Published monthly by Slovenian National Federation of Canada,
Edited by: Editorial Board
Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada
Subscription rates: $3 per year, 25c per copy Advertising 1 column x 1"
$2.10
sLouenslcA
FOR A F R E E SLOVENIA
In fact, the most vvonderlul thing about the Slovenes is that they exist at ali as a nation, after so many eenturies of foreign rule...."
Lovett F. Edvvards: Introducing Yugoslavia.
LETNIK XV. — VOLUME XV.
Toronto 1. MAREC 1964
ŠTEVILKA 3. — NUMBER 3
TUDI TI
(Misel za Velikonoč)
Velikanoč! Praznik Vstajenje! "Ce bi Kristus ne vstal, bi bila prazna naša vera", opominja apostal Pavel. Na vstajenju sloni naša vera in vse naše upanje! Toda glejmo, da milosti božjega Odrešenja ne zapravimo!
Ob Gospodovem trpljenju in Njegovem poveličanju pa pomislimo vsaj malo tudi na naš narod pod 'komunističnim bičem. Trpi, čeprav se nekaterim zdi, da se je položaj zboljšal. Zboljšanje je le videz, ki slepi vid naivnim ljudem in pa Zapadu. Dokler vlada komunizem, bo nasilje, ne vedno vidno in brutalno, toda nevidno je večkrat še hujše.... Je v Sloveniji in drugod v taikozvani Jugoslaviji še Veliki petek in narodi pričakujejo — vstajenja.
Vstajenje za Slovenijo v svobodi in sproščenosti, v duhu starodavnih narodnih izročil in prave krščanske demokracije! Ne v kalupu stare okostenelosti, starega strankarstva in oziko-srčnosti, ampak v duhu strpnosti, ljubezni in medsebojnega spoštovanja, kakor ga je oznanjal Kristus, pa so ga judovski prvaki prav zato obsodili na križ, ker ni hotel slišati o neki judovski nadvladi in svetnem kraljevanju.
Tudi mi vsi lahko pomagamo v predpripravi za naš veliki Slovenski Dan. Tudi Ti in jaz, vsak po svoje, vsak po svojih zmožnostih katre nam je dal in položil v srce in pamet Stvarnik.
Slovenec, Slovenka, razmislita o stoterih možnostih: Kje, kaj in kako! Emigracija, kakor je naša, ima zgodovinsko nalogo to pot pripravljati, utirati steze in odstranjevati zapreke v miselnosti naših lastnih rojakov in pa —kar je važno, zelo važno: Seznanjati s trpljenjem pod komunizmom v preteklosti in sedanjosti svetovno pavnost in odkrito izpovedovati to, kar narod doma ne sme: "Željo po narodnem vstajenju iz suženjstva komu nizma v svobodni slovenski državi!
To je naše poslanstvo, dano nam kot zgodovinska naloga. Kako jo izpolnjujemo? Kolikor več sposobnosti ima kdo tolike večjo odgovornost nosi pred zgodovino in narodom. Ne bodimo lačni dolarjev in ne tekajmo za ugodjem, ki koristi le posamezniku Ob velikem petku Slovencev v domovini naj zaživi naša speča vest in Velika noč naj nas vzdra-mi iz zaspanosti k delu!
Tudi Ti in jaz.... vsak na svoj način doprinesiva svoj delež za slovensko Veliko Noč! Bratje, čas je, da vstanemo iz spanja!
M.G.
VELIKONOČNO BERILO
Berilo iz liša sv. apostola Pavla Korin.anom. Bratje! Postrgajte stari kvas, da boste novo testo, ker <ste opresni; zakaj inaše velikonočno jagnje, Kristus, je darovano. Zatorej obhajajmo praznik ne s starim kvasom, tudi ne s kvasom hudobije in malopridnosti, ampak z opresniki čistosti in resnice. (1 Kor 5,7—8.
KAJ SE BOJITE, MALOVERNI!
Stereotipni komunist ne eksistira
Bivši komunist Douglas Hyde, ki je bil urednik komunističnega lista The London Daily VVorker, je v svojem govoru na Iowa vseučilišču v ZDA povdaril, da je malo podobnosti med resničnim komunistom in poljudnim ste-reotipom, kakor ga predstavlja propaganda Zapada. Med drugim je izjavil:
"Dokopal sem se do prepričanja, da se motijo, sicer bi ostal z njimi. Toda prav so imeli, ko so trdili, da ni velika borba za osvojitev sveta samo vojaška, marveč borba za srca, duha in duše vsega človeštva.
"Komunizem je ideal :— sanja o dobri družbi in večina komunistov vstopi v stranko, ko so mladi in idealistični. V stranko vstopajo med 15 in 25 letom. Najmočnejša skupina je v starostni skupini od 18 do 22 let.
"Mladina je doba idealizma in komunizem apelira na idealizem mladine. Ta idealizem izrablja komunizem za svoje lastne namene.
Ko je v Velikem tednu lanskega leta pokojni papež Janez XXIII| izdal svojo znamenito okrožnico "Mir na zemlji", niso okrožnice pozdravili samo katoličani, marveč je njen naslov "vsem ljudem z dobro voljo" našel odziv med državniki, v mednarodnih organizacijah in celo pri komunistih v Sovjetiji in izven nje. Posebno mnogo komentarjev je bil deležen odstavek iz zadnjega dela okrožnice, kjer je pokojni papež naglasil, da moramo razlikovati ne samo med zmoto in osebo, ki se moti, marveč tudi upoštevati dejstvo, da je vsako zgodovinsko gibanje podvrženo razvoju in spremembam, Celo v primeru, da se je kako gibanje razvilo iz ideologije ki je v popolnem nasprotju krščanstvom in naravnim redom, se tudi tako gibanje prej ali slej ne bo moglo izogniti men j i časa v razmerah in miselnosti.
Ker je bilo skoraj ob istem času več poluradnih in uradnih stikov med Vatikanom in Svojet-sko Zvezo, je bilo kaj naravno, da so komentatorji povezali ta del okrožnice s komunizmon in brali v njem spremembo uradnega stališča Cerkve do komunističnih režimov
Sodelovanj'e katoličanov
Odgovarjajoči odstavki so v zadnjem delu okrožnice, ki je namenjen predvsem katoličanom, naslovljen "Pastirska navodila" in se glase v slovenskem prevodu:
158.	Vedno je popolnoma upravičeno razlikovati med zmoto kot tako in med osebo, ki se moti — celo v primeru oseb, ki se motijo glede resnice ali so zavedeni zaradi pomanjkanja znanja v verskih zadevah ali glede dosege najboljših dejanj v življenju. Kajti oseba, ki se moti, kljub temu ne preneha biti človek, niti ne izgubi svojega dostojanstva kot človek; tega se je treba vedno zavedati. Razen tega se v človekovi naravi nikdar ne uniči sposobnost tako osvoboditi se zmote kot iskati pot k resnici. Človeku je tudi vedno na razpolago pomoč božje Previdnosti. Zaradi tega se more primeriti, da sprejme oseba, ki da nes nima bodisi jasnosti vere bodisi je zašla v zmoto, pozneje resnico po božjem razsvetljenju Če torej sodelujejo katoličani v svetnih zadevah z ljudmi, k: sploh ne verujejo v Kristusa ali ne pravilno, ker so v zmoti, jhr norejo dati tako bodisi prilož nost bodisi pobudo, da pridejo lo resnice.
159.	Prav tako je popolnoma pravilno jasno razlikovati med lapačnimi filozofijami o naravi er izvoru in namenu sveta in iloveka ter med gibanji, ki zadevajo bodisi gospodarske bodisi družbene bodisi kulturne bodisi politične zadeve, tudi če bi črpa la taka gibanja svoj izvor in navdih iz takih filozofij. Četudi se več ne spremeni oblika filo-
zofije, ko je bila določno opisana, se gibanja ne morejo ubraniti vpliva spreminjajočih se razmer, v katerih delujejo. Razen tega, kdo more zanikati, da ni nič dobrega in nič odobravanja zahtevajočega v takih gibanjih, v kolikor se očitno skladajo z zahtevami pravega razuma ter se nanašajo na upravičene človeške zahteve?
160. Zaradi tega se more ke-daj primeriti, da postanejo v sedanjosti dejansko ; plodonosni ali da obetajo postati v bodoče kaki sestanki glede praktičnih vprašanj, ki se doslej nikakor niso zdeli koristni. Toda preudarnost, ki vodi vse kreposti, katere uravnavajo življenje tako poedincev kot družbe, edina more odločiti, ali je že nastopil čas ali pa še ne za tako pristno koristno sodelovanje kakor tudi oblike in stopnje sodelovanja na gospodarskem, družbenem, kulturnem in političnem področju. V kolikor so prizadeti katoličani, pripada odločitev glede teh stvari predvsem osebam, ki so vodilne v svetni družbi in na teh področjih. Pri tem se morajo ravnati po načelih naravnega prava upoštevajoč tudi družbeni nauk Cerkve in pokoravajoč se navodilom cerkvenih oblasti. Ni namreč dovoljeno prezreti, da ima Cerkev pravico In dolžnost ne samo čuvati svoj nauk glede vere in nravnosti, marveč tudi uveljaviti svojo oblast nad svojimi sinovi v svetnih zadevah, kadar je treba odločiti, kako je treba prenesti ta nauk v življenje.
Priznanje francoske Republike
Iz besedila sledi, da je to splošno navodilo, ki ne velja samo za kak osamljen primer. Iz zgodovine moremo navesti zelo očiten primer navedbe istega načela, ko je Cerkev izrecno ukazala vernikom sprijazniti se z novim družbenim redom, ki je sprejel nedvomno večino svoje ideologije iz protikrščanslke filozofije. To se je zgodilo, ko je papež Leon XIII. pozval francoske katoličane z okrožnico Au millieu des sollicitudes (1. 1892), laj pozabijo na odpravljene družbene oblike predrevolucio-aarne Francije ter kot dobri iržavljani sodelujejo po svojih najboljših močeh na izgradnji republike. Leon XIII. je že preje večkrat posredno izjavil— t mislijo na katoliške monarhi-;te v Franciji — da za katolišk družbeni nauk oblika vladavine ai važna, dokler skrbi za občo blaginjo (Immortale Dei in Sapi mtiae Christianae.) Ker pa takt slovesne izjave niso imele nobenega učinka, je postal bolj določen. Na njegovo pobudo je
BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM BRALCEM, NAROČNIKOM. VSEM SOMIŠLJENIKOM, VSEM SLOVENCEM IN SLOVENKAM RAZTRESENIM NA VSE
VETROVE SVETA, SE POSEBEJ PA BRATOM IN SESTRAM V DOMOVINI!
ŽELITA
UPRAVA IN UREDNIŠTVO "SLOVENSKE DRŽAVE"
"Komunizem tudi ni iznašel nezadostne prehrane, brezpošel-nosti, rasnih nasprotij, revščine in zloglasne četrti. Komunizem samo izrablja naravni odpor dc takih stvari. Komunizem porablja idealizem mladine in obstoječe nezdrave družbene razmere ter postane končno nadomestna vera, v kateri dajejo poedinci komunizmu to, kar dajejo drugi Bogu.
"Moč komunizma je v vnemi, vdanosti in predanosti za stvar vseh tistih, ki verujejo vanj".
•	Pax Romana bo letos zborovala v VVashingtonu na George-tovvn University od 20. do 31. julija. Razpravljali bodo o gospodarskem razvoju in razdelitvi do-orin, o politični svobodi kot pogoju napredka, o sekularizaciji dvljenja in pojavu sodobnega iaika ter o krščanskem stremljenju po edinosti.
•	Pariški kardinal Feltin je imenoval tisk "zakrament javnega mnenja" od priliki vsakoletne maše za časnikarje.
povabil kardinal Lavigerie, nadškof v Algiersu, častnike francoske mornarice na banket, na katerem je napil francoski republiki, godba Belih očetov pa je zaigrala marsejezo. Temu je sledila okrožnica Au milleu des sollicitudes, pisana v francoščini, v kateri beremo stavek, ki je zelo podoben Janezovemu: "Glede zgolj človeških družb je mnogokrat ponovljeno zgodovinsko dejstvo, da povzroča čas, ta veliki spreminjevalec vseh stvari na zemlji, velike spremembe v njih političnih ustanovah". Malo boljše poznanje zgodovine bi odvzelo dokajšnjo mero novosti in začudenja tem odstavkom okrožnice.
Sodelovanje mora temeljiti na razumnosti in na naravni poštenosti
Sv. Oce je sam v prejšnjem odstavku (157) izrecno povdaril, da veljajo ta navodila glede sodelovanje katoličanov v družbenih in gospodarskih zadevah za odnošaje med katoličani in ločenimi kristjani, pa tudi za "sodelovanje katoličanov z ljudmi, ki morda niso kristjani, ki pa so vendar razumni ljudje in ljudje naravne integritere" (157—podčrtal pisec). Ce naj sodelovanje prinese kake koristi, mora temeljiti na razumnosti in na naravni poštenosti. V koliko določena komunistična skupina zadosti tem pogojem, je treba v vsakokratnem primeru posebej presoditi.
Vsa propaganda komunistov in filokomunistov, ki se je osredotočila na te odstavke,utemelji na priljubljeni tehniki propagande, da iztrga iz celote poc-dine odstavke in jih enostransko tolmači. Na žalost je nasedlo tej propagandi tudi mnogo katoličanov, zlasti bolj desničarsko usmerjenih, ki niso nikdar jemali resno družbeni nauk Cerkve, v kolikor zahteva reformo ustanov in preobnovo nravi, pač pa so se hoteli okoristiti s cerkveno obsodbo komunizma, ki bi odpravil njih privilegirani položaj v družbi. Oboji so hoteli razbrati iz teh odstavkov spremembo stališča Cerkve do komunizma, ki je bilo po njihovem mnenje najbolj klasično izraženo v mnogokrat navaja-nem in včasih zelo ozko tolma-ienem stavku Pija XI. iz okrožnice o brezbožnem komunizmu Divini Redemptoris (58—večina je prezrla, da je okrožnica prav ako ostra obsodba katoličanov, u ne upoštevajo celotnega katoliškega družbenega nauka): 'Komunizem je nekaj bistveno slabega, zato prav v nobeni reči ne bo z njim sodeloval, komur je mar krščanske kulture" (Nekateri so Piju XI. celo zamerili, da je govoril o "brezbožnem" komunizmu in ne o komunizmu brez vsak bolj podrobne opredelitve).
Komunizem in krščanstvo
Ce uporabimo načela Okrožnice Mir na zemluji za komunizem, je položaj nasleden. V kolikor gre za komunizem kot nauk, ki je bil izoblikovan kot dialektični materializem, je možno, da ostane vsaj v knjigah v tej formula-
ciji in ostane kot tak nezdružljiv s krščanskim družbenim naukom. To je povdarilo vatikansko glasilo Osservatore Romano 14. aprila 1963, ko je komunistični tisk razvil svojo enostransko propagando. Neskladnost med celotno okrožnico in komunističnim naukom seveda ni prikrita komunistom samim. Ko je moskovski tednik Za rubežom objavil Okrožnico v skršenem besedilu, je uredništvo dodalo naslednjo opombo:
"Uredniški odbor smatra za potrebno, da povdari, da izhajajo mnoge izjave okrožnice iz načel katoliške vere, ki je nezdružljiva z edinim znanstvenim marksističnim svetovnim nazorom".
Kdor koli pozna komunizem kot nauk in celotno besedilo okrožnice, ga propaganda komunistov in drugih levičarjev ter preplah desničarjev ne bodo zbegali.
V skladu s priznanimi načeli
Omenil sem že francoski primer, v katerem je Cerkev uporabila v teh odstavkih izražena navodila katoličanom za sožitje z drugimi v družbi. Ta navodila, so tudi v popolnem soglasju s filozofskimi načeli in teologijo. Filozofija uči n. pr. da je zlo pomanjkanje pričakovanega dobrega. Absolutnega zla sploh ni. Satan je bil ustvanjen kot eden naj odličnejših angelov in šele njegov upor: "Ne bom služil" ga jc napravil za simbol zla. Vsak še tako pokvarjen človek je še vedno od podoba Trojice in ima do smrti še vedno možnost, da se očisti greha in zmote. Najbolj učinkovita pot do re-šti-ve te božje odpodobnosti je ljubezen. Zato je Kristus molil za svoje mučitelje in nam je ukazal ljubiti svoje sovražnike. Sv. Avguštin je izrazil isto z mnogokrat navajanim izrekom: "Pobijajte zmote; ljubite tiste, ki se motijo". Sv. Frančišek je tako močno vplival na zgodovino prav zato, ker je vzel resno evangelij ljubezni. Celo Lenin je priznal, da bi deset modernih' Frančiškov ustvarilo mnogo boljšo družbo kot jo je komunistična revolucija.
Opozoritev na to prakrščan-sko usmerjenost se mi zdi kompliment papeža sodobnim katoličanom. S tem je igrazil da jih smatra za sposobne in voljne osvoboditi se zgodovinskih oblik preteklosti in se približati spremenjenim oblikam sodobnosti z bistvom krščanstva ter tako pokristjaniti bodočnost.
Ga. Dorothy Francis, od kanadskega indijanskega odbora, ki je spisala delo "Maquabeakin", v katem popisuje indijansko folkloro in s tem doprinesla delež k kanadski zgodovini.
Can. Scene
SLOVENCI V DRUGOJEZIČNIH
KNJIGAH
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELE VSEM SOMIŠLJENIKOM PRIJATELJI SLOVENSKE DRŽAVNE MISLI IZ CLEVELANDA
Pri uporabljanju tujejezičnega slovstva bodisi v poklicu bodisi za zabavo naletimo večkrat nepričakovano, da kdo omenja Slovence kot take, ali pa kakega Slovenca in ga kot takega identificira. Bralce naprošamo, da nam pošljejo take primere v objavo z navedbo točnega naslova knjige oz. revije ter navedbo strani. V današnji številki objavljamo dva taka primera.
Uredništvo
Kari Pribram, CONFLICTING PATTERNS OF THOUGIIT,
VVashington, D.C.: Public Affairs Press, 1949, 176 pages.
"In various territories in vvhich nationalities vvere intermingled, nevv multinational states vvere set up. In each of these privileged nationality occupied a dominant position — for example the Serbs in Yugoslavia and the Czechs in Czechoslovakia. The national con-flicts vvhich soon developed in these multi-national states vvere frequently not simply conflicts betvveen different offshoots of organismic reasonig but also reflected conflicts betvveen eliffercnt patterns of thought. Thus the antagonisin vvhich existed in Yugoslavia betvveen the Serbs on the one hand and the Slovenes and Croats on the other arose largely from the fact that for eenturies the Slovenes and Croats had been attached to the Austro-Hungarian monarchy and had enjoyed i advantages of Western educational and administrative systems, vvhereas the large majority of the Serbs had pre-served the methods of reasoning of a rclatively primitivc Balkan people". p. 131.
Pitirim A. Sorokin, A LONG JOURNEY, The Autobiography of Pitirim A. Sorokin. Nevv Haven: College and University Press, 1963; 327 pages.
"No less interesting vvere the passengers and the crevv of the boat. They vvere mostly Slovenian and Italian immigrants to the United States, simple and good people in search of a better life in a nevv country". p. 203.
VESELO VELIKO NOČ
ŽELITA SVET IN GLAVNI
ODBOR SLOVENSKEGA
DRŽAVNEGA GIBANJA!
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
vsem prijateljem in znancem sirom sveta želi
Mirko Geratič
2737 W. 16th Street Chicago 3, 111., USA.
Predhodnik navodil okrožnice
V naši dobi je povdaril podobne misli nemški jezuit Klemens Brockmoeller v svoj i knjigi CHRI STENTUM AM MORGEN DES ATOMZEITALTERS. Knjiga je doživela v dveh letih šest izdaj (glej poročilo o vsebini na drugem mestu — navajanja so iz šeste izdaja iz 1. 1955). V petem poglavju razpravlja o razmerju krščanstva do socialističnega poizkusa občestvene kulture. Tu opozarja na zgodovinsko dejstvo, da je meščanstvu po prvotnem sporu s krščanskimi fevdalnimi stanovi samo sprejelo vero in si jo tudi prilagodilo. "Močno indi-vidualistično izoblikovano krščanstvo pretekle dobe je omogočilo zastopnikom individualističnega podjetništva, da so izdajali svoje pretirane privilegije kot krščanske in verske zahteve" (147). Tako je bilo
možno, da so socialisti enačili krščansvo z meščanstvom. Ker je Cerkev morala obsoditi socializem, je tem ustvarila videz, da je tudi proti upravičenim zahtevam delavstva. P. Broakmoeller povdarja, da ne smemo pozabiti, da ni nastopil dialektični materializem kot reakcija proti krščanstvu samemu, marveč proti nekrščanski filozofiji nemškega idealizma in nekrščanski ideologiji meščanstva. Tudi komunistično sovraštvo do Boga velja bogu prosvetljenstva. Ce upoštevamo zgodovinski razvoj in pogoje, ki so vodili do komunizma" se prikaže marksistično brezboštvo kot končni rezultat procesa, ki se je razvijal več stoletij in je obstojal v odklonu zapadnega duha od Cerkve, Kristusa, Boga. Ko je reformacija prelomila s Cerkvijo, ki je v
(Dalje na drugi strani.)
Slovenska Narodna Zveča v Ameriki želi vsem prijateljem slovenskega državnega gibanja Veselo veliko noč ter prosi vse prijatelje, da vstrajajo v delu za slovenski narodni praznik — Svobodna Slovenska Država!
VESELA ALELUJA, KLIČE VEM SLOVENSKA NARODNA ZVEZA V KANADI!

KAJ SE BOJITE MALOVERNI
(nadaljevanje s prve strani)
zgodovini se uresničujoč Bog-člo-vek, in je s tem napravila prvi korak (dejansko je bil prvi korak že pojav nominalizma — moja opomba), je napravilo pro-svctljenstvo drugega, ko je razbilo povezanost med osebnim Bogom človekom Kristusom in med nadnaravnim redom pozitivne razodete vere, ki je temeljila v njegovi osebi. Z odstranitvijo Bogo-človeStva so bila pripravljena tla, da je bil izveden zadnji korak, namreč prelom z Bogom samim, in sicer v brezbožnem materializmu 18. in 19. stoletja, ki ga je dal Marks na pot proletarskemu gibanju, ki izhaja it njega. Vredno jc tudi omeniti, da se ta proces odklona od Boga, ki je pričel z zanikanjem Bogo-človeštva, ni ustavil pri zanikanju Boga, pri enostavnem ateizmu, marveč je silil preko tega k prevrnitvi vere v Boga-človeka v psevdoreligijo eloveka-boga, ki se danes že očitno odraža v stalinovskem boljševizmu" (str. 175|176). Že Dostojevski je opozoril, da ateisti verujejo v ateizem. Kljub takemu nasprotstvu med boljševizmom in katolištvom je napisal p. Brockmoeller že 1. 1953 med drugim: ".... pot je odprta za razumevajoče srečanje ne sicer sistemov, temveč ljudi teh sistemov. (podčrtal jaz). Zmote ne premagamo s tem, da dokažemo tistemu, ki se moti, kaj je napačnega v njegovem stališču, marveč da ga pridobimo za resnico" (str. 177). Malo preje se izrazi, da ubitega ni več mogoče krstiti. Tukaj prstavi že: "Tistega, ki se moti, tudi ni mogoče pridobiti s teoretičnim poukom, marveč tako, da izrazimo s svojim življenjem ideal, tki ga je iskal na svojih zgrešenih potih, pa ga seveda ni našel" (str. 178).
Povdarek na laikih
Okrožnica Mati in učiteljica jc tudi zanimiva zaradi povdar-ka, ki ga daje laikom. Sv. Oče naglaša prav močno, da pripada odločitev za kakršno koli sodelovanje z nekatoličani v svetnih zadevah prvenstveno laikom, ki so sredi iega življenja. Tudi vrstni rod smernic, ki jih morajo laiki upoštevati, je zelo značilen. Papež našteva najprej naravno pravo, nato družbeni nauk Cerkve in šele na tretjem mestu navodila cerkvenih oblasti. Tudi ta vrstni red povdar-ja povečano pomembnost, ki jo pripisuje Cerkev sodobnim vernikom. Laiki so zopet priznani kot sestavni del Cerkve in ne samo kot "predmet dušnega pa-stirstva" in kot taki smejo in morajo prevzeti svoj del odgovornosti za Cerkev v svetu. Vatikan in državne oblasti
Nekaj drugega kot sodelovanje katoličanov z nekatoličani, kar pa mnogi kljub temu skušajo vezati s temi odstavki, je vprašanje stikov Vatikana s predstavniki	komunističnih
držav. Ne smemo pozabiti, da je komunizmu uspelo zasesti dežele, v katerih je znaten del prebivalstva pripadal katoliški Cenkvi. V mnogih teh dežel je večina katoličanov nasprotovala komunizmu, ko še ni bil na oblasti. Vsi tisti, ki jim ob prevzemu oblasti po komunizmu ni uspelo zbežati, so seveda v polni meri občutili brezpravnost pod komunizmov zlasti v njegovi revolucionarni fazi. Celo tisti katoličani, ki so iz tega ali onega razloga na skrivaj podpirali komuniste, niso vedno uspeli uteči direktnemu preganjanju, da ne govorimo o njihovem razočaranju, da niso smel initi zasebno ohraniti svobode vere in vesti. Kljub stalnemu begu preko zastraženih mej, ki so terjale velike žrtve, živi za raznimi zavesami veliko število katoličanov, ki so prav tako otroci sv. Očeta kot so to begunci. Ker Cerkev ne more pričakovati od vsakega vernika, da bo pripravljen postati mučenik — to za Cerkev niti ne bi bilo koristno, ker bi se katoličani v komunističnih državah tako sami iztrebili — mora storiti vse, kar je le v njeni moči, da jim življenje vsaj olajša, če ga že ne more normalizirati. Celo Pij XI., ki je obsodil vse sodobne zmote, je izjavil, da bi bil pripravljen skleniti kon-kordat celo s hudičem, če bi mogel tako rešiti eno samo dušo. Dunajski tednik Die Furche je objavil 20. aprila 1963 pismo
KADAR VIZIJA OBLEDI
Avtrisjki kulturni tednik die Furche objavlja v 3. številki letošnjega letnika članek Stjepana šuleka "Wenn die Vison verblasst...." (18. jan. 1964, str. 6]7), ki ga prinašamo v prevodu. Članek je bil očitno napisan pred Novim letom.	Uredništvo
Jugoslovanski komunisti hočejo prepričati v naših dneh ljudstvo, da se nahajajo v štadiju humanizacije. To trditev žele potrditi ideološki propagandisti tudi z novo jugoslovansko ustavo. Kot je znano, govori namreč tudi o svobodi vesti in pisanja. Da pa so ti "paragrafi svobode" v ustavi dejansko prazna slama, dokazuje že dejstvo, da je moral ostali pisatelj Milovan Djilas še vedno v zaporu, čeprav so za dan republike <29. november) amnestirali na stotine "političnih". Politična struktura Jugoslavije se je začela premikati, toda to še ne pomeni, da je dosedanji režim popustil svoje diktatorske in brutalne metode. KP Jugoslavije ima preveč krvavo zgodovino, da bi se mogla že danes predstaviti demokratičnemu svetu kot očiščena. Pot do prostega in polnega razvoja človeške osebnosti je še dolga. Popravljeni pojmi marksizma še niso dovolj.
bivšega osebnega tajnika Pija XII. p. Roberta Leiberja, D.J., ki je pisal uredništvu 8. decembra prejšnjega leta v zvezi z njihovim uvodnikom o možnostih diplomatskih odnošajev ned Vatikanom in Moskvo. V tem pismu je zapisal p. Leiber tudi naslednje:
"K Vašemu članku: Antikom-munismus! Aber vvie? — v: Die Furche, Nr. 48, 1. decembra 1962, prva stran, morem pristaviti pripombo, ki ne samo dopolnjuje članek; marveč se nanaša tudi na idejo članka samega: Že pod Pijem XII., in sicer v prvih letih po koncu vojne, nekako med 1945 in 1948, so skušali ugotoviti Sovjeti petkrat po različnih poteh, ali bi bila pripravljena sv. Stolica vzpostaviti diplomatske odnošaje s Sovjetsko Zvezo. Vsakikrat so dobili na to pritrdilen (podčrtal p. Leiber sam) odgovor. Vendar niso Sovjeti nato ničesar več podvzeli".
Cerkev si prizadeva urediti odnošaje z državami, ki si laste značaj suverenosti, z meddržavnimi pogodbomi — konkordati. Zaradi raznih zgodovinskih okoliščin predstavljajo ti konkordati za Cerkev mnogokrat trpke kompromise celo z vladami držav, ki veljajo po verski pripadnosti državljanov ali po tradiciji za katoliške. Ker predstavljajo konkordati vsaj delno zaščito katoličanov in njihovih svoboščin, je razumljivo, da bo skušala sv. Stolica skleniti konkordate ne samo s socialističnimi, marveč tudi s komunističnimi državami, kadar koli bo to . le mogoče. To zlasti v dobi, ko se je komunistična revlucija že razdivjala in morajo tudi komunisti začeti posvečati večino svojih naporov reševanju dnevnih družbenih nalog (sociologi govore o drugem stadiju revolucije, v katerem jc treba pozabiti na mnoga prejšnja gesla in priznati socialno realnost mnogih stvari, ki se ne skladajo povsem s teorijo: primerjaj spremembo komunističnega stališča do družine v Sovjetski Zvezi!)
Konkordat z Jugoslavijo?
Vest, da so blizu uspešnega
zaključka pogajanja med Vatikanom in Jugoslavijo za sklenitev konkordata, je začudila in zmedla mnoge, katerim je bil boj proti brezboznemu komunizmu osrednji dogodek njihovega življenja. Nekdo je označil to novico za "dogodek, ki je eden najžalost-nejših po Vetrinjski tragediji".
Psihološko je tak preplah kaj lahlko razumljiv, ker so bile grozote državljanske vojne in negotovost begunstva za večino-kljub manjšim postranskim primes-kom — vendarle verska zadeva, kakor je zapisal pokojni ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman v 9vojem adventnem pastirskem pismu 1.1943: "Boj proti brezbožnemu komunizmu ni politika, ampak verske zadeva". Kljub temu so vprašanja, ki jih je zastavil p. Brockmoeller v svoji že navedeni knjigi, važna tudi za nas — veliko vprašanje je (ne gre za poedince, marveč za slovensko družbo kot celoto), ali nismo porabili tudi mi več energij za pobijanje zmote in manj za odprav-
Zameglena vizija
Časopis Komunist sam potrjuje opazovalcu, da prevladuje danes v vrstah KP Jugoslavije de-moralizacija in ideološka zmeda. Vrhovni teoretiki partije so v zadnjem času dovolj očitno pokazali svoje nezadovoljstvo srednjemu vostvu stranke. Očitajo jim, da streme po lastnem obo-gatenju, in da ne slede več stari revolucionarni tradiciji v svojih političnih in ideoloških dolžnostih. Po članku v Komunistu (Oktobra 1963), ki je vzbudil veliko zanimanja, so ti komunisti izgubili vsako vizijo komunistične bodočnosti.
To dobo kritike zamegljene postave jugoslovanskih komunistov je pričel predsednik Tito v svojem znanem govoru v Splitu v poletju 1962. Njegove besede so povzročile pri mnogih komunistih zmedo in odtujenje. Tajniki stranke so v naslednji dobi ponavljali isto kritiko. V središču razpravljanja so še vedno umetnost ter vera, zlasti pa narodnostno vprašanje. Ti problemi znova in znova načenjajo ideološko trdnost partije.
Rak-rana
Pogostnost, s katero se povra-čajo v zadnjih dveh letih voditelji stranke in države v svojih javnih govorih na narodnostno vprašanje, so najboljši dokaz, kako aktualno jc to vprašanje. Predsednik Tito si zlasti prizadeva, da bi razjasnil, kar vedno povdarja v svojih govorih, da država ni isto' kot narodnost. S tem pa v temelju priznava, da živijo narodi v Jugoslaviji svoje lastno življenje. Vsekakor pa to omilja nekoliko naraščajočo opozicijo zlasti v vrstah hrvatskih komunistov, ki so kot opozicija mnogo bolj nevarni kot pa je bila "buržujska" opozicija.
Nič manj vztrajno pa se nadaljuje borba hrvatskih kulturnih ustvarjalcev za ohranitev in obrambo svojskosti hrvatskega književnega jezika, kateremu preti nevarnost iztrebljenja po režimu. Odprava hrvatske variante v knjižnem jeziku Srbov in Hrvatov zasleduje najvišje taktično-politične cilje: to naj bi strlo notranjo emigracijo Srbov in Hrvatov.
Toda odpora ne nudijo samo Hrvati, marveč tudi Slovenci, kot je dokazal proces v Sloveniji proti ilegalni opoziciji. Znova in znova prihajajo na Zapad letaki slovenskega ilegalnega odpora, ki napovedujejo borbo Beogradu. Tudi slovenska emi-
gracija postavlja zahtevo po samostojni Sloveniji vedno glasneje in določneje.
Ti spori silijo naravno strogo komunistične Hrvate in Slovence bliže drug drugemu. Imenujejo se "reformisti". Njih predstavnika sta Slovenec Edvard Kardelj, predsednik jugoslovanske narodne skupščine in Vladimir Baka-rič, vodja hrvatske komunistične stranke. Njih zahteva je tesnejša naslovitev na Zapad. Zastopnik "reakcionarjcv" v komunističnih vrstah jc Aleksander Ranko-vič, ki je bil svojčas poveljnik srbske in črnogorske policije, ki so se ga vsi bali in ga sovražili, in ki je danes Titov namestnik. Mnogi zatrjujejo, da so ortodok-sni komunisti in med njimi ter "reformisti" se bije borba za Titova nasledstvo.
Hrvatski in slovenski odpor
Ranljiva točka titoističnega poizkusa je dejstvo, da obvladuje Titov sistem jugoslovansko državo s, terorjem. Tito kot državni poglavar uporablja recept nekdanjih srbskih kraljev. Zgodovina pa uči, da policijska oblast kraljev ter nacionalna nestrpnost nikdar nista vodili do uspeha. Ker izvaja Tito gospodarsko, politično in kulturno integracijo s silo, ima sedanji hrvatski odpor iste motive kot v Jugoslvalji med obema vojnama.
Novice iz Slovenije
Smrt dr šijanca.
Sredi januarja je v Mariboru umrl umetnostni zgodovinar in kritik dr. Fran Šijanec, ravnatelj Zavoda za spomeniško varstvo in avtor monumentalnega dela "Sodobna slovenska likovna umetnost", ki je izšlo 1. 1961., v katerem sta bila prvič sistematično obdelana tudi sodobno slovensko kiparstvo in arhitektura.
Društvo "Ivan Trinko".
26. januarja so v Čedadu v
ljartje spotik, ki so vodile ljudi v te zmote Danes gotovo ni veliko dvoma, da je katoliška vera doma, v kolikor je še živa, mnogo bolj prečiščena in osvobojena od-mirajočih kulturnih izrazov kot pa vera Slovencev v begunstvu,, če najde Vatikan možnost, da olajša življenje vernikom v do-movimi, se moramo tega samo veseliti, četudi bi pri tem bila prizadeta kaka naša danes zc zastarela predstava ali oblika krščanstva, od katere se še ne moremo odtrgati. Res je, da zaenkrat ni preveč verjenosti, da bodo vse težave izravnane, toda tudi komunistični režimi imajo svoje ranljive strani. Vsa moč rimskega imperija ni mogla zat-reti krščanstva in v manjši meri se podobne stvari dogajajo pred našimi očmi. še ni dolgo tega, kar so komunisti na Poljskem priznali svoje razočaranje nad uspehom, ki so ga imeli, ko so vtaknili bodoče bogoslovce v vojaško suknjo. Od več sto mladih mož so si samo trije premislili, ostali pa so dvignili versko življenje med vojaki v edinkah, kjer so služili. Kristjani moramo biti
kvas. Kvas pa more delovati le, če pride v stik s testom! Če bo dal konkordat dovolj hrbtenice ne samo katoliškim junakom, ki so pripravljeni doprinesti za vero vsako žrtev, tudi večjemu številu drugih, ki žele biti zvesti sinovi Cerkve, pa nimajo tolike mere he-roizma, potem je kaj možno, da bo učinek kvasa postal bolj viden.
Govori se tudi, da bo moral Vatikan pristati na določene koncesije v zvezi z dušnim pastirst-vom med begunci. Tudi tega ni treba vrednotiti samo z negativnega vidika. Nobena tajnost ni, da so bili nekateri duhovniki povezani s političnim življenjem v večji meri kot pa je to odgovarjalo izrecnim navodilom Cerkve in tudi sociološkim razmeram druge polovice 20 stoletja. Ce se bodo povrnili k svojskemu poklicu v dobi, ko se splošno govori o pomanjkanju duhovnjških poklicev, potem more biti taka koncesija dvakrat koristna. Ko je nadškof Pecci, poznejši papež Leon XIII., doživel brodolom svojih bolj posvetnih ambicij v službi Cerkve, ga to ni strlo, marveč ga
je pripravilo za bodočo odgovornost. Ko so ga poslali po njegovi neuspeli diplomatski karieri kot škofa v Perugio, je zapisal v svoj dnevnik: "Vsakdo mora biti voljno orodje v rokah Vsemogočnega in mora biti pripravljen brez pomisleka slediti glasu božjega Jag-njeta, kamor koli nas kliče".
Kdor koli bo zasedel mesta teh "žrtev", bo kljub temu moral slediti nauku Cerkve, ki onemogoča komunizem in druge zablode v toliko večji meri, kolikor bolj dosledno in izravnano ljudje prevajajo vero v življenje. V kolikor so z raznimi župnijami povezane tudi druge ustanove kot farne dvorane in podobno, bodo še vedno služile gojitvi verskih in kulturnih vrednot vsaj v toliki meri, v kolikor bodo na njih zainteresirani verniki sami. Tudi za Slovence v begunstvu bo samo koristno, tako za nas kot poedince, kot tudi za slovenstvo samo, če se čimpreje iznebimo "črednega instinkta" in postanemo odgovorne osebnosti, ki se zavedajo osebne odgovornosti ne samo zase, marveč tudi za družbene oblike svojega občestvenega življenja.
Rudolf Cuješ
ENO IZMED SPOROČIL O USLUŽNOSTIH ONTRIJSKE VLADE
V PROSTI NARAVI...
bogatejše življenje
Pri zabavi, kot tudi pri delu, so novOka-nadčani utrdili vrednost naše družbe s svojim sodelovanjem pri aktivnostih v prosti naravi. To je povečalo zanimanje, ki ga dele s tukaj rojenimi, prav talko pa tudi poveča uporabo kronske zemlje, ki predstavlja 89 odstotkov vse zemlje v Ontario,
Voljnost novonaseljencev za uživanje proste narave ter njih želja živeti čim bliže naravi, je vzbudila posebno pozornost oddelka za zemljišča in gozdove, katerega upravljanje obsega naslednje: —
Pokrajinski parki s svojimi napravami za piknike, taborenje, pešačenje, potovanja s canoe-čolni, vodni športi in preučevanje narave;
Kronska zemlja in prodaja iste za poletne hišice.
Dostopi do vode—pridržanje obale in naprava pristanišč za zabavna vozila;
Ribolov in upravljanje istega ter zagotovilo čim uspešnejšega ribarjenja za čim-številnejše ljudi.
Lov in upravljanje istega ter zagotovilo čim uspešnejšega lova za čimštevilnejše ljudi;
-Zaščita lovca — novi lovci morajo napra-
Hon. A. Kelso Roberis, Q.C.
viti tečaj o varnostnih uredbah in o varnem ravnanju z orožjem, predno jim izdamo lovsiko dovolilnico;
Zaščita gozda in opomini potovalcem skozi gozdove z opozorilom na splošna vsakodnevne zaščite za preprečitev ognja.
Važni razvoj v zadnih letih je ustanavljanje ribolovskih in lovskih organizacij med novdkanadčani. Nova društva bodo obogatila kanadsko življenje z obdržanjam sta-rokrajskih tradicij ter s seznandanjem članov z odredbami in ukrepi, ki zahtevajo pametno uporabo naše narave, v kateri se obnavljajo dobrine.
V vsakem področju so uslužbenci "Lands and Forests" pripravljeni sodelovati s vsemi skupinami, ki pomagajo pri upravljanju neoskrunjenega naravnega bogastva gozdov, polj in vodnih tokov. Če pametno ravnamo danes, bomo imeli več od življenja jutri.
Za vse informacije o aktivnostih v prosti naravi, se posvetujte s katerikolim uradnikom oddelka, ali se oglasite v naših uradih širom pokrajine, ali pa pišite na "Department of Lands and Forests", Parliament Buiklings, Toronto.
Kot je znano, uporablja mnoga dovoljena in prepovedana sredstva. Najučinkovitejše je slovstvo. Celotno vprašanje hrvatskega naroda mora in bo postalo nekega dne nevarno za režim in enopartijski sistem, ker zadeva vsa področja dnevnega življenja. Zato in nič čudnega, da se zadnje čase formirajo izrazito teroristične skupine, ki imajo za zgled iste, ki so ubile leta 1934 v Mar-seilleu "jugoslovanskega" kralja .Aleksandra. Narodnega antigo-nizma ni mogoče niti ublažiti niti odpraviti z dvomljivimi upravnimi metodami. Tisti, iki jih nasilne metode razočarajo, se bodo vedno upirali.
V teh dneh so praznovali v Jugoslaviji dvajsetletnico nove države. 29. novembra 1943 so se zbrali poveljniki in politični komisarji partizanskega gibanja na drugem zasedanju AVNOJ-a (An-tifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije) v Jajcu (Bosna) te so položili temelje za bodočo družbeno in državno-poli-tično ureditev na komunistični podlagi. Ob tej priliki so objavili časopisi spomine ljudi, ki so bili nosilci dogodkov pred dva jsetimi leti. Mladina pa se sprašuje: Kaj pomaga vse to, če so pa nadomestili stare zatiralce, stare imperialiste, stare veliko-srbske karadjordjevske rojaliste drugi nasilneži in tlačilci?
Motni in svetli plameni
Umetnost, posebno še leposlovje, je srčna zadeva jugoslovanskih ' komunistov. Veliko uganko pa predstavlja za voditelje partije in predvsem Tita samega, ki je v govoru v začetku letošnjega leta ostro kritiziral silkarje in pisatelje, da je tako zvani sociailstični realizem povojne dobe končal v le malo na novo orientirani smeri ali pa v polni praznoti. Po Titovem mnenju je večina jugoslovanskih pistateljev in slikarjev izgubila vsak smisel za to, kaj je v socialistični družbi dovoljeno in kaj prepovedano. Skoraj vsi visoki republiški predstavniki partije so v tem letu zavzeli stališče proti novim pojmom v leposlovju in slikarstvu. Nikakor ne morejo razumeti, da nedo-staja leposlovni in upodabljalni umetnosti "revolucionarna komunistična strastnost".
Odstranjena šablona
Po vsem tem je razvidno, da
recoluciornarni komunistični plamen ne gori kot emocionalni impulz ustvarjanja. Mnogo bolj vroč je revolucionarni ustvarjalni duh, ki odklanja komunistično krivičnost, kakor so ga podžgali Milovan Djilas, Tibor Dery, Marek Hlasko in drugi.
"Jugoslovanska revolucija" ni ustvarila leposlovnih revolucionarnih junakov in del, ki bi imeli več kot epizodent 'kulturno zgodovinsko pomembnost. To "od-povedanje" kulturnih ustvarjalcev je "težko razumljivo" in postavlja med komunizmom in posameznikom nove pregraje, ker se pisatelji povračajo k poedin-cu.
Partiji tako ni več mogoče, da bi oblikovala politično, družbeno in kulturno življenje po starih komuinstičnih šablonah. Napoveduje se nekaj novega, toda nihče še ne ve natančno, kaj to novo je in kam bo vodilo.
Beneški Sloveniji odprili prenovljene prostore društva "Ivan Trinko". V njih bodo beneški Slovenci imeli svoje prosvetne večere in urejali svoje zadeve. Prosta carinska cona v Kopru.
V	koprskem pristanišču je v januarja začela poslovati prosta carinska cona.
Inštitut za raziskavo stekla.
V	Ljubljnai so pri tovarno TOS odprli z novim letom posebni inštitut za raziskave stekla "Jurij Vega".
Združitev listov.
Z novim letom se je ribniško-kočevski list "Novice", ki je začel izhajati 1. 1956. združil z "Dolenjskim listom", ki izhaja v Ncvem mestu. Nova ladja "Ljubljana".
Slovensko pomorsko podjetje "Splošna plovba" V Piranu je dobilo novo ladjo "Ljubljana", ki obsega 8.500 b. r. to in ima brznio 18.3. vozlov na uro. Vozila bo okrog sveta in preevsem vzdrževala redne zveze z deželami ob Rdečem morju, Indijskem oceanu in vzhodnem Pacifiku. Statistični podatki.
Po uradnih podatkih je imela republika Slovenija ob koncu preteklega leta 1,626.000 prebivalcev.
Leta 1962 je bilo v Sloveniji 17,853 novorojenčkov, leta 1963 pa le 13,324.
Leta 1962 je bilo sklenjenih 13,703 zakonskih zvez, leta 1963 pa 17,853.
V	Sloveniji je zdaj okoli 470.-000 gospodinjstev, nekaj nad 140.000 otrok od O do 4. leta starosti, 151.000 otrok od 5. do 9. leta in 145.000 otrok od 10. do 14. leta. Pri tem je še zmerom nad 180.000 samcev in 187.000 neomo-ženih deklet, blizu 4.700 razvezan-cev in nad 9.000 razvezank.
Leta 1962. je bilo v Sloveniji 24.000 motorjev in 23.700 avtomobilov, leta 1963 pa je bilo že 29.000 motornih koles in 30.874 avtomobilov.
Ob povprečnem dohodku 610.-000 dinarjev letno porabi štiričlanska družina v Sloveniji približno 230.000. dinarjev za prehrano, 25.000 za tobak in pijačo 87.000 dinarjev za oblačila, 34.000 dinarjev za stanovanje, 35.000 za opremo stanovanja in 23.000 za razsvetljavo in ogrevanje, 42.000 za kulturno izživljanje ter za ostalo 32.000 dinarjev. Pri tem daje slovenska družina približno 68.000 dinarjev letno na račun raznih kreditov in so v končni vsoti izdatkov njeni dohodki manjši od izdatkov, kar seveda prekriva z najemanjem novih kreditov. (Po Ljublanjskem dnevniku")
DEPARTMENT 0F LANDS AND FORESTS
Ustanovitev Meškove štipendije
Predstavniki javnega življenja mesta Slovenj Gradca ob Mislin-ji so na žalni seji ob smrti nestorja slovenskih besednih umetnikov Fr. Ksaverja Meška med drugim sprejeli sklep o ustanovitvi Meškovega sklada.
Sredstva za sklad naj bi prispevala podjetja in posamezniki, namenjen pa bi bil štipendiranju slavistov.
Otvoritev letališča na Brniku
24. decembra lansiko leto je bila na Brniku, med Kranjem in Ljubljano, slovesna otvoritev modernega mednarodnega letališča, kjer bo odslej tudi sedež slovenske letalske družbe Adria Aviopromet (AA). Letališče ima veliko betonsko pristajalno stezo, kjer lahko pristanejo tudi največja letala. Po otvoritvi je poletelo v zrak prvo letalo in odletelo v Alžir. Zaenkrat je do letališča najbojša avtomobilska pot tista, ki vodi na Brnik iz Kranja.
Jubilejno leto Slovenske matice«
Pomemben jubilej ima letos slovenska kultura — poteka 100 let, odkar je bila ustanovljena knjižna založba "Slovenska matica". Ustanovni občni zbor "Slovenske matice" je bil sicer maja 1863 leta, poseben tedanji "cesarski patent" pa jo je priznal komaj februarja 1864 leta.
HON. A. KELSO ROBERTS, Q.C. Minister
F. A. MacDOUGALL Deputy Minister
SLOVENSKA RESTAVRACIJA
POLKA
na 681. Bloor St. W., Toronto, LE. 1-0390
želi vsem svojim strankam in prijateljem
Vesele velikonočne praznike
Vse Slovence in Slovenke v Torontu opozarjamo, da je naša restavracija le nekaj metrov od križišča z Manning Ave. Cene imamo zmerne, hrana je okusna in domačali!, Se priporočata: Ludvik in Jožica Jamnik
HlMeojLOrENC/ jft Toronio
• V začetku februarja je imela SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA Janeza E. Kreka v Torontu svoj letni občni zbor, na katerem so odborniki poročali o poslovanju in podali obračun za prejšnje poslovno leto.
Kmalu potem, ko je predsednik g. Viktor Trček začel zborovanje in pozdravil navzoče, je prosil za besedo zastopnik Ontario Credit Union League g. Neil A. de Vallk, ki je najprej čestital naši zadrugi k uspešnemu delovanju, nato pa je razložil članom pomen in delo lige, ki je približno isto, kar je bila doma v Sloveniji Zadružna zveza.
Iz predsednikovega poročila smo zvedeli o delu glavnega odbora, o rasti zadruge tako po številu članstva kot po številu vlog, posojil in prometa ' na splošno. Razširila se je zadruga tudi po prostoru. Letos je bila dodana pisarni tretja soba, ki bo služila za seje glavnega in drugih odborov.
Ker je bil prvi občni zbor le obračun za polovico leta, je letošnje zborovanje nekaka uradna desetletnica obstoja naše Hranilnice in posojilnice. Zelo lahko se vidi uspeh v kratkih besedah:
10—deset let poslovanja 1,000—tišoč članov 1,000.000.00—milijon dolarjev
Po poročilu blagajnika se suče poslovanje že v milijonih. Večin? si člani sposojujejo na hipoteke za nakup družinskih hiš. Denarja za posojila je še dosti na razpolago. Kreditni odbor je poročal, da je v preteklem letu odobril za $517,000 posojil. Skupno je sedaj posojenih $823.472.00.
Ker se vsako leto voli le nekaj novih odbornikov, je ostal večinoma stari odbor. Le g. Dr. France Habjan in g. T. Lebar sta bila na novo izvoljena. Dr. Habjan v nadzorni odbor, g. Lebar pa v kreditni odbor.
• Torontska javna kjnižnlca
(1115. Quen St. W.) sporoča, da so obogatili svojo knjižnico z nasledajimi slovenskimi knjigami:
Andrič, Ivo
Na Drini most. Bevk, France
Kamnarjev Jurij. Blasco Ibanez, Vicente
Ketedrala. Hugo, Victor Marie, comte
Človek, ki se smeje. Al'f, Il'ia Arnol'dovich
Dvanajst stolov. Ingolič, Anton
Npbo nad domačijo. Jurčič, Josip
Doktor Karbonarius. Jurčič,, Josip
šest parov klobas. Kitajske pravljice.	398.21
Kozak, Juš.
Maske. Pahor, Boris Nomadi brez oaze; Afriška kronika. Poe, Edgar Allan
Zlati hrošč. -Škerjanc, L.M.	780.9
Od Bacha do Šostakovica. 1960. škerlj, Božo	917.3
Neznana Amerika. Stanislavskii, K.S. ' 921 Spomini moje življenje v umetnosti.
Vesel praznik vstajenja želi vsem rojakom edina slovenska restavracija in taverna
iroler
(pod Bloorom) na 1115 Bay St., Toronto
Imamo
Dinlng lounge licence under the liquor licence act.
Postrežemo vam tudi z vinom iz Slovenije. (6 različnih vrst.) j
AMERICAN IXPRESS CARDS
Honored
Trdina, Janez	891.848
Dolenjci. Vuk, Stanko	891.848
Zemlja na zahodu.
•	V cerkveni dvorani na Manning Ave. je bilo v letošnjem zimskem času precej živahno kulturno prizadevanje. Slovensko Gledališče je vprizorilo že dve igri: VERA IN NEVERA ter PRI BELEM KONJIČKU. Sedaj se pripravljajo za proslavo 400 letnice rojstva velikega dramatika Shakespearja. Igrali bodo znano dramo ROMEO IN JULIJA. Društvo Slovencev Baraga je priredilo Finžgarjevo igro VERIGA. Slovenska šola je imela koncert, Skioptično predavanje o stari domoviin, sedaj je pa Vsa v pripravah za glasbeni festival. Mladinski Klub pripravlja znano spevoigro KOVAČEV ŠTUDENT. Torej je še neikaj Slovencev v Torontu, ki jim televizija in dolar nista začetek in konec življenja.
Z žalostjo smo prejšnja ileto opazovali, kako je udeležba na orireditvah brez "trdih" pijač in plesa padala. Ne moremo reči, da so bili temu krivi igralci, režija ali program. Vedno so vsi vložili vse svoje sile in dosegli v veliki večini tudi uspehe. Seveda tudi pri poklicnih igralcih včasih spodrsne. Vzroki za slabo udeležbo so bili (in so delno še) drugje. Nekateri ne-morejo in ne morejo ločiti kulture od osebnih in strankarskih lasprotstev.
Hvala Bogu, začelo se je obračati na boljše. Dvorana je pri letošnjih prireditvah veliko bolj 'gosto naseljena' kot lansko leto. To je dalo tudi igralcem in režiserjem novega zagona. Moramo biti hvaležni poleg drugih zlasti dvema gospodoma, ki sta držala tradicijo slovenske gledališke umetnosti ljudskih odrov tudi med izseljenci v Torontu. To sta g. V. Čekuta in g. S. Brun-šeik. Oba sta dobra igralca in režiserja. G. Čekuta je z njemu lastno vztrajnostjo in požrtvovalnostjo pridobil, učil in izoblikoval novo igralsko družino. V zadnjih dveh zezonah nastopajo namreč sikoro sami novi igralci. Le tu in tam priskočijo na pomoč prejšnji odra vajeni "zvezdniki". človeka veseli, ko od igre do igre vidi resnični napredek igralcev. Le krepko naprej!
•	Predavanje o Sloveniji v barvatstih slikah. —- V nedeljo 16. februarja popoldne je Slovenska šola Marije Pomagaj pripravila za svoje gojence in za odrasle v dvorani na 609 Manning Ave. prireditev' pod naslovom : PRIKAZ SLOVENIJE V BARVASTIH SKIOPTIČNIH SLIKAH. Šolska mladina — ki se je udeležila polnoštevilno — in rojaki iz celega mesta so napolnili dvorano in uživali pokrajinske in kulturne lepote naše zemlje. Predavanje je vodil g. Tone Zrnec, ravnatelj šole.
•	Tretji glasbeni festival. Tretji glasbeni festival bo letos v dvorani Marije Pomagaj 7. in 8. marca. Bo, kot vsako leto pod okriljem Slovenske šole. Sodelujejo Slovenci in Slovenke, odrasli in mladina; umetniki, ki so že dovršili glasbene študije in taki, ki študirajo kako posebno glasbeno stroko. Naj postane glasbeni festival tradicija Slovencev v Torontu!
• Sveti misijon v cerkvi Marije Pomagaj bo od 7. do 22. marca. Vodil ga bo č. g. Jože Mejač C.M., slovenski župnik iz Winni-pega. V newtorontski cerki (Brezmadežne) pa bo na Veliki teden.
•	Naročnina, za nazaj in za
naprej! Vprašaj se sam, ali si obnovil naročnino, aH si že poravnal zaostalo. Narodna zavest ti kliče, da priložiš tudi ikaj za Jiskovni sklad; Ali si že storil svojo dolžnost?! Podpri slovensko besedo z rednim plačevanjem naročnine; naj bo ta merilo tvoje narodne zavesti in tvoja žrtev, izraz ljubezni do slovenske stvari!
Knjižnica se bo imenovala Angus L. Macdonald Library v čast dolgoletnemu ministrskemu predsedniku Nove Škotske, ki je bil med drugo svetovno vojno tudi mornariški minister federalne vlade. Njegova hčer poučuje psihologijo na univerzi.
Knjižnica bo imela protora za 500 obiskovalcev ter polic za 190.000 iknjig. Imela bo tudi vse potrebne prostore za katalogi-ranje, mikrofilmanje in kazanje skioptičnih slik ter poučnih filmov. Glavna čitalnica bo znana pod imenom "Dvorana Iklanov", kjer bo ovekovečen spomin škotskih pionirjev, ki so se naselili v vzhodni Novi Šotski in na otoku Cape Breton.
Chicago
•	Zahvala družine Martinčič.
Družina Franka Martinčič, katere sin se je nevarno ponesrečil na poročnem potovanju, se prav iskreno zahvaljuje vsem, ki so sočustvovali z njimi ter jim tudi gmotno priskočili na pomoč. — Ponesrečenca, ki je po dveh mesecih še vedno v nezavesti so 1. februarja z letalom pripeljali v Chicago in se nahaja v St. Luke's Presbiterian Hospital. Priporočajo ga še dalje v molitev.
•	Stanje slovenske fare sv.
Štefana je razvidno iz tiskanega poročila. Duhovno stanje: Sv, obhajil je bilo 46.500, krstov 47, prvoobhajancev 30, porok 22, farno šolo je končalo 39 učencev, Vseh graduirancev, odkar obstoja šola, je bilo 1,296. Smrtnih primerov je bilo 28, v farno šolo hodi 209 otrok. — Finančni izkaz pove, da je bilo skupnih dohodikov, vključno preostanek od predlanskega leta $92,152.27, izdatlkov $87,846.95. Ostanick $4,-305.32. Farni dolg znaša $47,000.00 Fara je dokupila bivšo cvetličarno na vogalu VVolcott in 22nd. Pl. za primeroma zelo nizko ceno.
•	Predpustna plesna zabava
SNZ v soboto 1. februarja je uspela prav dobro. Ni bilo tolikšne udeležbe kot druga leta, toda razpolženje je bilo odlično. Iskrena hvala vsem, ki so sodelovali in darovali pecivo: Mrs. Anica Tašner, Mrs. Marija Vla-sich in Mrs. Matija Vlasich. Prav tako tudi Mrs. Minki Gra-sich za pomoč v kuhinji in za okusni gulaž. Tudi Mrs. Marije Brenčič iz Cicera ne smeno prezreti. Njeni krofi so vedno okusni.
•	Poravnajte naročnino! Da
prihranit poverjeniku SD pola, plačujte naročnino pri cerkvi. Ali pa pošljite naročnino v kuverti na naslov: Mirko Geratič, 2737 W. 16th Str. Chicago 60608. Prejeli boste takoj potrdilo.
Naslov:
ANTONY AMBROŽIČ
V vseh pravnih zadevah se
lahko z zaupanjem obrnete na	^,	_ . ..
novega slovenskega odvetnika Barnster, Notary Public
In notarja.
714 College St., Toronto, Ont. Telefon: LE. 1-0715
POZOR ROJAKI ! Sprejem na letališču ali železnici, og-
DrmiiCTC Ci/rm led Rima. prenočišče, domača hrana
vse te skrbi bodo odveČ' Če se
RIM V DOMOVINO? boste obrnili na:
Vinko A. LEVSTIK
Director in lastnik
Hotel 'BLED'	in Hotel-Penzijon 'DANILA'
Via S. Croce in Gesuralemme 40,	Via L. Luzzatti 31
Roma, Tel., 777—102	Roma, Tel., 750—587
Izrežite in shranite! Piište mi za cene in prospekte!
CARL VIPAVEC
obrnite se z zaupanjem v vseh nepremičninskih,
družinskih	SLOVENSKI ODVETNIK
in pravnih zadevah na:	|N NOTAR
278 Bathurst St.. Room 4. Toronto, Ont. — EMpire 4-4004
mi
Cieveland
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE Vam želi
SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA
Janeza E. Kreka v Torontu
646 EUCLID AVE. Toronto 4	Tel. LE. 2-4746
Slovenci I Hranite in sposojujte si denar v domači, slovenski denarni ustanovi.
• Pustovanja
V	predpostnem časiL je "bilo predpustnih zabav po dvoranah raznih domov: med njimi je dramatsko društvo "Lilija" priredilo nagradno maškarado v soboto zvečer 8. februarja v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
• Predavanje.
V	nedeljo popoldan 16. feb-
■piiiHiiivHiiimiiiamnnnii^niini
ruarja je v Baragovem domu v okviru DSPB predaval g. Jože Melaher o temi: Štajerska med drugo svetovno vojno.
•	Občni zbor.
V	soboto zvečer 22. februarja je bil v Baragovem domu bil občni zbor Slovenske pristave in potekel v lepem redu. Za predsednika je bil ponovno izvoljen g. Jernej Slak.
•	"čarovnik" John Grdina.
V	nedeljo popoldan 23. februarja je v Baragovem domu nastopil g. John Grdina kot čarovnik in pokazal «voje magične spretnosti. G. Grdina je eden najbolj znanih clevclandskih "čarovnikov" in je član American Magician Club-a. S to vrsto umetnosti se bavi že 60 let.
•	Naročnina.
Smo v novem letu in je čas, da poravnamo, oziroma obnovimo naročnino za naš list. Ni potrebno povdarjati, da je izdajanje lista povezano s stroški in žrva-mi, ki jih navdihuje ljubezen do slovenske stvari. Naročnina treh dolarjev je mahna, pa če jo kdo plača s tem tudi nekaj žrtvuje in je njegova žrtvev izraz ljubezni in doprinos k slovenski stvari.
V	Clevelandu morete plačati naročnino pri g. Viliju Zadni-karju, 6920 Bayliss Ave., Cleve-and 3. Lahko pa pošljete naročnino naravnost na upravo lista, katere naslov najdete v zgornjem levem kotu prve strani lista.
l!IIBIl|llKilMlli!HllltBiilHI!»UII!lin!l!IHIIIBI!!IIBIIIIII
•	Brat ubitega predsednika
South Vietnama nadškof Pierre Ngo dinh Thuc bo ostal v Evropi. Nadškofijo Hue bo upravljal kot apostolski administrator škof Philippe Ngucyn kim Dien.
•	Irska bo zgradila narodni
spomenik v spomin pokojnega predsednika ZDA Johna F. Ken-nedyja, čigar predniki so prišli iz Irske. Spomenik bo koncertna in zborovalna dvorana.
•	Pet katoliških zdravnikov iz
škofije Albayn, N.Y., je trenutno zaposlenih na misijonskih postojankah v Guatemali.
• Prelat Jandl iz Bavarske je
mnenja, da bi bilo treba prenesti težišče posta v naši dobi od hrana na užitke.
ANTIGONISH
• Predsednik univerze msgr. H.J. Somers je sporočil, da je bil razpisan natečaj za zgraditev prepotrebne vseučiliške knjižnice.
DARILNE POŠILJKE,
OPROŠČENE VSAKRŠNE CARINE,
katere lahko, po najnovejši carinski odredbi, odpošijete v neomejeni količini.
Odpošijamo vse tehnične predmete kot televizijske in radio sprejemnike najnovejših modelov, hladilnike, dvokolesa, šivalne stroje "Singer", harmonike in ostalo. Zahtevajte cenik za ostale predmete, ki niso v oglasu, a so potrebni vašim v domovini.
•	NOTARSKI URAD, ki vam izdela ter overovi vse dokumente. — Prevodi in prepisi _
' M,	"	'
POROKE preko zastopnika v Jugoslaviji
•	PRIPELJANJE VAŠE DRUŽINE iz Jugoslavije za stalno naselitev, -kot tudi na počitnice.
•	KANADSKI POTNI LISTI za državljane in nedržavl jane.
•	VOZNE KARTE za vse letalske in paroplovne družbe. Velik popust za emigrante.
•	STROKOVNO VODSTVO POSLOVNIH KNJIG — Davčne prijave — "Income Tax".
•	PRODAJA DINARSKIH BANKOVCEV — Denarne nakaznice preko Narodne banke izplačane v najkrajšem času.
CENTRAL HOMELAND AGENCY
(MILAN MIKE LENDIC)
471 College St., Toronto 4, Ont., Canada Tel. WA. 1-6016
DELUJOČ NA MNOGIH POPRIŠČIH
Rdeči križ se obrača na vas
Človekoljubni uspehi rdečega križa so odvisni od vaše dobrodelnosti. Vaš dolar pomaga in omogoča prepotrebne uslužnosti Rdečega križa v vašem okrožju.
Letos—pomisli samo na koliko načinov Rdeči križ služi vam in vašim sosedom —napravi nart za vašo podporo ali obljubo, ki najbolj odgovarja vašim možnostim. Širokogrudna podpora bo pomagala tolikim v letu 1963.
Rdeči križ rabi
vašo podporo sedaj
SLOVENSKA POTNIŠKA AGENCIJA
WORLD TRAVEL SERVICE LTD.
Potniške karte za letala, ladje, vse kombinacije, kot skupinska cenejša potovanja, imigrantske, družinske itd. — tudi na kredit.
Pošiljke denarja, zamenjava bankovcev. Potni listi, vizumi, prošnje za imigracijo. Slov. knjige in gramofonske plošče. Prodaja kovčkov in torb.
258 College St.
WA. 3-4868
Toronto
KRŠČANSTVO NA PRAGU ATOMSKE DOBE
Po objavi okrožnice Janeza XXIII "Mir ne zemlji" in po objavi mnogih govorov na Vatikanskem cerkvenem zboru se marsikdo sprašuje, kaj se je zgodilo s svetom, v katerem samo rasli in se počutili varne. Za razširitev obzorja, ki je potrebno za pravilni odgovor na take dvome, ponatiskujemo poročilo R. Čuješa o knjigi nemškega jezuita Klemensa Broakmoelelrja: CHRISTEN-TUM AM MORGEN DES ATOMZEITALTERS. Knjiga je izšla pri založbi Joseph Knecht Carolusdrudkerei, Franikfurt am Main. Prva izdaja je bila tiskana 1. 1953, poročilo navaja šesto, neizpremenjeno izdajo iz 1. 1955. Poročilo je bilo objavljeno v Razgovorih in razgledih št. 5, str. 96—96 januarja 1956.	Uredništvo.
Tisti, ki so preživeli del svojega življenja po ujetnišikih taboriščih, zlasti pa po komunističnih ječah in na prisilnem delu, vedo iz lastne izkušnje, da je na krščanstvu marsikaj kulturno pogojenega in da se je bilo v teh skrajno neugodnih primerih treba omejiti na to, kar je za krščanstvo kot tako bistveno. Toda mnogi tega izlkustva niso imeli, pri mnogih pa je ob vrnitvi v kolikor toliko redno življenje zopet obledelo. To delo jezuita Brodkmoelllerja nam skuša sneti luske z oči in zjasniti pogled za bistveno v krščanstvu, ki mora prekvasiti vse kulture. To je važno zlasti za našo dobo, ko vsi vemo, da neikaj odmira in se poraja nekaj novega. Vezanje krščanstva na sedanjo obliko zapadno krščanske kulture bi moglo postati usodno za krščanstvo, ki bi si zaprlo pot do bodočnosti. Delo ne mara biti kulturna zgodovina ali kulturna filozofija, marveč delovna hipoteza: Za dogajanjern v času ne stoji slepa usoda, ne zloba ljudi in njih sestavov, niti ne zlo samo, marveč božja volja, ki razbija celo dane versko - kulturne oblike. S tem hoče prisiliti ljudi, da bodo prešli od individualistično usmerjene zapadne kulture v novo občestveno. Ta občestvena kultura je potrebna, da bo možno novo odkrite sile atoma ne samo gospodarsko izkoriščevati, marveč v novi obliki poveličevati neskončnost Boga in dopri-našati k zveličanju človeka.
Za geslo je izbral avtor mesto iz Izaija (43. poglavje): "Ne mislite samo na to, kar se je bilo
preje dogodilo! Glejte, novo hočem izoblikovati. 2e postaja vidno. Ali ga ne spoznate?" Med uvod in knjigo je Vključil izjave Pija XII, o misijonski metodi: Načela krščanske nravnosti je možno vzkladiti z vsako svetno kulturo, če je le zdrava in čista.
V poglavju: Krščanstvo in spremembe kulturnih oblik opominja pisec, da moramo v zgodovini sedanjosti videti vodstvo božje Previdnosti. Iz zgodovine vemo, da je Bog razbil celo ver-sko-kulturtie oblike, ne da bi prt tem trpela vera: porušenje templja (Jeremija) in razdejanje Jeruzalema. Previdnost katastrofe ne samo dopusti, marveč celo pošlje, ker hoče doseči nekaj novega, česar se človek sam ne bi lotil (23). Kršanstvo sicer vpliva na kulturo, toda bistveno ni podrejeno kulturnim nalogam, ker izvira iz Boga, pomeni soudeležbo na božji naravi in je namenjeno za občestveno življenje z Bogom v večnosti. Toda v praktičnem življenju jo mora prežeti. V enem smislu obstoja samo ena krščanska kultura: izraziti celotno resničnost od Boga Stvarnika podarjenega življenja. Ker pa so naravni pogoji različni, je možnih več krščanskih kultur, ki se med seboj razlikujejo, v nekaterih potezah celo navidezno nasprotujejo. Mnogoličnost kultur je pogojena po omejenosti možnosti primerno odraziti božjo popolnost. Vztrajanje na eni obliki more postati ovira mnogim za sprejem vere (prehod iz fevdalizma v meščanstvo in iz meščanstva v dobo delavstva.)
Krščanstvo je samo že preživelo več prehodov iz ene kulture
v drugo — iz judovske oblike v helenistično—rimsko (Pavel — Avguštin), iz te v germansko. Sv. Tomaž je izvedel sintezo z Aristotelom. V stiku s kulturami Vzhoda je bila prava metoda prilagoditve dolgo časa prepovedana in se je uveljavila zopet šele za Pija XII., ki je postavil geslo: "Tuje kulture je treba po-krisfjaniti", ne pa s krščanstvom vsiliti zapadno kulturo. Sodobna zapadna kultura že dolgo ni več krščanska, ker je zanjo tipična poteza "v sebi počivajoča narava, avtonomni osebnosti subjekt in iz lastnih norm ustvarjajoča kutlura" (navedeno iz Guardinija, Das Ende der Neuzeit).
Prvi del zaključijo naslednje ugotovitve:	^
1)	Krščanstvo samo po sebi ne zahteva določene kulturne oblike (82|83).
2)	V zgodovini je krščanstvo izoblikovalo že različne kulturne oblike (83).-
3)	L,očitev med bistvom krščanstva in njegovo obliko moremo postaviti na mejo med božjepravnim in cetfkvenopra-vnirn. (83|84).
Misli, ki slede, si zamišja avtor kot poizkus odkrivanja božje volje v dogajanjih sodobnosti.
Za novo dobo predlaga ime — atomsika doba. Za dosedanjo 'kulturo je bila značilna oblika energije izgorevanje, za bodočo bo atomska energija. Dejstvo, da se je pojem atoma spremenil iz nedeljivega v" napeto enoto mnogih" (90) elementov, daje imenu tudi simboličen pomen—• napredek od individua do osebe, ki je že po svojem bistvu občestvena.
V sodobnosti so se spremenili zunanji pogoji kulture. Uveljavljajo se poleg Zapadnjalkov novi narodi, gospodarstvo stremi po velikih predelih — uvajanje kompliciranih strojev (avtomatizacija )nudi zopet možnost, da delavec obvlada celotno delo, ne pa izvaja samo duha moreči delec delovnega procesa. Čas je dozorel za občestveno sintezo navdal je na cetri strani)
KRŠČANSTVO NA PRAGU ATOMSKE DOBE
(nadaljevanje v tretje strani) sproti j individualizma in kolektivizma.
V	.krščanstvu so vsaj nekateri znaki duhovnega preroda že vidni: v pojmovanju Cerkve kot mistično telo Kristusa, Trojice (M.J. Scheben), v teološkem pojmovanju milosti in greha (zadene družbo stran osebe), v nauku o zakramentih (vir rasti božjega življenja v Cerkvi in ljudeh), na področju pastoralne teologije, ki spozna zmoto, da je vernika spremenila iz osebka v predmet, v praktičnem dušnem pastirstvu (liturgična obnova središče Kristus in maša, misijonska usmerjenost), na področju moraike in sociologije povda-rek družnega dela človekove narave.
Odnos do socializma kaže nove poglede. Na eni strani je socializem odklonil materializem (zlasti angleški in skandinavski), na drugi strani se je izkazalo, da je filozofsko mnogo doti-kališč med dialektičnim materializmom in sholastiko. Razen tega ni dialektični materializem nastal kol odpor proti pravemu krščanstvu, marveč proti nekrščansiki filozofiji nemškega idealizma in nekrščanski ideologiji meščanstva. V gospodarstvu so kristjani v mnogočem bliže socializmu 'kot liberalizmu. Komunizem izvaja pod pritiskom "radikalno prevzgojo velikega dela človeštva v duhu občestvenega mišljenja" (166). Avtor se vprašuje, če je zapadni človek še sploh sposoben, da se odpove individua-lizmu ter materialistično pojmovanj svobodi. Kljub temu mu še ostane naloga, da posreduje nove omli.ke biološko bolj zdravim narodom ob dvojnem prehodu: iz omejeno za-padne kulture ( n o s i 1 e e nemška rasa) do kulture narodov ter iz agrarnega gospodarstva v tehnično kulturo (vele-podjetja, velemesta). Na verskem področju je nasprotje še najbolj očitno, zato Pijeva obsodba v okrožnici Divini Re-demptoris. Kljub temu je odprta pot do razumevajočega srečanja ne sicer sistemov, marveč ljudi teh sistemov (177). Razočaranja bodo ubila vero v odrešilnost komunizma. Nove generacije bodo dejansko že poganske in bo borba proti teri zanje le še bojno geslo brez vsebine — pripravljeni bodo na misijonstvo.
V	tej prehodni dobi vidi avtor kot posebno nalogo katoličanov spoznanje, koliko smo se oddal jili od bistva krščanstva in obtičali v zgodovinsko pogojeni obliki, voljo do oblikovanja celotnega življenja iz vere, gojitev občestva, uveljavljanje načela o-sebnih razlik v opravilih kot temeljnega načela za organizacijo družbe ter gojitev prvotnih oblik in ureditev (rojstvo, poroka, smrt—gospodarstvo, poklic, družinsko življenje).
Avtor zaključuje, da ni imel namena pokazati dosedanjo kulturo v slabi luči. Bila je pač ena stran možnega razvoja, ki je pa svojo nalogo že opravila in jo je Bog namenil za kaščo. Zato se tudi mi ne smemo zadovoljiti s
OPAZOVANJA IN MISLI OB SPLOSNI IN POSAMIČNIH SLOVENSKIH ZGODOVINAH
Objavljamo naslednja opazovanja in misli z željo, da bi v bralcih pomnožili zanimanje in ljubezen do slo-ventsva in slovenskih stvari, da bi čim bolj slovensko čustovali, mislili in ravnali in da bi čim bolj živeli za slovensko stvar.
Slovcne history is a puzzle to the Englishman, who finds it hard to understand a struggle for liberty lasting over a thousand years in vvhich scarcely a single incident of historical importance occurs. In fact, the most wonderful thing about the Slovenes is that they exist at ali as a nation, after so many centu-ries of foreign rule.
Lovett F. Edvvards,
Introducing Yugoslavia.
* * *
Še v času polnega uveljavljen-ja slovenske politične misli je zaslužni katoliški politik France Povše v dunajskem parlamentu nekemu liberalnemu nemškemu poslancu na očitek "brezzgodo-vinskosti" slovenskega naroda odrezavo odgovoril:" Ako smo Slovenci brez zgodovine, imamo pa geografijo.
Po: Peter Levičnik,
Slovenska državna misel.
* * ®
Ako je avstrijski sociolog Gmuplovvitz leta 1891. imel Slovence še za "rod" (Stamp), ki
Philosophy for the Age of Social-ization, ki obravnava to problematiko (glej: Socialization and Human Progress, Ottavva 1963, str. 144—157.) Upam, da bodo mnogi po branju te knjige postali bolj sprejemljivi tudi za fiilozoski del problema. Čeprav Brodkmoeller tega vprašanja posebej ne obravnava, opozarja sam, da je krščanstvo dolgo živelo in celo definiralo večino dogem brez aristotelovskoshola-stičnim miselnih oblik in da spadajo tudi "oblike mišljenja, v katerih je izražena vsebina krščanstva" (83|83) v obseg iuris ecclesiasfici, ki jo more "kaka druga oblika dopolniti ali celo nadomestiti, ki bo kaki novi zgodovinski situaciji in s tem kaki novi krščanski in zgodovinski nalogi odrešenja bolj odgovarjala (84). To novo gledanje sem skušal do neke mere upoštevati tudi v svoji disertaciji o zakonu in družini (cnantiološko nasprotje po Guardiniju) tako v uvodu kot v poznejših poglavjih. Prav to sem smatral kot nov doprinos, pa očitno ne z velikim uspehom, saj mi je celo dr. Ahčin pisal, da bi delo pridobilo na vrednosti, če bi uvod (ki je zame bistven!) izpustil.
Avtor je vpletel nekaj daljših navajanj iz naslednjih del, ki ga na poedinih področjih podpirajo. Želeti bi bilo, da jih kdo obdela in poroča. — Za oznako sodobnosti : Romano Guardini. Das Ende der Neuzeit. Hess Verlag 1950; za pojmovanje Cerkve: O. Semelroth, S.J. Die Kirche als Ursakrament, Verlag Joseph Knecht,	Carolusdruckerci,
Frartkfurt am Main ter Urbild der Kirche istega avtorja — Ech-pabenkovanjem, marveč moramo' ter Verlag, VVuerburg 1950, za
družlo boslbvje: O.v. Nell-Breu-
izorati polje ter pripraviti novo setev, kjer bo seme umrlo, da bo rodilo novo življenje.
V tem kratkem pregledu je seveda nemogoče le bežno nakazati avtorjeve misli, ki morajo biti že dokaj nevsakdanje, da so vzbudile v Evropi toliko zanimanje in povzročile v kratkem času 6 naklad. Bile bi dokaj primerno čtivo za duhovno obnovo vsakega sodobnega katoliškega izobraženca. Ker je knjiga dokaj konkretna, predstavlja tudi mnogo prijetnejše čtivo za povprečnega izobraženca kot kake filozofske razprave R. Guardinija ali L. Gabriela, čeprav gre bistveno za isti predmet, enkrat gledano bolj s filozofskega, drugič bolj z verskega stališča.
Na potrebo po novih izraznih sredstvih za miselno obvladanje tega novega sveta, sem opozarjal v predavanjih v Gradcu in Torontu ter s pisanjem v Naši vezi ter sedaj v Razgovorih in Razgledih — očitno ne s prevelikim uspehom.
P.S. Knjiga s predavanji katoliške socialne konference v Edmontonu, Alberta avgusta 1963 je objavila sestavek: Social 1953.
ning, Einzelmensch und Gesell sehaft, Heidelberg 1950; za dialektični materializem Gustav A. VVetter, Ded dialektisehe Mate-rialismus, seine Geschitchte und sein System in der Sowjetunion, Herder, Frebiurg 1952. Na za menjavanje spoznavno teoretičnega in ontološkega vprašanja sem že sam opozoril v razpravi v Času "Ali je A. Ušeničniik potvori' dialektični materializem?" (1940) o podobnostih med sholastiko in dialektičnim materializmom je pisal v slovenščini dr. Janez Janžckovič v Novi poti "Tomaž AkvinSki in Kari Marx" (1. 1954., str. 250—252), kjer poroča o nastopnem predavanju novo imenovanega profesorja za moralno teologijo na graški bogoslovni fakulteti Marcela Redinga i/. Luksemburga (5. deccmbra 1953). Za pojmovanje dela navaja del: Max Pictsoh, Von Wert und Wuerde mensohlicher Ar-beit, Frankfurt a.M., 1952 ter Dr. J. Chr.Nattermann, Die moderne Arbeit soziologisch und theologisoh betrachtet, Verlag-sanstalt des vvestdeutschen Handvvenks GmbH, Dortmund
ga zaradi preprostosti socialne strukture in pomankanja večje zgodovinske preteklosti razločuje od "naroda" (Nation), navaja leta 1907, naš narod kot "zgeld mladega kulturnega ljudstva, ki ne potrebuje stoletij, ampak se neverjetno hitro z bi-slkovitim kulturnim razvojem dvigne na višino starejših narodov".
Po: Peter Levičnik,
Slovenska dražvna misel.
* * ❖
Odločno tudi oporekam večni trditvi, da naš narod nima zgodovine in da je bil do neke dobe nekulturen. Vsi veliki evropski zgodovinski pojavi so glasno odmevali v Slovencih, na primer; boj med Štaudi in Gibelini, reformacija, kmetsiki upori, francoska revolucija, da ne pozabim turšlkih bojev-brez knjige so vse ideje prešle na naša tla. Poleg tega pomisli še na narodno zavest slovenske individualnosti, ki se je skozi veke javljala v noah, domači umetnosti-v slikarstvu, rezbarstvu in stavbarstvu.
Franc Šaleški Finžgar (Izidor Cankar, Obiski)
*	* s
Viharjev jeznih mrzle domačije bile pokrajne naše so, kar, Samo,
tvoj duh je zginil, kar nad
tvojo jamo, pozabljeno od vnukov, veter brije.
Obložile očetov razprtije s Pipinovim so jarmom sužnjo ramo;
od tod samo krvavi punt
poznamo, boj Vitovca in ropanje Turčije. France Prešeren, Sonetni venec.
Narodi čutijo podobno potrebo po svoji zgodovini kakor po religiji, pravi Stainte-Beuve. Narodi čutijo predvsem potrebo po ustvarjanju zgodovine. Monte-squieu sicer pravi, da je srečen le tisti narod, ki so njegovi anali dolgočasni, toda Slovenci imamo danes drugačno mišljenje: kjer je zgodovina, ni idile, kjer pa ni zgodovine, je še manj idile, jc praznota. Bistvo življenja in zgodovine sta izzivanje in premagovanje naporov. Človek in narod se razodevata le v spoprijemu z ovirami. Zgodovina torej ne more biti le pregledna in prijetna kronologija, temveč zavejst o dobro opravljenem življenskem boju. Zgodovina naroda ni odkrivanje arhivskega značaja, tudi ni gradivo samo, ki pridemo do njega z analizami in retortami, marveč je poevija, ki preveva in navdušuje dušo slehernega pripadnika naroda.
Edvard Kocbek, Tovariši j a
*	* ♦
"Nečeden nauk je ta nauk o ponižnosti! Če je krona na moji glavi, je češčenje moja pravda! Kaj? Ta narod, ki je trikrat petsto let trpel in tlačanil; naš narod, 'ki si je pisal zgodovino s svojo krvjo in s svojimi solzami; ta narod si je kljub suženjstvu in uboštvu, kljub gladu in žeji s čeznaturno močjo ustvaril svojo kulturo-in zdaj se prikaže capin ter mu zaluči v lice: Nimaš kulture!.... Ti se smeješ, jaz se nemorem; smej se krivici, plul ji v obraz-krivica ostane!"
Ivan Cankar, Bela krizantema.
* A *
Dosedanji naši literarni zgodovinarji so izluščili literaturo iz vsega ostalega kulturnega življenja; obesili so jo takorekoč v zrak. In vendar je literatura listo ogledalo v katerem sc od-razuje vsaka doba narodova z vsem svojim nehanje min stremljenjem. Pisatelji in pesniki so zavedni ali nezavedni glasniki svoje dobe, njene kulturne višine, njenih grehov in zmot, njenih idej in ciljev. Iz grških klasikov si lahko dovolj natanko sestavimo razvoj, višek in umiranje starogrške kulture. Zato bi morala zgodovina slovenskega slovstva biti hkrati splošna kulturna zgodovina slovenskega naroda, morala bi pokazati, na kakšnih temeljih, ob katerih
vplivih in v kakšnih političnih in socialnih razmerah se je književnost razvijala. Gradiva za tako zgodovino imamo v poslednjih letih že precej, zgodovine same pa žalibog najbrž še dolgo ne bomo dobili. To je škoda že zategadelj, ker bi nam šele taka zgodovina razkrila vse bogastvo, ki ga imamo, povedala bi nam, da nikakor nismo taki siromaki, kakor tarnajo mnogi malodušne-ži in strahopetci, vcepila bi nam ljubezen do te naše slovenske kulture, ki jo vse premalo ljubimo, prav zato, ker jo premalo poznamo; in dala bi nam ponos, ki nam je dandanašnji po mojih mislih še bolj potreben kakor slovensko vseučilišče!
Ivan Cankar, Predavanje o
slovenski literaturi.
* * *
Pri pogledu na dobrih sto in petdeset let, v katerih se je razvijala slovenska dramatika po Linhartu, se ne moremo otresti misli, da je slovenski pisatelj večkrat prelahko opravljal svojo nalogo, posebno v prvih časih. Ustreči je hotel neposrednim potrebam, ki so mi stavile majhne zahteve. Iz mahnjih ciljev zrastejo majhna dela. Dejstvo, da tudi v velikih stremljenjih nismo več dosegli, je ob nekem času vzbujalo mučno zavest o naši šibki ustvarjalnost in dvom, ali bomo kdaj prišli do prave narodne dramatike. Ta misel je kritike vznemirjala celo ob času Ivana Cankarja. Razmišljeli so, ali ni šibkoski naše dramatike morda kriva naša lirična narava, ki se ne sprožiti v močna dejanja. Vendar ni bila lirika in tudi ne tiho Se boreča ali oma-gujoča narava, ki nam je ustvarila trpke narodne simbole hrepenenja in potrpljenja, celo upanje na čudežno prebujenje kralja Matjaža, pač je bila kriva naša notranja nesvobodnost, naš duhovni nastuoj in naša družbena zalkrnelost; da naš duh ni mogel prvinsko izraziti tega kar mu je dramatičnega prinašal čas in razvoj. Večina naših starejših dram boleha prav zaradi omejitve ali celo zaradi omejenosti človeške volje, zaradi naše pasivne etike. Te drame so se ustavile tam, kjer bi bile morale njihove osebe se v zavesti svoje krivde zamislijo ali se nikoli po vsem ne prebude. Dramatika Ivana Cankarja je vendar pokazala, da se pravi umetnik nikoli •ne ustavi ob nekem stanju, niti nc pri podiranju starega, pač pa gradi nov svjet. Tudi naša novejša dramatika se redko dvigne mimo samega preloma v človeku; ob spopadu med lučjo in temo, ki je večna snov za dramo, se težko povspne v snovanje drugačnega sveta. Toda življenje odpira nova vprašanja, duh razmika obzorja, zato drama že od nekdaj mora pripravljati nov svet. Drama mora človeka vznemiriti v dnu njegovega bitja. Zato ne sme vulgarizirati, marveč mora v vseh spremembah sodobnega sveta, ki postajajo vedno hitreješe, večje in glo-bolje, voditi k višjemu namenu vsega živega, k osrečanju in očiščevanju.
France Koblar, Slovenska dra-matiika-Izročilo Antona Tomaža Linharta.
*	t- S!
Slovenci smo zadnjih dvesto let z uspehom gojili odlično slikarstvo z vsemi za ta čas značilnimi oblikami. Nobene druge slikarske vrste, niti najvažnejše poleg oljne, freske, nismo gojili s tisto vztrajnostjo in vnemo kakor to, tako da z njo bolj kot s katerokoli drugo lahko pokažemo delež slovenske umetnosti v zgodovini zapdnoevropskega slikarstva. Ne gre namreč samo zato, da z njo dokažemo, da smo Slovenci sledili zapadnoevrop-skim umetnostnim prizadevanjem, ampak predvsem za dokaz, da smo se po slikarstvu tudi samostojno uvrstili med narode, ki so svojemu razpoloženju ustrezno s smislom za globljo problematiko so reševali zapad-noevropsko slikansko nalogo. France Štele, Slovenski slikarji.
*	* Si!
Jedro problema je v tem, ali srni sploh upravičeni govoriti o pravni zgodovini Slovencev, češ da vklučujemo na primer tudi zakonodajo, ki ni nastala pri nas, in tudi pravo tujerodnega plemstva in meščanstva. Prav zato se je Metod Dolenc odločil za naslov: "Pravna zgodovina za slovensko ozemlje".

• Ludvik Vrtačič, Einfuehrung in den jugoslawischen Marxi-smus — Leninismus. Organisa-tion|Bibliograhpie. iDordrecht — Holladn: D. Reidel Publishing Co. 1963. 288 strani s prilogo: zemljepisna karta univerz in fakultet po Delu. V zbirki SOVIE* TICA, ki jo izdaja Vzhodno-ev-ropski institut univerze v Frci-burgu, Švici, pod vodstvom dr. JM. Bochenskega, je izšlo gornje delo slovenskega znanstvenika pri institutu Ludvika Vrtačiča. Prvi del obsega poleg kratkega
orisa poltična in narodnostne sestave Jugoslavije opis znanstvenih ustanov, filozofskih društev in časopisov ter bibliografij in založb, drugi del in tretji del pa podajeta pregled in podrobno bibliografijo filozofske literature za dobo (1945—1959. Podrobno delo ni take narave, da bi lahko postalo popularno, je pa zelo pomembno za strokovnjake in knjižnice in bo doprineslo svoj ' delež k utrditvi slovenskega imena v svetovni znanstveni literaturi. Ker je bila knjiga tiskana
DR LAMBERT EHRLICH
PARIŠKA MIROVNA KONFERENCA IN SLOVENCI
KOROŠKO VPRAŠANJE
(Nad^lj'
7. Delo naše delegacije do 6. sklepa Conseil des Qnatre, dne 18. junija
Do sklepa četvorice z dne 4. junija je bilo zdaj treba zavzeti jasno stališče: ali naznaniti rok, ali pa sklep odkloniti. Naše note z dne 6. in 7. junija, kakor tudi nota teritorijalne komisije, so poskušale spraviti celo zadevo na drugi tir, kar pa se je izjalovilo. Dne 9. junija je delegacija poslala Clemenceauju jasen odgovor, ki sta ga sestavila Žolger in Ehrlich. V njem delegacija sporoča, da ne more naznanili roka, ker bi s tem sprejela tudi režim, ki ga je predlagala četvorica. Ta režim sloni na Local Government, ki bi praktično pomenil ohranitev dosedanjega nam sovražnega sistema. Na ta način bi ravno sprememba sistema, ki je predpogoj plebiscita, bila nemogoča. Edinole jugoslovanska uprava bi mogla izpolniti ta predpogoj in na tej ideji slonita tudi naša predloga z
Pomisleki proti naslovu "Pravna zgodovina Slovencev" so v glavnem sloneli na predstavi, da tvori "narodno pravo" po svojih etničnih prvinah in-oblikah vase zaključen sistem in določljivo enotno razvojno kategorijo, ločeno od drugih narodnih prav po tipičnih zunanjih znakih. Narodnost posameznega pravnega pojava se je presojala ali po zelo svojevoljno izbranih znakih ali pa po pripadnosti tistih ljudi, ki so jih po zelo shematizirani presoji šteli za tvorce tega pojava. Proti prvotni izhodiščni postavki, po kateri je bilo sploh vse pravo na slovenskem germansko( se je na tej podlagi postavljala teza o sožitju (simbiozi) dveh domnevih sistemov, nemškega in slovenskega, pri čemer je bilo pač glede na postavljene kriterije težko izboriti drugemu resnično pomemben delež.
Medtem je druga smer slovenske pravne zgodovine brez vnaprejšnje usmerjenosti na problem etničnega izvora raziskovala pravo, ikakršno je dejansko veljalo med slovenskim ljudstvom in odkrivala področja, ki jih ni bilo moč razložiti samo s simbiozo dveh etničnih sistemov, in podobna področja so odkrivale tudi raziskave nepra vnikov.
Zgodovina slovenskega prava v ožem in najintenzivnejšem pomenu besede obsega le slovensko plemensko pravo, v ndkem širšem pomenu tudi usodo njegovih družbeno preoblikovanih ostankov, ki so se ohranili daleč v fevdalno dobo, če ne še čez. V najširšrm pomenu bi to lastnost lahko priznali tudi običajem in pravilom, ki so se samorastno oblikovala med Slovenci pod tujo oblastjo, proti njej ali vsaj mimo nje, morda deloma, v družbeno manj pomembnih razmerjih, tudi v njenim priznanjem. Predmet pravne zgodovine Slovencev je razen slovenskega prava tudi tisto, ki se — čeprav z udeležbo tujcev—razvija predvsem zaradi domačih vzrokov; v nekoliko širšem pomenu sodi sem slovenskim razmeram prilagojeno tuje ali kozmopolitsko pravo, v najširšem pomenu vse pravo po katerem so Slovenci živeli.
Sergij Vilfan, Pravna
zgodovina Slovencev.
evanje)
dne 6. in 7. junija. Ta nota se poslala v prepisu tudi Tardieuju.
Naslednji dan (10. junija) je Aubert izjavil Žolgerju, da je ta naš odgovor spravil komisijo v zadrego, ker ji onemogoča vsako nadaljnje delo. Spet nam je svetoval, kakor že prej De Lanus, naj venrale v okviru sklepa četvorice študiramo pogoje za plebiscit.
Po vestnem prevdarku smo prišli znova do sklepa, da moramo ostati na svojem odklonilnem stališču, ter da niti teritorijalni komisiji ne smemo, tudi privatno ne, naznaniti svojih pogojev glede plebiscita.
Ker je bil Vesnič dne 10. junija zvečer ponovno povabljen pred četvorico, je izgledalo da bo ta o zadevi takoj odločila, toda povabilo je bilo zopet preklicano. S tem je koroško vprašanje prišlo na mrtvo točko in je mirovalo do 18. junija.
To dobo jc naša delegacija
porabila:
1.	da je naslovila zadnje apele na razne zavezniške strokovnjake za ugodno rešitev koroškega vprašanja,
2.	da je poskušala dobiti mero-dajne kroge za ohranitev premirja, sklenjenega 6. junija v Ljubljani, na ta način, da bi se postavilo pod varstvo Armee allice de Hongrie.
Talko so 11. junija Brejc, Voš-njak in Ehrlich imeli razgovor z lordom Hadingom, ki je bil precej rezerviran in očividno slabo poučen. Toda našo razlago koroškega vprašanja je prazljivo poslušal in obljubil, da bo obvestil Balfourja in LIoyda Georgea o naši *zahtevi, da sc nam da zelena črta brez plebiscita.
Dne 13. junija je naslovil Žolger na Tardieuja, Frazerja in Crovvea apel s prilogo Les Sym-pathies. V tej prilogi navaja, da je plebiscit na Koroškem postal za nas vprašanje prestiža. Mi moramo biti proti plebiscitu, ker ta oviral konsolidacijo naše mlade države in ker smo se odpovedali drugim delom Koroške z izrecnim pogojem, da se nam cona A prisodi brez plebiscita. Slovenski element na Koroškem je podoben potapljajočemu se človeku, zavezniki bi s plebiscitom le pomagali, da se krivica dovrši do konca in da se zločinca nagradi.
Dne 15. junija je naslovil Žolger podoben apel na Philipa Ker-ra, tajnika Lloyda Georgea, ter ga prosil, naj bo tolmač naših aspiracij na merodajnom mestu. Koroško vprašanje za nas ni samo sprašanje pridobitve nekega teritorija, nego v višji meri vprašanje najstarejših zgodovinskih in kulturnih pravic. Apelu je priložil aide-memoire Ouestion de la Carinthie in naše predloge z dne
6. jun. Exposition des Motifs in noto z dne 9. jun. Koraki glede primirja
Kot že omenjeno, se je med Avstrijo in Jugoslavijo 6. junija sklenilo premirje, a avstrijski delegati niso hoteli podpisati čistopisov in tudi dunajska vlada se je branila pripoznati premirje.
Velesile so to premirje dosledno ignorirale in so ga hotele celo preprečiti po italijanskem častniku Henselu.
Dne 8. jun. je urgiral Conseil des principales Puissance v Bel-gradu znova svojo zahtevo z dne
v zamejstvu, je kljub številnim korekturam nemogoče proizvesti knjigo z mnogimi imeni in naslovi brez vseh napak. Tako je Janžekovič postal Janžekovič in Izkustvena znanost (161—4) Isikustvena znanost, toda tudi v tem oziru je knjiga na izredni višini. Mlademu slovenskemu znanstveniku, ki ga komunizem ni mogel zadovoljiti, čeprav skoraj ni poznal kaj drugega v dobi svojega študija, in je raje prevzel nase tveganost begunstva, je treba k temu uspehu še toliko topleje čestitati. _dreš.
•	Bivši zastopnik kraljice v
Ontariju Lt. Col. John Keiller MacKay je postal novi kanclcr vseučilišča VVindsor in bo nasledil pok. škofa Johna C. Codyja. Po rodu je iz Nova Škotske in je končal svoje študije v Anti-gonishu in Halifaxu. Častne doktorate so mu podelile univerze: Dalhousie, Ottavva, St. Francis Xavier, VVestern Ontario, Nevv Brunsvvick in Toronto ter The Lavv Society of Upper Canada.
•	Poljski komunisti priznavajo, da uspehi vojaške obveznosti za bogoslovce niso takšni, kakršne so pričakovali. Upali so, da bodo na ta način preprečili mnogo poklicev. Dejansko se samo trije od več sto bogo-slovcev niso vrnili v bogoslovje po odsluženem vojaškem roku, zato pa se je poglobilo versko življenje v edinicah, v katerih so služili in obisk nedeljske maše se je tudi izboljšal.
•	Dedek Mraz se je za te praznike znatno stopil na Češkoslovaškem. Prvič po dolgem presledku je bil 26. december državni praznik in na prodaj so bila bočižna drevesa, okraski in ponekod celo jaslice. V bratislavskem snevniku "Smena" so objavil 30. decembra več člankov psihologov, ki so soglasno izjavili, da Dedek Mraz ni prinesel nikake obogatitve otrOk. Dr. Fedor je v svojem članku "Mir ljudem na zemlji, ki so blage volje" predlagal, naj bi zopet obnovili tradicionalno noč sv. Miklavža, ki je zelo pomembna za vzgojo otrok, in pa družinski večer ob božičnem drevescu.
•	Največja katoliške univerza
v ZDA je S t. John's v Brooklyn, N.Y„ z 12.403 slušatelji. Preko 10.000 slušateljev imata še Loy-ola v Chicagu, in Marquctte v Mihvaukeeju. Clevelandski škof je opozoril katoliške študente, naj se ne vpišejo na državne univerze, ki nimajo posebnega društva (in duhovnika) za katoličane:. Nevvman Club. Po zadnjih poročilih obstajajo Nevvman Clubs na kakih 900 svetnih univerzah.
•	University of Detroit bo uvedla jeseni poseben dvoletiTT tečaj za duhovnike, ki bo upravi-čcval uspele kandidate do naslova MA v pastoralnem in družinskem svetovanju. Program bo urejen tako, da se ga bodo mogli udeleževati duhovniki med svojim rednim delom na župnijah in ga bo vodil načelnik soci-loškega oddelka preč. Lavvrencc J. Cross, S.J.
31. maja, da sc mora ves celovški bazen evakuirati. Iz te urgence je razvidno, da so bili seveda spet Italijani vmes. -Ta odredba najvišjega vojnega sveta glede evakuacije je odgovarjala popolnoma politični situaciji, kajti ravno istega dne je četvorica potrdila svoj Sklep glede plebiscita z dne 4. junija in s tem izključila našo upravo in našo okupacijo.
Delegacija je skušala zainteresirati merodajne kroge za vzdr-žanje sklenjenega premirja. Na nasvet De Lanuxa je Žolger naslovil na Tardieuja, Johnsona in Leeperja aide-memoire: La situa-tion en Carinthie, kjer je pojasnil, da so po nemški ofenzivi jugoslovanske čete vsled nediscipliniranosti nemških band, bile prisiljene nastopiti proti njihovemu nasilju ter da so skoro brez odpora zasedle bazen in tudi Celovec. Premirje sklenjeno 6. junija predvideva nevtralni pas med obema strankama, ki naj se postavi pod varstvo zvezne armade na Ogrskem, kot se je to zgodilo na Štajerskem pred definitivno rešitvijo v Parizu. Na Koroškem naj se ne dela izjema glede jugoslovanskih čet, ker so namreč tudi vsa druga sporna ozemlja bila zasedena od zveznih čet. Priložil je tudi en izvod pogodbe, (nadaljevanje sledi)