo tujskopro* metnih krajev v Sloveniji ter v vsej kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev in inozemstvu z iz* dajanjem, razpošiljanjem in s prodaje knjig ter brošur, kažipotov, zemljevidov, letakov in raz* glednic, fotografij in diapozitivov, s prirejanjem razstav, predavanj in drugih primernih sredstev v Jugoslaviji in inozemstvu;
e)	ustanavlja in vodi stalne prometne pisarne, prodajalne voznih listev, potovalne pisarne in agenture za potovalna zavarovanja po veljavnih predpisih in organizira ter pospešuje družabna potovanja po tu* in inozemstvu;
f)	ustanavlja podružnice v raznih tujskopro* metnih središčih Slovenije, pospešuje in pazno zasleduje njih delovanje;
g)	udeležuje se posredne ali neposredno pri pod* jetjih, tičočih se tujskega prometa vsake vrste, ali jih tudi vodi;
s
h)	loti se tudi drugih podjetij, donašajočih dobiček, v svrho izboljšanja financ, ako ne na* sprotujejo namenu Zveze;
i)	stopa v zvezo ali v stik s prometnimi ali slič* nimi organizacijami v Jugoslaviji ter v inozemstvu; v tem oziru deluje v stiku s Slovenskim planinskim društvom in športnimi zvezami v Sloveniji in državi;
j)	izdaja strokovne publikacije in liste ter zalaga in razpečava tujskoprometne izdelke s posebnim ozirom na domači obrt.
§.3.
Sredstva.
Društvena sredstva so: a) članarina; b) darovi in podpore, zlasti državne; c) dohodki iz podjetij, ki jih društvo osnuje ali jih izvršuje kot zastcp* stvo. Vsa društvena sredstva se uporabljajo le v svrhe tujskega prometa.
Člani so:
§4.
Člani.
I.	u s t a n o v n i k i, ki plačajo enkrat za vselej 2000 Din;
II. r e d n i člani:
a)	tujskoprometna ali olepševalna društva vsake vrste privatnega prava;
b)	korporacije javnega prava, ki so na po* vzdigi tujskega prometa interesirane;
'TIL p o dp o r ni člani;
IV. častni člani.
Ustanovnike sprejema odbor z dvetretjinsko večino. Glasovanje za sprejem pravih članov je tajno in se vrši z glasovnicami.
Redni in podporni člani plačajo članarino in vpisnino, ki jo določi glavna skupščina, ki pa lahko pooblasti odbor v to, zlasti kčr se članarina lahko v različni višini predpiše članom. Članarina se vplača v naprej v prvi tretjini leta.
Za častne člane izvoli glavna skupščina na pred* log odbora osebe, ki so si za društvo iztekle velike zasluge.
§ 5.	^
Dolžnosti in pravice članov.
Vsi člani imajo pravico, sodelovati pri društvenih zborovanjih in uživati vse ugodnosti pri društvenih prireditvah, izletih itd. Tudi mora Zveza po mož* nosti v vsakem oziru ustrezati njih upravičenim željam.
Aktivno in pasivno volilno pravico imajo usta* novniki in redni člani.
Član prestane biti s smrtjo, z izstopom in z iz* ključitvijo.
Odbcr sme izključiti člane, ki ne izpolnjujejo dolžnosti napram društvu, ki kvarijo ugled društva ali je ovirajo v delovanju. Proti izključitvi je dovoljen priziv na glavno skupščino, izvzemši slučaj zaradi neplačan j a članarine. Člani so dolžni, pokoravati se pravilom in vsem odredbam Zveze.
Glavna skupščina.
Redna glavna skupščina se vrši v prvi tretjini vsakega leta. Kdor ni do tedaj plačal članarine, se ne smatra za člana. Sklicuje jo predsednik; v njen delokrog spada:
1.	) sklepanje o letnem poslovnem poročilu, o računskem zaključku, o proračunu in o poročilu nadzorstva;
2.	) volitev predsednika, osmih članov odbora, petih namestnikov in treh članov nadzorstva;
3.	) sklepanje o predlogih odbora in članov, kateri poslednji pa morajo biti pismeno izročeni pred= sedniku pet dni pred vršitvijo glavne skupščine;
4.	) sklepanje o odtujitvi in obremenitvi nepre* mičnin;
5.	) določitev članarine in vpisnine;
6.	) sklepanje o izpremembi pravil in o raziđu društva;
7.	) imenovanje častnih članov.
Za izpremembo pravil je treba za sklepčnost, da glasuje za isto dve tretjini navzočih članov.
Izredne glavne skupščine se sklicujejo po potrebi, morajo se pa sklicati, ako to zahteva tretjina pravih članov in označi razloge dnevnega reda.
Sklicanje glavne skupščine se mora objaviti osem dni prej v dnevnih novinah s pripombo, da se v slučaju, ako se na določeno uro ne sestane za= dcstno število članov, vrši skupščina pol ure kas* neje na istem kraju in z istim dnevnim redom ter
da se more na tej skupščini sklepati brez ozira na navzoče število članov.
Glavna skupščina je sklepčna, ako je navzoča tretjina rednih članov, izvzemši o točkah pod § 5. Pri enakem številu glasov odločuje glas predsedm jočega.
Voli se z glasovnicami, ako pa to sklene skup* ščina, se voli lahko tudi z vzklikom.
§7.
Odbor.
Odbor sestoji iz predsednika, osmih članov ter petih namestnikov in delegata ministrstva trgovine in industrije. Poslednji ima glede porabe državne podpore odločilen vpliv, da se sklepi odbora, s katerimi delegat ne soglaša, ne smejo izvršiti.
Predsednika, osem odbornikov in pet namest* nikov voli glavna skupščina z večino glasov na tri leta.
Predsednik, štirje člani in trije namestniki morajo imeti bivališče v Ljubljani.
Odbor izvoli izmed sebe podpredsednika, tajnika in blagajnika.
Mesta odbornikov so častna, povrnejo se jim le v društvenem interesu po nalogu Zveze povzročeni potni stroški.
Predsednik ali v njegovi odsotnosti pcdpred* sednik zastopata društvo na zunaj in napram oblastem, nadzorujeta vse delovanje in upravo društva in sklicujeta odborove seje.
\
6
Za sklepčnost odbcrovih sej je potrebna navzoč« nost štirih odbornikov, ne vštevši delegata. Sklepa se z večino glasov, pri enakoglasju odloča glas predsedujočega.
Ako izstopi kak odbornik, sme odbor kooptirati drugo osebo do prihodnje redne skupščine.
Poleg od glavne skupščine voljenih odbornikov in od ministrstva za trgovino in industrijo imeno« vanega delegata so člani širšega odbora s posveto« valno pravico naslednje osebe:
a)	državni referent za tujski promet pri velikem županu v Ljubljani in delegat velikega župana v Mariboru;
b)	zastopnik trgovske in obrtne zbornice za Slovenijo;
c)	zastopnik ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani;
č) zastopnik ravnateljstva pošte in brzojava v Ljubljani;
d)	zastopnik policijske direkcije v Ljubljani;
e)	zastopnik direkcije šum v Ljubljani;
f)	zastopnik gradbene direkcije v Ljubljani;
g)	zastopnika mest Ljubljane in Maribora.
Odbor postavlja društvu poslovnega glavnega tajnika in drugo uradništvo ter odreja tem delo« krog in delo.
Poslovanje odbora, uradništva, zlasti razpolaga« nje z društveno imovino, podpisovanje itd. pred« pisuje poseben poslovnik, ki ga izdela društveni odbor.
§8.
Nadzorstvo.
V	nadzorstvo izvoli skupščina na tri leta tri člane, ki pa ne morejo biti obenem člani odbora. Člani nadzorstva nadzorujejo upravo društvene imovine, pregledujejo blagajniške knjige, preizkusijo in ode* bravajo zaključne račune in bilanco, o čemer po* ročajo skupščini.
§9.
Razsodišče.
Društvene spore rešuje razsodišče, v katero voli vsaka stranka po dva člana, ki skupno izvolijo petega člana kot načelnika. V slučaju, da se ne zedinijo na osebo načelnika, odloča žreb.
§ 10.
Razid društva.
Društvo se razide, ako to odredi oblast ali sklene glavna skupščina ob prisotnosti dveh tretjin rednih članov s tričetrtinsko večino glasov rednih članov. Ta skupščina sklene, kaj se zgodi z društveno imo* vino, ki pa mora biti v vsakem slučaju namenjena istim ciljem.
V	slučaju oblastvenega razpusta se mora imovina nameniti v enake svrhe.
Na osnovu čl. 9. uredbe o ustrojstvu Ministarstva Unutrašnjih Dela odobravaju se ova pravila.
Br. 7988	Po naredbi
19. XL 1924.	Ministra Unutrašnjih Dela.
Beograd.	L. S.	Načelnik.

'M