68
Slovensko slovstvo.
* „Avstrijsko-ogerska monarhija. D orno vino-znanstvo za četrti razred srednjih šol" imenuje se nova knjiga, ki jo je spisal in založil g. prof. J. Jesenko v Trstu. Z djo je spisovatelj dopolnil vso vrsto učnih knjig za zgodovino in zemljepisje na nižji gimnaziji. Tako se bode odslej tudi avstrijsko domo-vinoznaustvo v četrtem razredu poletni semester lahko s slovenskim učnim jezikom podučevalo. Od narodne naše deželne vlade se je tudi nadejati, da bode knjigo hitreje ko mogoče ministerstvu za uk v potrjenje predložila. Obsega knjiga 9i strani v osmem. Zgodovinski oddeiek polni prvih '62 strani ter v glavnih točkah podaja najimenitniše gradivo iz avstrijske zgodovine od nje začetKa do 1526. leta. Da Slovani, da Slovenci, da mi kranjski Slovenci nismo pozabljeni v tem zgodovinskem pregledu, prepričal se bode vsak, ki bi le na-gloma knjigo pregledal. Uže na prvi strani pri stavbah na kolih omenja imenitnih ostankov na ljubljanskem barji, katere v obširni opomnji na drobneje našteva. Pri tej priliki omenja, da so v Slovencih take stavbe našli še na drugem mestu, namreč na slovenskem Koroškem v Hodižah, ob malem jezeru na južni strani velikega celovškega jezera. Od strani od. do konca pa Knjiga obsega zemljepisni del, in sicer A. Prirodoznan-ski zemljepis (od str. 33 do str. 46), B. Državo-znanski zemljepis ali statistiko (od str. 47. do str. 68.) in C. Krajepis ali topografijo (od str. 69. do str. 88.). Kolikor smo mogli v naglici soditi, spisal jo je g. prof. Jesenko po lansko ieto oojavljenem, sedaj veljavnem učnem načrtu. In gotovo se bode naša učeča se mladina po tej knjigi z napol večim vspehoni pečala s tem zanimljivim in toliko važnim predmetom, kot smo si ga mi svoja leta iz dostikrat nerazumljive nemške knjige v glavo ubijali. Obravnano gradivo samo pa je toliko zanimivo, da bode knjiga vsakemu čitajočemu Slovencu po godu. Ker je spisovatelj po svoji stari navadi tudi to Knjigo sam založil — to je brez tujega založnika podvzetnika, nastavil jej je ceno kaj nizko. Velja namreč le 45 novčičev ter se dobiva tudi v „katoliški knjigarni". Med posebnimi izrazi je tuai beseda „vlastelj", „veliki vlastelj" za „veliki posestnik", ali bi se mesto veliki vlastelj ne reklo glajše „velevla-stelj"?