V. • V. ^ jf Naročnina $2.00 na leto. ,. • i 'V..!.':• * jfe'■ ISažM O spi 'Clerelaodska / 6119 ST. CLj . t |[ CLEVELAND, 8TEV. 31. NO. 31. CLEVELAND, OHIO, V TOREK 19. APRILA. 1910. Za delavce. Nepričakovan obisk JEKLENI TRUST JE IZDAL PAPEŽEV NUNCIJ NA DU NEKO ODREDBO, KI JE VELIKEGA POMENA ZA DELAVCE. j Če se v resnici zvrži, kar se qb ljubuje, se bo delavski položaj precej zboljšal. ZAVAROVALNI SISTEM. New York, N. Y., 18. aprila. — Sodni!« Gary, ki jc predsed-' tiilc eksekutivnega odbora jeklenega trusta, jc danes naznanil, da se jekleni trust peča z načrti, da pomore delavskemu stanu. Po teh načrtih bi delavci ki so se ponesrečili pri delu dobivali zastonj podporo od jeklenega trusta, in ravno tako ddbivajo družine onih dch;vcev, ki so se pobili v tovarnah jeklenega trusta. dosmrtno podporo. Ta načrt stopi v veljavo t. maja samo za poskus njo za eno lete. Po preteku enega leta pa narede take spremembe fleot bo skušnja \ tem fasu pokazala. Neoženjeni deta vci, ki so postali za časno nesposobni za delo, dobivajo 35 odstotkov liste plače, ki so jo ivali, ko so delali. Oženjc-ni možje pa 5c odstotkov na-vadre p'a-če ter še posebej po 5 odstotkov za vsakega otroka pod 16 letom. Takim ljudem, ki so postali za vedno nespo-sohni «a delo, se izplača enkrat za vselej gotova svota, katero pa sedaj še niso določili. Družine. katerih očetje so pri delu jelkfenega trusta, zgubili življenje. dobijo izplačanega toliko denarja kot bi delavec za* služil v enem in pot leta s posebnim pridatkom po 10 procentov za vsakega otroka. Chicago. 111,. 18. aprila — International Harvester Co., ki ima več kakor 25.00ti uslužbencev. ki delajo v šestih različnih državah, upelje s prvim majem posebni odškodninski zaklad za svoje delavce Po feh načrtih. dobi družina umrlega delavca. če je um»l v tovarni, o-ziroma se pobil, izplačano toliko svoto kot hi jo delavec zaslužil v treh letih. Manj se ne izplača kot $1500. pa tudi v. nobenem slučaju več kakor $4000. ►t'c zgubi delavec nogo, dobi ne (manj kot $200 in *ie več kot $(500. Za zgubo ene noge in ene roke, ali obeh rok ali nog. dobi delavec izplačano toliko I svoto kot bi jo zaslužil v štirih letih, toda v nobenem slučaju mani kot $4000. Za manjše poškodbe dobe delavci primerno odškodnino. Pri tem pa delavci ne zgubijo drugih pravic. fe niso zadovoljni s to odškodnino, lahko tožijo :a višjo svoto, vendar se nforaio zavezati da če sprejmejo od družbe priznano odškodnino, da ne bodo tožili naprej. Odškodnina se izplačuje od dneva, ko je bil deldvec pobit. So res jako lepi načrti to, če bi se le tako izvršili, kot se sedaj obljubuie; kaW zmpio. so se dosed«'!i vse velike družbe jnko btanile sploh plačati kako odškodnino, če niso bile ravno prisiljene po sodnijah; kaj je vzrok temu nakratnemu spreobrnjenju kapitalistov, pa ni znano. — V sporazumljenje. Naš ufad je odprt vsako jutro od tndard in do pol osme NAJSKEM DVORU JE PRIŠEL OSEBNO K ROOSEVELTU. Ta obisk je v zvezi z zadnjimi dogodki v Rimu, ko Rocse-velt ni bil sprejet. ZASTOPNIK PAPEŽA. Dunaj. 16 aptila. — I Janes je priredil tukajšnji ameriški poslanik. Kerens, v počast Rooseveltu velik banket; k temu banketu je prišel nepričakovan papežev poslanec na dunajskem dvoru, nisgr. Pigna-fell i. in sicer v uradni obleki, nakar ie bil predstavljen Rooseveltu. Pogovarjal se ie pol ure z ex-predser, ki -je nastal radi Rooseveltove afere. Po dediča tega brzojava je bila. da je papež naročil svojemu nunciju, naj obišče Roose-velta. Sicer pa se R'losevelln na Oi'iii'iu dobro »godi. Razni 'plemiči* 'častniki', ga vodijo okoli po pivnicah in kazinab. kjer pijejo na njegovo zdravje. V ne-del'o je obedoval pri starem cesarju. Ogledal si je tr.-H telesno stražo cesarjevo in bil zelo navdušen za vsako stvar. Dunaj. 17. aprila. — Vlada je včeraj pri volitvah v državni zbornici prodrla z večino nad Slovansko. K.noto in soci-jalni demokrati. Slednji niso pripustili, da bi prišel in razpravo predlog, da se dovoli vlad? 181 milijonov -kron kredita. katere mora plačati še za lansko mobilizacijo proti Srbom Ko jc pa prišlo do volitev, je dobila vlada 40 glasov večine, nakar se je zaečlo razpravljati o tem predlogu, in poslanci bodo najbrž dovoliti kredit, ker davkoplačevalci lahko plačujejo še več davkov za blazni militarizem. Vloge "Mestne hranilnice ljubljanske" so prekoračile 38 milijonov. Stanje vlog namreč znaša v tem mesecu 38.069.-1 K. Nemška "Kranjska hranilnica" ima samo se jo milijonov več ulog. dasi obstoji 70 let delj, kakor "Mestna hranilnica ljubljanska." Nadejati se je. da bo "Mestna hranilnica ljubljanska" še to leto dosegla 4o milijonov, • Umrl je oče šentjakobskega župnika č. g. Taniko Rarleta, posestnik Mihael Barle v Srednji vasi pri Šenčurju. Sladkor zopet dražji. Združene avstrijske tvor nice sladkorja so zopet podražile ceno sladkorju za 50 vinarjev pri nicter-slcem stotu. * — Račun za gas ali plin se mora plačati vsakega meseca pred desetini. Kdor plača pozneje, ni opravičen do orhtot-kov. ki jih daje plinova družba. Plačati se mora polna svota. Le oni, ki plačajo v na^em radu pred desetim v Vstanek lakote. NA KITAJSKEM SO SE U PRLI DOMAČINI RADI LAKOTE IN NAPADLI MISIJONE. Po deželi se zopet -Siri sovraštvo proti tujcem in pričakovati jc resnih nemirov. LAKOTA GROZI. Shanghai, Kitaj, 18. aprila. - V provinci ji Chaugha so nastali med prebivalstvom veliki nemiri, in bati se jc, da pride do splošne ust a je. Prebivalstvo je dosedaj razdejalo tri misijonske hiše, ki so stale na vogalu najlepše ceste v mestu, poleg velikih shramb za riž. Misijonarji se boje, da bo ista usoda zadela tudi druge misijo-ne, !:er ljudstvo je zelo ogorčeno, Ljudstvu preti lakota, ki se je pričela širiti po deželi. Ker guverner provincije ni storil še ničesar v prid prebivalstva, je bil včeraj na cesti napaden in ranjen. C) drugih človeških žrtvah be sedaj še ne more poročati. Zakladnik provincije ie. sporočil vladi, naj pripravi Radostne množine riža za lačno prebivalstvo, ker s ten] se bodo jjreprečili št na daljni nemiri. Razni državni uradniki so puf.tfpili velik^ zaloge riža in ga zaprli v shrani-' be, dokler ne pride čas, da ga prodajo za velike cene v inozemstvo. To je povzročilo veliko ne voljo meti prebivalstvom. Tudi se ljudje zelo pritožujejo, ker je angleški konzulat b?l zidan s pomočj< import irabih delavcev, mesto, da bi Sf domačinom dala prednost. Cbangslia je glavno mesto provincije Huik u. in jc sedež velike obrti Leži ob reki Siang - Kiaug. ko se zliva v ve-letok Tnng - l ing - I In - Se. Mesto šteje kakih 300.000 prebivalcev. Ameriški misijonarji imajo tam cn-> bolnico m dve šole, Prepiri v južni Ameriki. Washington, 12. aprila. — .Vaš' državni oddelek je dobil včeraj poročilo iz južne Amerike, ki je popolnoma zanesdivo, in ki pravi, da je vojska med republikama Peru in Kcuador čisto gotova. Republika Colombia je pripravljena, da v vojski pomaga republiki Ecuador. Iz l.inic se poroča, da je ljudsvto republike Peru zelo navdušeno za vojsko in da sili vlado, da začne z rednim bojem proti l.cuadorju, Baje je republika Ecuador že razposlala povelje za mobilizacijo. DVE RAZSTRELBE. Podkupljivi senatorji. Jackson, Miss., 10. aprila. Lepe reči so prišle tukaj na dan. Neka žena, Mrs. C. J. .Neil je izpovedala, da je bilo njeno edino delo podkupovati državne senatorje. Denar jc dobivala od večjih korporacij, in kadar je dobila kakega senatorja na svojo stran, tedaj jc prejela za to "lep komiaen." Nadalje je bilo delovanje Mrs. Neilove omenjeno, da pronaj-dc. kateri senate rji so bolj "slabi", da lahko glasujejo v prid korporacij. Ko je sodnik Mrs. Xeilovo vprašal, 'kakšen posel ima v zasebnem življenju, je rekla, daje knjigovodkiiija, da Poroča se o veliki razstrelbi na Nemškem in v Texasu. Hamburg, Nemčija. 16. apri la, — Danes popoldne je nas-.ala tukaj strašna razstrclba in sicer v skladišču, tkjer imajo blago, ki še ni bilo pregledano od colninskih uradnikov. Petnajst oseb je bilo na niestu u bitih in mnogo ranjenih. Kina lu pozneje pa je nastal ogenj v bližnjih skladiščih, ki je nap. vil veliko škodo. Laredo. Texas, 17. aprila. — Sem se je danes poročalo iz Monterey, Mexico, tla se je na ondošnjem kolodvoru Mexican Central železnice pripetila velika rnzstrelha, pri kfteri je bilo dvet oseb na niestp ubitih in več ranjenih. Eksplodiralo je več kotlov parni kurilnici. Taftovi načrti. Washington, ir. aprila. — Kakor se je včeraj tukaj naz-nanjlo, namerava »predsednik Taft ob zaključku sVojega termina kot predsednik leta 1912 oborožiti veliko volno mornarico in jo poslati »o svetu. V tem hoče še prekdtiti svojega prednika Koosevelfa. ker bro-dovje, ki ga pošlje l aft po svetu, bo še eukr:»^j|pčje k<>t je bilo prejšnje. Sedaj se izdelujejo načrti, kako naj brodovje plove in pokaže svetu moč a-meriške mornarice. Velikanski štrajk. Berolin, 17. aprila. — Včeraj se je po vseh večjih mestih Nemčije začel velikanski štrajk zidarjev. ' )kol: joo.ooo zidarje v je zaštrajkalo, in bati se je. da štrajk razširi tudi na druge sloje delavstva.. Oropani poštni vlak. Benicia, Cal.. 18. aprila. — Dve milji o(J tukaj je bil oropan poštni vlak pod imenom 'The China & Japan Fast Mail" roparji so odnesli devet vreč pošte, in poleg repa še pokradli drugega blaga. >tiri vreče so dobile oblasti nazaj, dočim drugih niso mogli nikjer zaslediti. — lTšla je svojim starišeni iz Collin wood a Mary Satohar, stara 15 let ter se sedaj potepa po St. Clair in drugih ulicah, kjer stanujejo Slovenci, Videlo se jo je v nedeljo, kako se je potepala ob štirih zjutraj po ti- icah. Rojake, resno svarimo, da (kdor jo dobi, naj jo izroči policiji; kdor bi ji pa celo podelil prenočišče, ima lahko sitnosti s policijo. Dekle je zlobno, in njeni stariši so prosili, kdor jo dobi naj jo izroči policiji, ki jo gotovo odpošlje za liekaj časa v poboljševalnim — Prctečcni teden je umrla Mariia Kutnar, stara 32 let v Collinwoodu. Pokojnica je bila doma v Straži na Dolenjskem. V Ameriko je prišla pred i 1 leti. Tukaj zapušča moža in štiri otroke V starosj ti 2 mesecev do 7 let, v stari domovini pa 3 brate. N. v. 111. P- — Pišite po cenik naših knjig. Mi imamo največjo zalogo slovenskih knjig v Ameriki. Mestne novice, LEPO PISMO SLOVENSKE-GA ŽUPNIKA NAŠEMU UREDNIŠTVU GLEDE SKLENITVE MIRU. Mirovni dogovori. V SOBOTO SE JE VRŠILO V PHILADELPHIA GENERALNO ZBORO VANJE ŠTRAJ-KARJEV. >." Izha- Poročilo o veselicah; ki ju je priredilo družtvo Lunder-Adamič in Primož Trubar. DROBNOSTI. « — Že zadnjič smo povedali, da smo dobili radi našega član k a o miru, ki smo ga prioJ>čili v -»H, številki, številno priznanj od vseh krajev. In vsa'kdo u-videva, da je edino na tak način prav. Lepo pismo in priznanje nam je tudi poslal Rev. Alojzij J. Kast i gar, ki je slovenski župnik v La Salle, ki je svoje dnij tudi mnogo pomagal v mestu Cherry, povodom rudniške katastrofe. Rev, Kas-tigar nam piše: "lako me je razveselilo v zadnji "Ameriki" na prvem mestu naznanjeno poročilo, da je prišlo do spo-razumljenja med Slovenci v Cleveland«. .rPred letom sem bil prvič. fcV^ff naselbini o šti-rideseturni pobožnosti. Opazil sem povsod mnogo dobre volje in navdušenosti tedaj med našimi rojaki za splošen napredek, in po doseženem miru Vam je napredek zagotovljen, k čemur Vam, cenjeni g urednik in celi slovenski naselbini. v kateri je največ 2nžem-berčanov, Fiibnčanov in Dobr-ničanov kot Dohruičau iz srca feastitam P To pismo nas je jako razveselilo in upamo, da so tudi drugi enacega mnenja. Rev K as tigarju pa izrekamo zahvalo,, ker se toliko zanima za dobro stvar v naši naselbini. — V soboto smo imeli veli ko plesno veselico in sicer v Jaiteš dvorani; priredilo jo jc društvo Primož Trubar, št. 126 S. X, P. T. Društvo še 111 davno, kar je bilo ustanovljeno pa si je pridobilo že mnogo prijateljev v naselbini. Društvo prav lepo napreduje in obeta postati skoro močno kot druga društva. Izid sobotne veselice je bil precej povoljen, in seveda, ostalo jc tudi nekaj za društveno blagajno. Želimo mnogo uspeha' — • Lepo zabavo smo imeli v nedeljo zveečr, ko jc priredilo društvo Lunder - Adamič jako komično burtko 'Moč uniforme'. Igra je bila še precej dobro obiskana, če pomislimo koliko veselic smo že imeli zadnje čase, Vsebina igre je jako smešna; ubogi zakonski možiček Cvirti, ki izvršuje posel kroja ča kot že kaže njegovo ime. je zelo podložen svoji boljši polovici "Agatki ' Orožen strah ima pred njo; revež je prišel tako daleč, da mora doma sam pomivati, »kuhati in pospravljati, a ljubezniva "Agatka" pije kavo z rumom, vino in hoče i-meti nove obleke. Gorje Cvir-tiu. če bi se drznil kaj oporekati! Uloga Cvirna je bila v rokah g. Pekola, ki je svojo u-logo tudi izvrstno in mojsters-ki izvršil. Gospod Pekol je jako dobra igralca moč. UIo-go agenta, ki je prišel prodajat Cvimu šivalne stroje, je bila tudi dobro igrana. Agenta je igral g. Tomažič, ki je imel popolnoma tak nastop kot je ulo-ga zahtevala. Poleg tega se je oje uloge jako gladko na- Sešli so se, da se dogovore glede mirovnih pogajanj z družbo cestne želez- nico. MALO UPANJA. Philadelphia, Pa., 16. aprila. — Tukaj se je naznanilo, da štrajk uslužbencev cestne železnice, ki traja skoro že dva meseca, ne bo več dolgo trpel, in da bo mogoče že v oonde-Ijek proglašen štraj«k' kot končan. To je vzbudilo občno za-dovolisvto med delavci. V soboto so bila razna zborovanja štrajkarjev. in vršilo se je tudi generalno zborovanje, kjer se je posvetovalo o mirovnih pred logih, ki se opirajo večinoma na pogoje, ki jih je predložil župan Revburn, V obče sodijo štrajkarji jako ugodno o teh mirovnih pogajanjih, ki se glase: Vsi št raj kar j i naj dobe. kakor hitro mogoče svoje službe, ki so jih opravljali pred štrajkom. Strajkarji, ki ne morejo dobiti takoj dela, vlečejo po dva dolarja na dari ne dobe službe. Glede zopet-nepa sprejetja 174 uslužbencev pocestne železnice, katere je družba odpustila, nakar se je pričel Štrajk, sc je določilo, naj se jih prepusti posebnemu razsodišču, ki je sestavljeno h predsednika družbe za železnico in predsednika unije uslužbencev. Od 1 julija naprej dobivajo uslužbenci po 23 centov na uro, in poten-; vsako leto po! centa več na uro, dokler ne dosežejo najvišje plače. cen tov na uro. Uslužbenci lahko pristopajo h katerihkoli uniji. Posebnih pogodb med družbo in delavci se ne sklene, pnč pa se mirovni pogoji dajo v tisk in obesijo po vseh prostorih, ki je lastnina cestne železnice. Strajkarji so jako zadovoljni s temi pogoji. Veliko naselji TEKOM TEGA TEDNi PRIČAKUJE NAJ 35000 NOVIH NA# SELJENCEV. V New York pride 35 lantskih parnikov z novimi naseljenci. n KEPNISKI STOTNIK. Tekom tega tedna pride nevvvorško liiko kar celo dovje prekoatlanstkih pai kot jih ni zlepa skupaj Petindvajset ogromnih mori kolosov, med katerimi 10 leplsi parniki sveta, se bo žilo v svetovni Inki, Ti kani pripeljejo s sebojj 31^ potnikov tretjega razreda 1 mnogo jih pride tudi v razredu. Ko je komisar ams na naselnišJkem otoku del, koliko pride novih Ij je pomenljivo zmajal z glavi molčal. Znano je, da na Islandu, četudi delujejo z 1 mi močmi ne morejo v< 5000 potnikov na en dan gledati in izprašati. Dt do torej uradniki kot "c vina," da bodo kos tako ni nalogi, ki jih čaka ta Delati morajo skoro na dan. Vsak f* dva vsem ugajal. • Častitamo' Stroga zagonska polovica pa ie bila ga. Podlesnik, ki je res iz vrstno igrala,' in pozabiti ne sinemo tudi g. Podlesnika kot eksekutnrja." Krojaški pomoč« nik, g. Pavlic, ie svojo ulogo rešil častno in v splošno zadovoljstvo. Vkupno lahkv> rečemo. da sc je igralo prav dobro samo če bi pri zadnjem dejanju kazalA nekoliko več živahnosti in če bi se uloge nekoliko bolj našttidi.rale. To je prvi pogoj k dobremu igranju. Si-ccr so pa bili l judje jako zadovoljni. in smeha je bilo tudi dovolj Po igri se je pričela domača zabava, ples in druge zabave. Vse je bilo veselo, in vsakdo je pozneje odšel vesel domov, ker jc imel zopet enkrat dobro zabavo. -•-• V nedeljo zjutraj je umrl vsem znani rojak Alojzi i Bukovec, stanujoč na itv>6 K. 43 St., star 45 let. Pokojnik je prišel v Ameriko pred 17 leti. in zadnjih osem let je vod 1 gostilniško obrt. do septembra meseca lanskega leta, ko je sklenil opustiti saloon in si izvolil mirneje življenje. Že dalj Icaša jc hodil od zdravnika do zdravnika; v postelji ni Irl dolgo. Pokojni Bukovec je bil zdo miroljuben «ov* fcr je odgovor rti predno je izpuščen, ga se pa bodo najbrž tudi deportacijski pre mnogo potnikov niti na bo moglo, in bodo m< kati na ladijah. Iz Trsi parnik "Laura", ki pripelje potnikov, iz Reke pride "Ultonia," ki pripelje u nifcov, med katerimi so ma Slovani in Mažari. — Znani "kepniski ki je prišel v Ameriko, ral nazaj, ker bo det Komisar na Ellis Is čakuje samo povelja iz g tona, nakar ga od| rr>ov v Nemčijo, od prišel. Baje si je ki Berolina gostilno in nekdanji stotnik pričel I sko obrt je bil iz Soteske, pri si pri Toplicah, kjer ii vo mater, enega brata sestro. Tukaj ima Seno in dva otroka, se je vršil v torek zju uri. Naj počiva v miri človek, a ostali družini mo naše iskreno sežalj« — Otroci mriejo! Klaus je umrla hči Al šem 7.ntič sin. stari! sin. družini Srbojan< starišeni Jaklič v Collii hčerka, starišem Dr« Nottinghamu pa tudi h< Vsi ti otroci so bili v od 7 mesecev do dveh lel -- V petelk zjutraj jc ur St. Clair bolnici rojak Al Sojar, star 26 let. V An-c je prišel pred fremi leti t< inl neoženjen. Pokojni vedno priden delavec; 3 tedne pa se je prehladi!, zdravniki zatrjujejo, je prehlajenje želodca: sve< so mu naj se pusti o\ kar pa Sojar ni hotel prij in s tem je zamudil rešit Ijenja. V stari domovini Ea mater, 2 brata in tri « tukaj pa enega brata bil izpod Gore pri sv. j pri Ljubljani. Med s^ vrstniki je bil poznan dober človek. Njei se je vršil v mu bo lahka " D SKA v torek in petek. — r. tiskovna družb« Amerika. Naročnina: >RIKO: ......$aoo _ /ROPO:........$3.oo CLEVELAND po pošti.. .................... ;xne številke po 3 cente. ii brex podpisa in osob* ne sprejemajo in ne Vsa pisma, dopisi in denar pošiljajo na: družba 'AMERIKA' 6119 St. Clair ave. N. E. Cleveland, Ohio. "'Gevelandska AMERIKA" Issued Tuesdays and Fridays ____— Published by — The AMERIKA Publ. Co. (a corporation.) 6x19 St. Clair ave. N. E. Cleveland, Ohio. Read by 15.000 Slovenians (Krainei s') in the City of Cle* ^land and eUewhere. rates on request. Pel. Cuy. Princeton 1277 R. "Entered as second - class matter January 5. 1909. at the K»st office at Cleveland, Ohio ider the Act of Mar. 3. 1879. 31. Tue. Apr 19/10 Vol III, Razne misli. * Letošnje ljudsko štetje bo-e ti i no pravilno, kar je bilo kdaj štetij v Zjedinjenih dr avali. Edino pravilno, ker ije se ibodo letos šteli po na-losti, ne po državah, iz kašo prišli. Tako je bila za Slovence in sploh za vse ivane sedaj velika sramota, t jo nas imeli za 'Avstrijce,' za vsakega Slovana naj-tnejša psovika na sveti) ■•V mnogih letih gospodar-Avstrije nad Slovani, se je kzalo, da ni hujše mačehe >vane, kakor je bas Av-Veseli nas torej, kor ču-> od raznih stranij, kako fenci v C levelandu oilgo-rjajo zvezinim uradnikom tja. Vsak s ponosom pove, i je Slovenec, sin starega slo-ikega rodu. Tako je prav, po tem potu bode zvede-imeriška javnost v Ameriki, smo tudi Slovenci trtkaj, do-i ljudje, ki vsi imamo edino željo, da postanemo v atkem najboljši državljani like republike. I11 ko zopet nadalje misli-kako ogromno število nas Slovencev v Ameriki, pride-konečno do zaključka, ka-malenkostna edinost je med limi brati. Iniamo sicer lnote, dobre Jednote, sloven-Jednote, kjer se združuje-v družabnem življenju, kjer »itno za bratsko pomoč To-vse Jednote osredotočujejo C svoje delovanje edim»-le v (pori bolnih članov in itsmr-lino. Dalje ne sega noben de-ikrog nobene Jednote. Da te Jednote postale tudi ne-skupna narodna organiza-vseh Slovencev v Ameriki, )i se Jednote pri narodnem eno drugo razumele, do smo še precej orMaljeni. r ac težava * Slovenci smo iztreseni po ogromni AmerSki l Atlantika do Pacifika; v ti-;erih mestih živimo. Drugi craj, drugi običaji. Težko je jvedati, kaj zahteva v tem iju , kaj v drugem. Težko je tudi DO-povedati ljudem, da potrebujemo skupne narodne Organizavije. In ker je do te-Jja se daleč, daleč. 1 >i svetovali rojakom za sedaj le: Oklepajte se Tednot. naših edinih organizacij. Več nas bo v njih. tem prej »e bo uresničila organizacija večine Slovencem v Zjedinjenih državah. Oklepajte se predvsem Jednot, ki stoje na verski podlagi. Oklepajte se slavne Jugoslovanske Katoliš-ce Jednote, pridružite se najsta-ji Jednoti v Ameriki, Kranj--enski Katoliški (edno- ti. pristopajte obilno društvu sv. Barbare, z glavnim sedežem v Forest City, P. Dobre in podpore ter pristopanja vred ne Jednote so Slovenska Narod na Podporna Jednota, Slovenska Hrvastka Zveza, Slovanska Delavska podporna Zveza i.dr. K kor še ni v Jednoti. (kdor še ni pri društvu, naj naredi takoj vse korake, da čimpreje pride v Jednoto, v društvo. Jednote so naše edine organizacije In ker imajo vse Jednote, kar jih je sedaj v Zjedinjenih državah eden in isti namen: Podpirati svoje člane v bolezni in dajati primerno smrtnino po smrti svojih članov, tedaj so vse ena-cega priporočila vredne. Rojaki. ne zabite Jednot, ne inbite društev. Marsikedo se je že kesal. ker ni bil pri društvu, marsikatera udov a je že točila bridke solze, 'ker njen pokojni niož ni bil pri Jednoti; v vse tako kesa nje je zvonenje po toči. Ve, slovenske matere, ve slovenske dekleta, navajajte svoje može, navajajte slovenske fante, da pristopajo k letino-tam, da pristopajo k dobrim društvom. Plačila so neznatna, dobiček neizmeren. Rojak, ki bereš te vrstice, in 'ki še nisi danes pri društvu: Vprašaj še danes svojega prijatelja, kje je najbližje in najboljše društvo, h kateremu moreš pristopiti. Pristopi pri prvi seji. Ne odlašaj ! Ker je pozno, ker — ne vemo ne ure ne dneva. — —! * Osem slovenskih časopisov imamo v Ameriki. Osem! O-koli r20000 Slovencev ie v A-inrriki. Torej pride povprečno na en časopis 15.000 brav-cev. Da. če bi bili vsi Slovenci naročniki na časopise. Če bi se vsi zavedali, da branje oblaži človeško miselj. Če bi znali vsi lir iti. Če bi znali časopisi bolj pripovedovati narodno skupnost, s častno izjemo nekaterih. Tedaj bi jih imeli Inlrfko še več, več. če bi se brav-ci bolj zanimali, več če bi slovansko časopisje bolj skupno nastopalo. V časopisju je največja narodna moč. Iz dobrega časopisja se človek uči, se izobražuje, postaja bolj dostojen širjlm idejam. In kako je slovensko časopisje danes v Ameriki? Z eno izjemo lahko rečemo, da skuša, kolikor mogoče najbolje spolnovati svq jo nalogo. (Izjema je list Glas Svobode, ki izhaja v sramoto vseh Slovencev v \ineri!k?.) Kako imenitnega pomena bi bilo za slovenski narod v Ameriki, če bi vsi časopisi na isti podlagi bodrili narod za iste c'lje. Z rapidnimi koraki bi prišli do najlepše skupne organizacije ter si kmalu bratski stiskali eden dtuzemu desnico. ?.al. da so to danes samo še ideali. * Govori se o novem trustu za pokopavanje mrličev. Počasi nam bo ravno tako težko umreti, kot nam jo sedaj težko •živeti. * Petnajstletna deklica je zginila; generalni alarm policije: odpeljal jo je nekdo. Mati živi v groznih skrbeh. Teden pozneje — mačica pride nazaj. Kje si bila? Schwamm darii-ber!.. . * Moj sin ni bil nikdar bogat. je rekla Mrs. Thaw sodniku, Imel je samo $.30.000 na leto. Je pač različno, kaj se misli o pomenu "bogat." Ndk-do, ki ima milijon, misli, da je največji berač, n drugi, ki je s poštenim delom zaslužil svoj prvi desetak. misli, da je Rockefeller. * Senator Grady se odtegne političnemu življenju. Ta senator je bolj pameten kot njegovi volivci. ne Početek sveta, Ta premišljevanja na temelju prirodnih pojavov zahtevajo začetek razvitka in gibanja in vsega notranjega delovanja snovi, torej tudi začetek snovi sume. Vzrdk temu se mora zato iskati nad prasnovjo, nad svetom, zunaj sveta. Ali je razvoj prasnovi zgolj mehaničen ? Kekli smo, da se Kant-La-placejevi hipotezi o razvitku v«em njega stanja prav nič ne vimo, trdimo pa, da razvoj more zgolj mehaničen biti. Pre-inislmo nekolljco razlogov. 1. Ker je snov indiferentna za katerokoli agregantno stanje in za gibanje, se zgolj mehanično nikakor ne more razložiti, zakaj je bila prasnov ravno v plinskem stanju in ne v drugem, zakaj se je gibala in zakaj favno v tej smeri in s to močjo? 2. Sistemi planetov in še bolj oni zvezd tvore preumeten mehanizem. v katerem se s pomočjo najbolj ednostavnih mehaničnih zakonov dosega najlepši sklad in popolnoma stalnost sistemov; tu je ravnotežje tako umetno urejeno, da se nepravilnosti same izgladijo, sistemi se sami regulirajo. Ako pa že mehanizma, kakor si ga ie človek izmislil in ga izvršil, i p. ki sč z nebesnim še primerjati ne more. nikakor ne moremo razložiti, kakor, če trdimo, da'je nameravan, da so deli namenoma ravno tako zasnovani, kakor so in sicer po razumu, ki jevse to zamislil in potem izpeljal, otida moramo reči, da pri solnčnih sestavih mora tudi biti visok razum, od katerega so mehanične sile, ki jih vodi in uravnava. 3. Za razvoj organizma na zemlji, je sistematična uredba in sistematično gibanje teles našega osolnčja neobhodno potrebno. Da uspeva organično življenje na zemlji, mora biti zemlja ravno toliko od -»olnca oddaljena in ravno tolrko proti ekvatorju nagnjena, kolikor je v resnici. Ali so pa te sestavljene namenu primerne in zanje potrebne pogoje za organsko življenje na zemlji mogle prirediti samo slepe sile"' Poglejmo nekatere slučaje! Ali se more iz samo slepega delovanja sil pri razvoju zemlje zadostno razlagati, da so na zemlji ravno take snovi, ravno v tem razmerju in v teh zvezah da je površina zemlje jako pripravna ravno onim organizmom, ki so sedaj na njej? Ako pomislimo, kaki in koliki pogoji od strani zraka, zemlje in vode morajo sodelovati, da more li se vse to pripisovati edino mehaničnem močem, 'katerim tudi fizikalne in kemične prištevamo? O teluričnih odnošajih rodovitnih tal pravi Liebig: "ni ga v kemiji bolj čudnega pojava, ki bi vsi človeški modrosti usta tako zamašil, kakor ga opazimo na njivi pripravni za rast rastlin." Neizrečen pomen vode kot studenec, reka, morje, oblak. Iv/. in par za vse življenje na zemlji pozna ze navaden razum, znanost ga še bolj razjas-niuje; določeno razmerje vode lo kopnega, njene toplinske in fizikalne lastnosti, po 'katerih goni življenje v prirodi, naj bode samo delo slučaja? Ko bi se hotela opisati vse-ranska naloga zraka, j.otre-jovali bi knjig! In ta sestav aka, njegova množina in drugo je popolnoma slučajno nastalo? Da, bivališče za človeka in za rganizme je preskrbno pripravljeno, ter ravno za njiho-e potrebe in sicer ne samo, v kolikor se sploh za življenje zahteva, ampak tudi za vse druge potrebe, n. pr. za este-tične, je na zemlji, po kraljevo oskrbljeno. In vse to je slučajno, ne pa delo velikega razuma. ki je vse taeljalo v Ameriko 92 Slovencev," 20 Mohamedancev in 12 Hrvatov. Mlekarski zadrugi v it. Ru pertu je deželni odbor dovolil 10.000 K podpore za stavbo in za opremo mlekarne. Mica Kovačeva. — 1. aprila je v neki gostilni v Ljubljani popival 21 letni s\ e čar ski pomočnik Alojzij Kafer iz Upnice ter napravil svojimi tcva-riši čez 12 K dolga. Ko ie~bi-lo treba plačati, je jel razgrajati in razmetavati po gostilni •uo'e, kakor besen nato jo pa odpihal. Ko ga je kmalu po ovadbi stražnik izsledil in mu napovedal aretacijo, se je temu tako hudo uprl, da je zakrivil hudodelstvo javnega nasilstva. Slednjič ie vendar podlegel in moral pod ključ. Izročili so pa deželnemu sodišču. Zapeljevanje k izseljevanju. Nekatere inozemske izseljeval-ne agenture — zlasti i\ Mis-sler v Bremenu in M. O. Freud-berg v Antwerpnu — se obračajo v zadnjem času do slovenski županstev in župuih uradov, naj bi se izseluikom priporočale njihove tvrdke, za kar se jim nekako prikrito o-beta gotova nagrada za vsakega izseljenca. Tako posredovanje je prepovedano in kaznivo ter se bo proti krivcem z vso strogostjo postopalo. Resno se torej svari pred požrešnimi inozemskimi pijankami, ki hočejo naše izseljence le osle-pariti in jih pripraviti v škodo in pogubo. PRIMORSKO. Laško - slovansko vprašanje v Istri. — Laški istrski listi sodijo. da se bodo pogajanja g'e-de narodnostnega sporazuma v Istri razbila. Čt se to uresniči, istrski deželni zbor ne bo 1110-o-el zborovati in se bo otvori-la nova faza narodnostnega boja v Istri Slovanom se ga ni treba bati, ker so dnevi laške mogočnosti že davno minuli in ker se pravkar istrska laška stranka, ki se je pri zadnjih de-kdnozborskih volitvah še nekaj postavljala, nahaja notranji krizi, Istersfka laška liberalna stranka nima nobenega pravega voditelja in nobene lokalne organizacije —• samo eno — v Orižnjani. Bilo bi torej 7/.1 Lahe bolj pametno, ako bi sc s Slovani sporazumeli. ŠTAJERSKO. Starši, ne puščajte malih otrok samih1 Na veliki četrtek, 24. marca je pustila žena železničarja Kristmana svoja dva otroka, v starosti 17 mesecev in 3 let, sama v hiši, med tem ko je ona šla na trg kupovat. Ko se vrne domov, je našla 17 mesecev staro Marjeto za posteljo nezavestno ležati. Rešilni voz, katerega je mati hitro obvestila, je ponesrečenega otroka hotel odpeljati v bolnišnico, a otrok je že med potoma umrl. Žalostni velikonočni praznlkli za starišel Z vojaškim bodalom svojega sina ga ie - zabodel. Iz Podsre-de pišejo: V pondeljek, dne 28. marca je na meji podsrečke in pišečke župnije v gostilni Franca Jagriča neki Preskar iz Pisec iztrgal svojemu sinu vojaško bodalo in zabodel z njim 26 let starega Janeza Kovačič, ki je v treh minutah izdahnil. Nesrečno sovraštvo in nesrečni Društvo Pri 126. S. K. . . r> žt P. T. se tem potom srčno zahvaljuje vsem onim, ki so darovali dobitke za srečo-lov, posebno pa še društvu Naprej. št. 5. S. N. P. I. zu lepo petje in Frank Korčetu za brezplačno prepustitev dvoranef Vsem srčna hva'af mtmtmmmmmmtmtmtimmtmm POZOR ROJAKI! Po dolgem času se mi je posrečilo iz* najti pravo in najboljše sredstvo za rast las, proti izpadanju las in odstranitev luskin na glavi, t. j. Alpen tinktura in pomada, od katere resnično moškim in ženskim zrastejo lepi lasje; ravno tako moškemu zrastejo lepi brki in brada. Revmatizem v rokali in nogah se popolnoma odstra* ni, ravno tako kurja očesa, o-zebline, bradavice in potne noge to zdravilo hitro odstrani. Vprašajte pri J. WAHCIC, 109a E. 64th St. Clevelandv O. Prvi slivmki zlravlfii Pr. J. E. 342 W.27th Street, ;t : Vr "V ■ JH ! ■ j . _ v Hiv Yirki, N. Y. Thompson, New York City, N. Y. Zastonj S Kakor spomladi narava vzbuja m rwtlinrtvo, tri}«, drevje Itd; intotakoje potreba nboditi človeško kri, da •• lažja pntaka in dolnja r človeškem telaan. Tarna utreči vsem slovenskim rojakom dam sdravila saatonj. Neodlaiajte pilite ukoj ter priložite par sn&mk ta poštarino. Potrebujejo se dekleta J za izdelovanje" smodk; j plačane so tudi, ko se u- J čijo Ko so izučene. dobijo od $10 —• 15 na teden. American Cigar Co. 922 Woodland ave. S. E. i! l!p!tH|il|tiliiriilllinillll]lli|ltf).t!»liiWii|ilPil)ll!tlliliffii» H • It FraaBernik -4} Najboljša slov. * GOSTILNA v Clevelandu, O. I 3829 St Clairav. H H f taomuiiiiiiiitimitii iiiiDtimirnniitiait«mMtia'qiun«irru t* POZOR ROJAKI! Veliko naših rojakov nalaga svoj težko prisluženi de« nar v hranilnice ali banke, in nekateri držijo denar celo doma, kjer jim ne prinese nikakega dobička. — Res je, da banke plačajo nekaj obresti; veliko bank pa .tudi bankerotira in rojaki trpijo škodo, katero jim nikdo ne povrne. — Nekateri vprašujejo: Kam pa naj dam, kje naj hranim svoj denar, da bodem zagotovljen, da ga ne zgubim in mi prinese tudi kaj obresti? — Takim vprašanjem in ugibanjem vsakdo prav lahko pomore, če se obrne na John Kracker, Euclid, 0. kateri ima 375 lotov zemlje z nasadi, kakor vinske trte, sadje in svet za druge domače pridelke. Vsi loti so zelo visoki, da ni nevarnosti pred povodnjo ter so v bližini slovenske cerkve in šole in prav blizu poulične železnice. Glavna cesta je tlakovana. Na nekaterih lotih so postavljene ie tudi hiše Loti so po različnih cenah, od $50.00 do $200.00. — Vsaki lot je 25 X 125 — 130 — 140 čevljev dolg. Vsi loti se prodajajo popolnoma brez vsakih obresti. Odplačila, kakor kdo želi; kdor plača celo svoto. dobi povrhu nizke cene še 6% popusta. Tedaj rojaki! kdor želi svoj denar naložiti v pravi kraj, obrestonosno, da ne bode imel skrbi, naj ga naloži v te lofe. Kupi naj si eden ali več lotov, kateri se mu bodejo vsako leto obrestovali, in ne samo obrestovali, pač pa bodejo vsako leto vredni več, da celo dvakrat, petkrat več, kot so plačali za nje. Kdor želi še boljšega pojasnila naj se obrne pismeno ali ustmeno naravnost na John Kracker-ja, Euclid, O.: kdor pa nima toliko časa naj piše ali naj se oglasi od 6. — 8. ure zvečer pri Jos. Jarc-u 5384 St. Clair ave, kateri Vam bo drage volje vse podrobnosti natančneje pojasnil. _ Rojaki, ne prezrite teh vrstic! JOHN KRACKER, EUCLID, OHIO. Prodajalec zemljišč in poslopij. Telephon: Shore 203 L. sšr RAZPRODAJA ! Pozor! Pozor! Ker sem prekupil od ene tukajšnjih najboljših tvornic vso zalogo krasnih ženskih spomladanskih oblek, (krila in žeketi) po jako nizki ceni zatorej se mi sedaj nudi lepa prilika, da našim odjemalkam, kakor tudi odjemalkam drugih trgovin postrežem v tem slučaju po tako nizkih cenah, kakor še nikdar prej. Tukaj navajam nekoliko cen: ♦ Najcenejša obleka poprej $15.00 sedaj $6.50 »» 99 $17.00 $18.00 $19.00 $21.00 $25-$28.00 M 99 99 91 $7.00 $7.50 $8.00 $830 $9.00 do $10.50 Cena vseh teh oblek bo ista, dokler ne bo prodana vsa zaloga. Posebno opozarjam rojake tudi na tedensko razprodajo, ki se bode vršila za nedoločen čas vsak č|trtek in petek. Pri tej razprodaji dobite blago za razprodajo določeno, in ne samo po kosih, ali po dva ali tri jarda, kakor se to godi drugod, temveč kolikor kdo hoče. Ne glejte na velike izložbe, ki vas samo slepe, temveč pridite naravnost v trgovino, kjer vam lahko dokažem, da je resnica, kar pišem., Za obilen obisk se priporoča, JERNEJ KNAUS 6129 ST. CLAIR AVE. Priredil Podravski Ura na rotovžu je odbila tri. Iz. vseučilišča se je vsula tolpa dijakov v raznobarvnih društvenih kučmah. Dijaki gredo, živahno in veselo se razgovar-jajoč, se smejijo, poslavljajo drug od drugega ter razhajajo na razne strani, večinoma po _ _____________, dva skupaj. Mimogrede se o- perice; v prtličju pa je bila kr-zirajo z iskrečimi se očmi po čma. Med obema hišama se zalih deklicah. je razprostiralo ne veliko in tu- Na razpotju dveh ulic, na di ne preveč snažno dvorišče. mala z t» * ~ - ko v temno, vlažno cumnato, ki njima je služila v stanovati* nje... Starka je bila blazna. Omenjeno frazo je ponavljala od dneva do dneva. II. Pred 30 leti sta v eni izmed ulic. oddaljenih od središča mesta, stali dve leseni hiši, obr-neni druga proti drugi. V eni izmed nju so stanovali izključno dijaki, v drugi na griču pa so živeli revni ljudje, dninarji vogalu Dumsike, poprej nego kreneta za vogel, vstayi nek dijak svojega mlajšega tova risa. "Glej jo, že je zopet tam." Bilo je v jeseni. Delal se je večer. Okna dijaških sob, ku-- kajoča na dvorišče, so bila odprta. V nekem oknu gornjega nadstropja sta sedela dva mla- Revica! Pojdiva proč, jaz deniča, pušila smodke ter žviž je ne moreni gledati" K voglu se je približala počasi čudna, odurna ženska postava. Na sebi je imela kratek oguljen, suknjen 'paletot' rdeč kaste barve, izpod katerega so kiela Qd 14 do 16 let. Ena e r kukale nogavice in deloma za krpani, deloma raztrgani čevlji. Na glavi je imela — črno kapico vso zamaščeno« Na ro-| k ah majhen "muf (bilo je po zimi), iz 'katerega je dlaka že davno odpadla Z eno besedo lahko si jo smatral za beračico. Določiti starost te ženske ni bilo lahko; toda morala je imeti že nad štirideset let. Široko, ploščnato njeno lice bronaste barve in vse njeno lice se je kazalo nekako okamenelo. kakor bi bilo otrpnilo v nekakšnem zagonetnem izrazu. Ta . izraz pa vendar ni bil oni idiotski, koncentričen, oni strog in neflcako potlačevan izraz navadnih bedakov. .Njene otožne, sive oči so uporno gledale na uro na rotovžu. Ustnice so, se ji neprestano odpirale in za-U pirale povsem mehanično kot nekaki dondi, pri čemur je starka dajala od sebe nekake čudne glasove: tudi je neprestano nekaj žvečila ter pri tem odurno momljala, toda to momljan-je je pretergala sedaj pa sedaj neko otožno stokanje... Pogled na to čudno, grozne liitje je bil tako otožen, da se je človeku krčilo srce od notranje bolesti-In nckalkih ugne-tajočih občutkov. Mnogi pa so se že davno privadili na 'žensko, katero je bilo mogoče srečati dan za dnevom na tem mestu ob eni in isti uri. naj je bilo vreme kakorsno je hotelo. Ona je bila nekaka domačinka na te j ulici. Na i je bil že naliv, ali naj je padal moker sneg naj je bil hudi mraz, ali lepo vreme, ali vročina — ta skiv-nostna ženska se je vsikdar e nako mirno sprehajala po Dumslki ulici od enega vogla do drugega, slično stražniku, ki tu nekoga išče. Ko se je bližala rotovžu. imela je svoj pogled Vsikdar v prt na uro. Prišla je točno od V.\ na 3 da na 4 in potem vzdihaje od šla, ker oči vidno ni našla onega, kogar je pričakovala. Nik clar se ni spustila v razgovor z mimogredočimi. niti ni prosila miloščine. Ljudje se ji niso smejali, da, celo poulič njaki so jo pustili na miru, niso je dražili, toda ona, se je zdelo, se je delala, kakor da ni-kogar ne bi videla, niti ne opazila. Na rotovžu je odbilo V<\ na 4. Iz grla sfarke se ji izvije hripavo stokanje. 11a Ik'ar je krenila svoie korake proti zid?ne mu mostu. Na oni strani žive izključne reveži, dninarji, bran-jevke, proletarci. Ivo je prišla na orio stran, j - Urenla v neko temno, ozko ulico. Dospe vsi v najrevnejši, in najčudnejši del predmestja, z nizkimi, poseb-/ nimi hišami, od katerih se je marsikatera hotela že podreti, je stopila v eno izmed njih Zakajena okna so štrlela le nekoliko nad zemeljsko površje in streha je bila že na polovico Strohnela. V nizki, smradljivi veži jo sreča ženska srednje starosti, podobna beračid, Starka je jela zopet žvečiti nekaj bil na senci, na vso moč ter je pri tem nekako čudno krivila usta,, kontno pa je spravila iz sebe s piskajočim glasom: "Ni prišel." gala nekalk duett. Zrla sta doli na dvorišče, kjer se je igralo nekoliko deklet. Pa je bilo tudi dovolj krika, smeha in dirjanja. Bila so večinoma de dina je bila že nekoliko odrast la. ki pa ni bila zala; stoječa nekoliko oddaljena se ni vde-ležila igra. Najbolj razposajena izmed vse družbe pa je bila zala delklica. blondinka, razpletenimi lasmi, zvezanim* z rdečim trakom. Med tem leti z okna, na katerem sta sedela dijaka. 11a dvorišče košček papirja ter pade v blato. Na unanji strani je napisano s svinčnikom "Gospodični, ki ima rudeč trak v laseh," notri pa je bilo kratko pismice. "Ana, to pripada tebi!" za-kliče deklica. Vrra prislkoči ter začne čita-t! Vse deklice stopijo okrog nje. Igra se je pretrgala ... Dijaka zgoraj sta vneto opazovala. kakšen vtis bo napravilo to pismice. Eden izmed nju, oni. ki je to iztuhtal, se je glasno smejal. Ana se je nakrat zbrihtala ter /.dirjala v hišo, ki je stala pred dijaškimi okni. Dekleta so stekla še enkrat na dvorišče, naposled pa so tudi one ^zginile v sobo. Dijafka sta tudi zapustila okno. (Boš videl, da s tem sklenem ž njo znanje", reče pričet« nik te šale. dijak Leskov, mlad »runet, s črniini, zvijačnimi očmi ter z nekoliko izbočenim nosom. "Toda zala je. In pa mlada... Oh, to bi bil zlod, da ne bi.. ." "Cegava pa je? Ali mar ne ve tega Tvoja Veronika '* Kaj ko bi jo vprašal? .." mu odvr-. ne prijatelj, mladenič z naočniki. Med tem se duri odpro in v sobo pride mali sinček dnina-rice Veronike, rfi jc stregla dijakom v tej hiši. "Ta gospodična z rdečim trafkom vas prosi, da pridete k vratom..." izreče bojazljivo stopajoč z ene noge na drugo "Aha!" zakliče brunet, '*že greni, že grem! Med tem se je do dobrega stemnilo. Našel jo je v resnici pri du rili. Ni pa vedel, kaj ii naj re če; njegov pogum se je nakrat zgubil. 'Ona mu je pomagala i/, zadrege, ko je začela rrva: "Pisali ste mi!" Njen glasek je bil prijazen in Še otročji. "Da, hotel sem.. "Hočete se seznaniti z menoj?" "Zelo rad... vi mi močno u-gajate.. "Torej pridite jutri ob S. uri na "goro" v prvi drevored. Jaz pridem iz zavoda. Danes praznujem svoj god — imam goste. Stanujem v oni-le hiši." "Čestitam vam, dušica! Kako vam je ime?" "Ana." "Ana — to je Čarokrasno!" "Torej pridete?" "Pridem, pridem v resnici'" "Nu, torej jutri! Čakajo me." Toda predno ie odšla, jo je .eškov urno objel in jo polju- NAVODILO ozdravljenih in hvaležnih bolnikov kateri ram dajejo dokaze »aalug »vete slavnega ravnatelja od THE COLUN8 NEW YORK MEDICAL IN3TITI kateri se žrtvuje, in je oidravil le nebrojno število »lovenikih bolnikov. Vsak i Mnik,] •e je zaupno obrnil, na slavnega ravnatelja tega zavoda je bil zadovoljen, zadoou ] zdravje in srečo, katere se veliko družin, očetje, matere in otroci vecele. Nima bolezni na svetu, katere bi zdravnikom tega zavoda ne bile poznate in zdravniki tega zavoda ne bi mogli v kratkem čnsu ozdraviti, najsibode m ozka; ženska otročja zastarela ali kronična bolezen. Slavni zdravniki tega zavoda za raorgooovo1 uspehe svojega delovanja, * tisočerimi zahvalnimi pismi MlZlIl v katerih se ozdrav bolniki z najprisrčncjimi besedamiiahvaljnjejo za jim podeljeno pomoč in zdravje. DRUGI ZDRAVNIKI KATfiRI OGLAŠUJEJO IN GOVORE VELIKO SEM NE MORE 10 DOKAZATI NITI JEDlNEGA POVOLJNEGA DOKAZA SVOJEGA DELOVANJA. Nobeden naj si ne krati življenja, tadovoljnosti in posvetne srečo in trpi v bolezni, temveč naj ae takoj obrne na znameniti in svettiznani zdravniški zavod ker našel bode naj* večjo srečo lin pridobil zopetno popolno zdravje. 1 Pridite osebno ali pa pišite na The Collins N. Y. Medical Institute 140 W. 34th Street, New York City. Dr. S, & Hjrndnuw, vrhovni ravnatelj. Uradne uro ao: Vsaki dan od 9 ur* dopoldan do 1 popoldan In od « do 6 ure popoldan. Ob nedeljah in praanikifc on 9 nft dopoldan do 1 popoldan. Vaaki torek in potek od 7 do 8 uro mčor. "Ti imaš zares srečo, Guškol" reče mu zavidljiv njegov prija-I telj. ob enem pa je tudi naiimil, 4 ' da ga pripravi ob dekle Leskovi ie le slabo spal ono noč, neprenehoma mu je stala pred očmi ona mična deklica, katera se je dala tako lahko nakloniti. Leskove je bil mlad toda navzlic temu že prost nekaterih nazorov na življenje, katere je imenoval sentimentalne in filisterske. Smatral se je za treznega in zelo rad se je ponašal s tem, da je velik poznavalec src. Eil je že dvakrat zaljubljen, toda ta ljubezen je ostala 1>rez posledic. To pot pa se mu je zdelo, da se je zmotil v svojih občutkih. Toda sedaj. Kakšni so občutki ploli! ljubezen — srčna muka — budalost! Romantizem! Glav 11a stvar je —. veselo in pri jetno živeti. Ženske... hm, te so dobre za to. da iil> človek izkorišča v svojo zabavo in končno tudi skuša se jim pri; kupiti. Tudi on si je prizadeval vstrezati svojim treznim nazorom na življenje in s svojo hladnostjo, toda kjer je bilo mopfoče okoristi se s slučajem. oivli ie šel naravnost k smotru, ne modrovavši dolgo nad tem. Takšna priložnost se mu je ponudila očividno tudi sedaj/ Zagotavljal je sam sebe. da ne goji nikakoršnega odurnega iiamenar da zdelo se mu je v resnici, da ga v danem sučaju dokaj boli zanima oseba te (leve nego mogočnost, dobiti jo v svojo oblast. Leskov si je živo predstavljal, kakšno moralno naslado doseže z močjo svojega duševnega razvoja nad tem mladim, neizkušenim bitjem. kako mu ta mična stvari-ca postane vdana, kako se bo vdeleževala vseh njegovih mis-lij in teženj... Njegova domišljija se je razvnela: ni dosti manjkalo, da se ni vdal velikodušni fantaziji, češ: to-le zala deklica dala bo se razviti, izuriti, vzgojiti, dvigniti nad vsakdanjo duševno nivo. Da to bi bilo lepo in plemenito! Toda on se boče poprej prepričati kakšen je njen značaj in če bi se splačalo, da bi jo razvil in izobrazbi!... Leskov je smatral samega sebe za premišljenega človeka, za strogega teoretika a tudi praktika ob enim. Toda v resnici je bil le nepoboljšljiv. sanjač in blodnež; iluzija mu je časih ne le zgolj popolnoma, marveč pogostoma celo nadomeščala življenje. Vrhu tega mu je še manjkalo krepkih načel in potrebna volja. III. "Gofa" se je imenoval nekak grič za vseučiliščem. Pričen-jajoč se na središču mesta, je imel od dveh strani strmo rebro. Na gori se je razprostiral starodavni park. kateri, ne gle-ne na njegovo popolno zanemarjenost, jc bil mestnim bi-valcem kaj priljubljeno sprehajališč. Sredi parka so se nahajale razvaline starega samostana, toda sredi njih je bilo postavljeno novo poslopje vsetiči-liščne knjižice in nekoliko na strani se je nahajala zopet nova stavba opazovatelja prirode. V paiiku so bili hribčki, gruče in jarki. Točno ob 8. uri se je znašel Leskov na naznačenemu mestu. Za pet minut poznej je dospela tudi Ana. Bilo je se mračno. On jo je prijel za roko ter jo popeljal h klopi. Vse-deta se. • "To jc smešno." reče deklica veselo. "Čemu ste to pisali in zlasti še meni? Moja starejša sestra je zalši nego sem jaz. Toda huda je in me tepe "Vaša sestra? ISog mi je priča, da je ne poznam. Meni le vi dopadate, Ana, moja golobica. ali me hočeš imeti rada?" "Rada — vas? Aj, kaj pravite?" "Ana L" ( Konec prihodnjič.) |R. PICHTEE PAIN- EXPELLER Pri zrinjenju, odrti-nah, sploh prenapor-njeniu miilc, pri rer-matizmu, nevralgiji in enakih težkocah pomaga enkratno rdrg-nenje z PAIN EXPELLER Dobi ste t t Hvh lekarnah po 25c in HOc p. Ad. Rlchtcr * Co. 215 Petri SI. New York. Paxltc 11« varni veno inink« a sidrom. Opomin1 Vsi, ki so mi kaj dolžni, naj se v kratkem oglasijo, ker jih bom sicer znala drugače pois kati. Mary Rosman, 3913 St. Clair ave. (32- Mali oglasi, Potrebujem dobrega pomočnika v prodajalni. Delo dobi takoj. Govoriti mora slovensko, nemško i« angleško. Zglasi se naj takoj, Josip Gornik, 6113 St. Clair ave. (3«. Pozor rojaki! Varujte se Alojzije Kočjaš, p. d. Blatnari-ca, (ker ima jako dolge prste. Lanskega leta 31. avgusta mi je ukradla $201,00 in še več drugim Slovencem; 28. septembra me je obtožila, da sem ji hotel silo prizadjati, kar je pa velika laž, kakor se je tudi na sodniji dokazalo. Tako, dragi Slovenci in Hrvatje, varujte se te ženske in objednem prosim rojake po širni Ameriki, da mi naznanijo, če vedo, kje se sedaj nahaja, ker mi je neznano, kam jo je popihala; pred meseci sem slišal, da je v Collinwoodu. O Zatorej prosim, da mi povedo, 'kje se nahaja. meni ali pa uredništvu lista, za kar se že naprej lepo zahvaljujem. Ona mi še mnogo dolguje, ker ni prišla na sodnijo. Posebno pa še enkrat opozarjani rojake, da se varujejo te ženske, ker je nepoštena in nespodobnega obnašanja. John Vnkšinič, 984 Addison Rd. N. K. Cleveland, Ohio. (33. V najem se da saloon v sredi slovenske in hrvatske naselbine v So. Lorainu. Zelo u-godni pogoji. Naslov se po-izve pri uredništvu tega lista. ' (32. — Cenjeni družtveni tajniki po Ameriki! Če mogoče naročate društvena pravila, vprašajte našo tiskarno za ceno. Videli bodete, da je pri nas najlepše delo za najmanjši denar. v Slavno- znana References First Nat'l Bank, Cleveland Commercial Agencies, Greako Belo Rdeče za zadovoljstvom Naša garancija ali pa denar na/: j GRENKO VIN D Galona $1.25 in $1.50 — Zaboj 12 - 63 ,. $5.00 in $6.o0 BELO VINO (SUHO.) $f7 50 — $20.00 — $22.50 in $30.m sod. RDEČE VINO. $13. — $15.00 — $17.00 — $20.00 in $25.00 sod. Rdeč vinski jesih ................ $10.00 Bel vinski jesih ............... $.9.00 sod Vračunjena posoda pri naročilih za sodčke. Sodčki obsegajo 40 do 50 galonov vsak. POSEBNOST: — Prodajamo tudi manj kot cele £ke, a računamo za posode in sicer: 25 in 30 galonov pol sodčki .............. $1.25 vs 10 galonov kegs........................ $1.00 V| 6 galonov kegs ......................$ 75 Vse gorenje cene so F. O, B. Cleveland. POGOJI: — Samo gotov denar. — P. O. ali el denarna nakaznica z naroČilom. The Sckuster Company Euclid vinogradi, vinarna in distilarna. CLEVELAND, CHK). DRUŠTVA POZOR! a štiri velike dvorane v najem za ples in drui j: seje ter poroke. Posebno nizke cene za leto 1910. ! društvene seje: Mala dvorana $10000 na leto V !; dvorana $12.00 na leto. !; Dvorane so jako fino opremljene ter kurjene s j I kurjavo. Velika plesna dvorana z najboljšim oddrom j j tej okolici. Zraven pa še velika dvorana za ~—1 j I tn podobne prilike. Narodni dom "L jubljana" ji JOHN GRDINA, l?3tnik. i! 6021 — 25 St. Clair ave. N. E. * f! ____ t ntmnilim 11111111 l.lll lllllll 11XIXLL J.1JULU J.1111I UX1 i 111111111(111 Na prodaj je čisto grocerijsko blago, to r/c ceneje kakor je kupna cena. Vzrdk prodaje je, Vker se odpusti prodajalna. Kavno tako se proda mesnica pod istimi pogoji. Vprašajte na 6036 St. Clair ave. vogal 61. ceste. Nepričakovan obisk. Prodajo se dve prodajalni na St. Clair ave. blizu 61. ceste. Devet sob z vsako prodajalno. Vredno $14.000. Kdor se hitro oglasi dobi za $11.-000. Ravno tako je naprodaj lot 40 X 120 na E. 64th St. blizu St. Clair ave. En tisoč dolarjev. Poizvejte vse bolj natančno pri McKenna Bros. 1365 E. 55th St. Telefoni. (35 AKO AKO AKO Takoj dobi službo deklica, ki zna "kuhati. Dobro plačilo •Oglasi naj se pri Frank \Vah-čič. grocerija, 3242 St. Clair ave. (31 pošiljaš denarje v staro domovino, obrni se na zanesljivo tvrdko, katera li liitro in wteno postreže Frank Sakscr Co. 6104 St. Clair Ave. CLEVELAND, r,1:™- Porodni listek Frank Sakser Co. 6104 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHH želiš svojega sorodnika,ženo ali kakega i\ rugega iz starega kraja vzeti v to deželo, l npi parobrodnl in železniški listek Frank Sakser Co. 6104 St. Clair Ave. CLEVELAND, 0H1 / želiš svoje trdo prislnžene novce »igru» no in olw Ntonomno naložiti v kako Hranilnico dobrimi obrestmi, od dne t iog-e do di dviga, obrni se nsi Frank Sakser Co. 6104 St. Clair Ay®. CLEVELAND, pa poslušaš lludi, ki drugače svetujejo in naletiš si pa ni krivda Frank Sakser Co. 111 r n i n n 111 n n m n iitt iiinin i^ttttttiti »umi nu mri . H AKO AKO 'Dob mmmm, ssif^ggffl ■» .»t an i n Iškarijot. Harol may, ** "flmW priredil L 3. P. PR /A KNJIGA. teh ne u' niso krivi." finnetou spusti p t jeznim pogledoi . „ tako! Odpustiti jim hočem, t« da le tedaj, če se dajo zopet privezati ob drevesa, sicer ji:.i raz-bijem glave." Tako jeznega kot v tem trenutku še nikdar nise \ videl VVinnetoua. Mogoče ii njegova iezu povzročila velik' strah, ali pa so vsi dogodki r tdnjih minut tako zelo upljivali na ostale: Eden policistov stopi naprej in reče: '*Da, zvežite nas, seno nili se ne bodemo. Vem, da nam ničesar ne naredile, tem- Bra- več se mora to zgoditi radi teh dveh nehvaležnih scnoi j^v. U-da nista mrtva; n i pa po-svojo hvaležnost s . da se pokorimo v; >im za-am. "Dobro! Radi vašega prednika vas moram z vezati, šibi vam zapovednl. I a ga tite. česar pa jaz ne bi 1, Pojdite sem, v Ui utkem xopet prosti." jer so indijans/ki k ».nji, je enja vedno dovoli. Trije isti so bili prisiljeni, da sle-ivoieniu poveljnik" v go-dasi slednji ni bil z nožen; a nespretnoBt jih ie pri-v ujetništvo Im' juncev, terega smo jih sed i opro-Radi bi se nam, z ih valili dami, česar pa r o mo-er so se bali "juri Na vsak način p; možu udarec na m torej policiste, innetou odstrani: pač vseeno, či- ni ztil-so prijavo, dočim njemu iti sva morala torej bolj n:: posluh na oči. W'innetou ni govoril • nobe-besedice z menoj, o i .r sem m zabranil pobiti ] »iciste; laj šele vpraša: "Ali je moj brat Oh' liater-jezen na mene. ' Soličnike s kolom i "Ne," odvrnem, "C I ev je naredil kot 1 i redil." "Tako morejo del:»r • doličniki. Rudeč v« : če bi bil moj najin1 i: k, pa če bi ga opr< va, bi mi daroval nje v zahvalo. BI pa imajo samo lepe b grda dejanja. Kaj naj di z nehvalezniki?" • "Kar \Vinnetou d< d« Ker ne reče ničesa • di jaz. Nastala ji* napeto sva poslušala \ Pričakovati je bilo, d ta oba vojnika naen1; sta posamezno odšla, i je je bilo kmalu potr\ zasliši va topot dveh dva zapustiva skri\: stopiva na pot. Bila « blizu, vendar rad va mogla videti, innetou naj vzar f levega," zašiv« ; naju ne viti . toda ntiii { N'adaljevanje.) se začela braniti, da gresta naprej. Ce bi bila jaz in W'innetou na mestu teh vojnikov, bi takoj slutila nevarnost, obrnila konja in jahala nekoliko na-zai, nakar bi se peš vrnila in preiskala okolico. Ta dva Indijanca sta pa bila zelo neprevidna človeka ali pa sta bila popolnoma prepričana, da je okolica varna m sklepala, da se konja branita naprej, ker je mogoče kaka roparska žival v bližini. Zakričita torej ,da prepodita žival. V tem trenutku pa stopim jaz za konja onega jezdeca, ki je bil ob moji strani, se zaženem in skočim za njim na konja; v trenutku ga držim za vrat in zgrabim za uzde. W'innetou je storil isto. Aduta sta bila taiko prestrašena, da nista mislila na upor, in se zavedla svojega položaja, šele ko je bilo prepozno in sta bila že oba na tleh zvezana. Mimbrenjo deček je bil toliko pameten, da je za časa na jine odsotnosti prižgal ogenj Tako sva lahko brez iskanja prišla do taborišča. Nahajali smo se v čudnem položaju. Mi trije smo imeli enajst ujetnikov, pet Jumov, igralca, juris-konzulta, haciendera in tri po liciste, in hoteli smo ujeti se najmanj 20 J umov pri Skalnatih Studencih. Ali se nismo preveč drznili? Mogoče, mo goče tudi ne. Odvisno je vselej, kako se začne, in poleg te okoliščine mora človek tudi nekoliko zaupati na svojo sre-£0. Oba nazadnje ujeta Indijanca začneta sedaj kričati in zahtevati, da ju oprostimo. V drugih okoliščinah bi jima gotovo nihče ne odgovoril; jaz bi pa rad zvedel za imena vsaj dveh vojnikov, kar mi je pozneje koristilo; radi tega odvrnem: "Ti morda misliš, da ima vojnik usta samo za govor; /11 oder mož pa potrebuje usta tudi za molčanje." \\ innetou me začudeno pogleda, ker še ni pogodil, zakaj sem z Jumom pričel govor, Ju-111a mi pa odvrne: "Mi smo vojnik i Jumov in živimo z belimi v miru. Kako se torej drznete nas zvezati!" "Vsakdo lahko trdi, da je vojnik; čeje pa res, je to druga stvar. Katoo se glasi slavno tne, ki je bilo tebi podeljeno?" "N'e psuj me! Moje ime je strah vsem sovražnikom, Imenujejo me "črni jastreb " "In kako se imenujejo tvoji tovariši ?" Imenuje njih imena in še pristavi : "Oni so ravno tako slavni kot jaz, in zelo se boš kesal, ker si jih prijel in zvezal." "Tvoja usta so večja kot tvoja dejanja. Vaših imen še nikdar nisem slišal, in če bi bili res tako slavni ljudje, kot se ponašate. tedaj ne bi bili toliko neumni in se pustili talco lahko prijeti." "Bila je tenia; in ker živimo z vsemi bledoličniki v mint, nismo pričakovali napada. Torej zahtevam, da me takoj oprostite." "Počakaj nekoliko, mogoče tudi'dalj časa! Ti trdiš, da Ju-mi žive z vsemi ljudmi v miru. Zakaj pa ie Velika 1'sta požgal hacieiulo in opustošil vso okolico? Ali ste res prijatelji z vsemi rudečimi vojnJki? Jaz vem, da ste v preprint z Mim-brenji. Pomiri se torej! Ti govoriš z možmi, ne z ženami! Poglej slavnega vojnika tu ob moji strani! Njegovo ime je \\ innetou, dočim imenujejo mene Qld Shaterhaiula." Na te besede Turna ničesar ne odgovori; dečko hoče oba nova ujetnika vleči k ostalim, kar niti pa prepovem. ker sem imel svoje vzroke. Ker so Ju-mi umolknili, pa dobim takoj posla in opravila z drugimi. Ju-riskonzulto in haciendero sta se nekoliko opomogla od udarca na glavo, in juriskonzulto začne govoriti z jeznim glasom : "Kafko se drznete r sem dl? " var A-z sam in lio- >a sta pustiti, da nie tolčejo in veze jo. Raditega se bodete morali zagovarjati 11a primernem mestu:" VNe govorite vendar tako bedasto!" mu odvrnem. "Juriskonzulto bi moral biti bolj pa^ meten, Jaz vas nisem tolkel, in vi ste sedaj v istem položaju kot sle bili prej. ko sem prišel sem; zakaj naj bi se jaz torej zagovarjal?" "Jaz sem bil med tem prost, toda ste me zopet zvezali. To je rop osebne svobode, ki se kaznuje z zaporom v ječi. In ponavljam še enkrat, da se bodete morali v Uresu zagovarjati f" "VaŠ lepi Ures ne bo imel nikdar več veselja me videti med svojim zidovjem, ii> ravno tako sem prepričan, da vas tudi ne bo več v tem mestu, ker bodete preživeli še ta krafki čas, ki je vam določen, ob tem drevesu. "Ah ste ob pamet! A11 me ne bodete zopet odvezali?" "Ne. Knkrat sem bil že tako bedast, da sem to storil, kar mi je bilo z nehvaležnostjo povrne no : sedaj sem bolj previden. Mi jahamo jutri zjutraj proč, vas pa pustimo ob drevesu." "Mogoče nas hočete strašiti? Saj ni mogoče, da bi človek. kristijan. bledoličnik tako počenjal!" 'Ali ste bili mogoče vi hvaležni kot kristijan, človek ali bledoličnik?" Ca'kal sem seveda na dobro besedo, na prošnjo; da bi pa zinil kaj cnacega. tega niti mislil ni. pač pa surovo odvrne: "Naredite, kar hočete, senor! Svojega namena ne bodete dosegli in še manj ušli svoji kazi ni. Čeravno nas obesite, so vendar ljudje tukaj, ki nas bo« dejo po vašem odhodu odvezali." "Kateri ljudje neki'''" "Indijanci, ki tukaj ležijo." "Ti so sami ujeti iM zvezani. Sicer jih pa tisfelimo, predno zapustimo ta prostor." "Ustrelili? Pa vendar ne govorite resno! Torej moramo mi gladu umreti!" "Seveda." "Senor, vi ste zverina, divjak!" Sedaj se pa nisem mogel več zadrževati, pač pa stopim tik njega in rečem: "In vi ste največji osel, kar sem jih^še kdaj videl:" Sedaj šele se mu posveti, da je ravnal napačno; molči torej jaz pa grem k VVinnetonu. da povžijem svojo hrano. Živeža je bilo dovolj. Tri policiste razvežemo, da so lab'ko hranili tudi igralca, haciendera in ju-riskonzulta; kasneje jih pa zopet zvežemo, toda le na videz, da bi lahko spali. Ko pa potem jaz, W'innetou in dečko še nekaj časa sedimo skupaj, da se pogovorimo o potovanju, reče \\ innetou: "Moj brat je premagal svoj ponos in govoril s temi ljudmi. Zakaj ni Junui odgovoril z molčanjem?" "Ker je pamet boljša kot ponos. Zvedeti sem hotel imena Jumov," "Kaj koristijo Old Sliater-handu imena?" "Zvedeti hočem, kakšno sporočilo je "Hitra Riba" pri Studencih oddal. W'innetou je slišal, da je "Hitra Uiba" tam z dvajsetimi ljudmi. Zvedel jc, ite po* liikitvo za svoj dom. NapiSite svoje ime — urežite to in pofaljite nam in mi vam pošljemo katalog na&ih daril. The Weideman Floor Co. V. 53rd St. & Bis 4 R. R. /me......................................................................................... Naslov................................................................................... ................................................................. (Pišitenatančno) 10.548 to je bila številka boluika, kateri je hil zadnji v letu 1909 ie sprejet v zdravljenje slavnega in znamenitega Dr. J. C. THOMPSON-A, glavnega zdravnika in ravnateljaSlovenskega Zdravišca v New Yorku. Ta ogromni broj v zdravljenje sprejetih in tudi po kratkem Času popolnoma ozdravljenih bolnikov, nam zopet spricuje da je Dr. J. E. THOMPSONA iskuŠenost in zmožnost v zdravljenju vseh boleznij EMT Najbolša Garancija za vsakega, kateri potrebuje uspešno in hitro zdravniško pomoč, ter želi v kratkem svoje izgubljeno zdravje naza] zudobiti. ROJAKI IN ROJAKINJE: Ne zgubite nade, ako Vas drugi zdravniki niso mogli ali Vas ne morejo ozdravitizato torej £e se počutite slabi in nemočni ter bolehate na še tako teški in nevarni bolezni, kakor:_ na Želodcu, reumatizmu, kašlju, naduhi, prehlajenju, sušici, na pljučah, na Jetrah, na ledicah, na srcu, na živcih, na dušniku, na vodenici, na zlati žili, na trakulji, slabosti pre« bavnih organov, slabokrvnosti na očeh, v ušesih, na lišaju, na srbečinl, na prhutah, na mazulih, DR. J. E. THOMPSON. Kakor tudi tajnih moških in ženskih spolnih boleznih; triperju, čankerju, sifilisu, izcurenju moškega soka, nezmožnosti v spolnem občenju;—nadalje na belem toku, nerednem mesečnem čiščenju, na vnetju maternice, neplodovitostl, — tedaj se z zaupanjem obrnile za pomoč na slavnega in po vsem svetu radi njegove izkušenosti v zdravljenju dobro poznatega Dr. J. E. THOMPSONA ker ni je ni jedne AKUTNE iN KRONIČNE BOLEZNI if katera bi ne bila njemu dobro in natanko spoznata in katere bil on ne upal v kratkem popolnoma ozdraviti. Zdravljenje vsih spolnih bolezni ostane strogo tajno. PAZITE DOBRO KOMU poverite bolezen v zdravljenje, lastna korist je da ne odlagajte temuč takoj v materinem _ piSite za svet in zdravniško pomoč na SLOVENSKO Z1 V1ŠČE kateremu na čelu stoii slavni zdravnik :