SOKOL VESTNIK SOKOLSKIH ŽUP LJUBLJANA, MARIBOR IN NOVO MESTO ŠTEVILKA 4 • LETNIK III • APRIL 1938 Na Rakek! Članstvo in naraščaj sokolskih žup Ljubljana, Maribor in Novo mesto se bosta dne 24. aprila 1938 poklonila preti spomenikom Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja na Rakeku. Društva obmejnega okrožja pojože pred spomenikom srebrn lavorjev venec z dvanajstimi listi, kolikor je sokolskih društev tostran naše zahodne državne meje. Zastopnik župe bo govoril o življenju, delu in smotrih kralja Aleksandra, kar je vse zastalo po zločinskem strelu dne 9. oktobra 1934.. Ali je s kraljevo smrtjo res prenehalo tudi delo za smotri, ki jih je imel veliki Mučenik? Kakšni so bili njegovi smotri? Zakaj čuti prav sokolstvo potrebo, da samostojno in v večjem številu pohiti pred njegov telesni lik na ogroženi meji? Kralj Aleksander je vedel, da si je sokolstvo iz lastnega svobodnega nagiba že pred 75 leti nadelo nalogo, da vzgoji narod za svobodno in samostojno življenje. Vedel je, da se je sokolstvo od vsega začetka in brez presta nka borilo za ta najvišji smoter, da je že v Avstriji doprinašalo težke žrtve za bodočo jugoslovansko skupnost in da je sokolstvo pripravljeno in izčiščeno stopilo v novo državo. Že kralj Peter 1. Osvoboditelj je spoznal v sokolstvu važnost za vzgojo naroda, kralj Aleksander je pa odločil sokolstvu najvažnejšo vzgojno nalogo. Hotel je s pomočjo sokolske misli in sokolske združbe urediti novo jugoslovansko državno in narodno tvorbo po sokolskih načelih, po načelih enakosti, svobode, socialne pravičnosti in demokratizma, da bo ta država lahko stala enakovredna ob boku sokolske češkoslovaške države. Zato je uzakonil sokolsko misel in sokolsko delo, zato je poveril sokolstvu nalogo, da vzgaja narod in zlasti mladino v državljanskih vrlinah in v delu za narodno samostojnost. Zato je bilo njegovo delo sokolsko delo, njegovi smotri sokolski smotri. Zato pa z njegovo smrtjo delo za te smotre ne samo da ni prenehalo, ampak se je še močno povečalo. Umrl je sokol, a ostali so sokoliči! Ali jih vidite? Vsak dan več jih je, vsako uro! Sokolstvo se predobro zaveda, komu je bila namenjena morilna krogla. Hoteli so ubiti Aleksandra 1. Karadžordževiea, stvaritelja Male in Balkanske zveze zaradi njegovega dela, zaradi njegovih sokolskih in slovanskih smotrov. Sokolstvo se mora pokloniti njegovemu spominu ne pred bronastim kipom kralja, temveč pred njegovim duhovnim likom, da se na tem vrelcu in ob tej naj večji žrtvi okrepi za vse nadaljnje žrtve, ki jih bo moralo doprinesti za najvišje in končne sokolske smotre. Sokoli bomo potovali na Rakek, ker nam Aleksander ni bil samo kralj in vodnik, ampak veliko več: bil nam je pomočnik, brat, Sokol in edini slovanski kralj! Zato ni smel več živeti. Mi smo to slutili, dogodki nam pa dokazujejo, da smemo samo tako razumeti njegovo smrt. Zato pojde sokolstvo na Rakek. j. R.: Moralna moč sokolstva Najodličnejša težnja človeka je težnja po plemenitosti. Plemenitost je pogoj za življenjske uspehe posameznika in za sožitje ljudskih skupin. Brez nravnosti je življenje posameznika manjvredno, zgrešeno, skupinsko sožitje nemogoče. Človekovo snovanje je moralno ali nemoralno; njegova za* misel dejanja dobra ali zlohotna. Dobro posvečuje, zlo uničuje. Dejanje, ki nima posvetitve, je ničevo. Morala je iz človeka in za človeka. Vse. kar ni človek, ne pozna plemenitosti. Ker človek je itn hoče biti vrhunsko bitje. \ njem nikdar ni in ne bo> ugasnila težnja po plemenitosti. Vsa zgodovina človeštva je tudi zgodovina njegove nravnosti. Vse sve-tovno-nazorne zasnove in na njih zgrajene ogromne združbe, ki jih imenujemo verske, so stremele po svojem, praktičnem namenu za moralnim redom. Prvenstvene naloge vsakega verstva so bile in so moralno-vzgojne. Najrazličnejše so zamisli, načini in sredstva, s katerimi so si ljudstva ali ljudske skupine izkušale zgraditi trdno moralno združbo. Gradila, branila in rušila so jih z nepopisnimi žrtvami, od svetniškega mučeni štva do najpodlejših grozodejstev, vsi' zaradi težnje po dobrem. Način, s katerim verske združbe izvajajo moralno vzgojo, je verovanje. Za verovanje ni potrebna izobrazba. Določene nauke in zapo-vedi je treba sprejeti in se ravnati po navodilih. Sorazmerno maloštevilna skupina ljudi /. določenim znanjem in organizatorično spretnostjo, duhovništvo, lahko vodi ogromne množice ljudstev. Verovanje me razločuje med višjo in nižjo stopnjo poediinca, po svojem bistvu mora biti za vsakogar enako. Verovanje ne more imeti nič skupnega z razvojem človeka. C im prhnitivnejša je njegova stopnja, tem bolj je vdam verovanju. Neznanje je mati slepega verovanja. Zato se verske združbe ne ukvarjajo s splošnim izobraževanjem, ne z znanostjo, ne z iskanjem čiste resnice. Verski sistemi morajo resnico nujno zapovedovati. Verniku ni potrebno samostojno mišljenje, presojanje, od loče vam j e o vprašanjih sveta in človeštva, njegovo stališče in ravnanje mora biti v vsakem pogledu isto kakor stališče verske združbe in mora biti prilagojeno njenim zahtevam. V verskih občestvih ni svobodnega razvoja po-edinca in tak razvoj očitno tudi ni mogoč. Vsi pripadniki cerkve so popolnoma izenačeni neglede na njih individualno stopnjo in nujno je, da velja za vsakogar brezpogojna, pokorščina. Verski ustroj mora biti zgrajen na načelu brezpogojne pokorščine, vsak drugačen odnos bi bil nasproten Ivi st \ n verovanja. Verski ustroj daje mnoge prednosti za uspešno združevanje ljudskih množic na preprost in dostopom način. V trdno zgrajenem verskem občestvu je zavisnost posameznika skoraj popolna, njegov izstop iz takega občestva je težavna in naporna zadeva. .Nevednim množicam je versko občestvo nujna življenjska stvarnost. Največji učinek ima pa versko občestvo z ogromno enotno silo, ki jo vodi disciplinirano absolutistično urejeno vodstvo, lo dejstvo ji' dalo cerkvi posebno oblast, ki zaradi svoje prirodne nngibnosli ni mogla več ostati v mejah mo ral no-vzgojnih nalog. Vse velike verske združbe so segle na, državno, politično in gospodarsko področje in zahtevale po svoji moči prvenstveni položaj. I oda s tein so prav verske združbe same zadale veri v nravnost človeka najhujši udarec. Nastopile so težnje po neomejeni oblasti, po osvajanju, nastajali so spori med verskimi in državnimi poglavarji, med cerkvami im državami in med cerkvami med seboj, vnele so se vojne, najsrditejše in najkrutejše v zgodovini človeštva. razvilo sc je preganjanje zaradi obtoževanja krivoverstvu in porabljala so se naj grozne j ša in najpodlcjša sredstvu, razvilo se je neiztrebljivo sovraštvo, plemenita čustva so otopela in človek je obupal nad plemenitostjo človeštva. Vse verske združbe, ki so se udeleževale teh bojev in so uporabljale ta sredstva za svojo neomejeno oblast nad človekom, so izgubile pogoje, da bi bile moralno-vzgojne združbe človeštva. Svetovno-nazorne osne:ve so izgubile svoj verski pomen. Z najkrutejšimi sredstvi so cerkvena oblastva zabrunjevulu znanstveni napredek, boječ se. da se jim zamaje in razmaje verski ustroj. Z vsemi sredstvi se je oviral raz voj človeka. Izobraženec, ki se je zavedel svoje osebnosti, svobode misli, otlločevanja in odgovornosti, je moral iti svojo pot. znanstvenik je v življenjski nevarnosti prodiral v tajnosti sveta in življenja in še dandanes se mora pravi znanstvenik boriti za priznanje v verskem svetu. Človek, ki je iskal resnice, se je zatekel k znanosti, ljudske skupine, ki so hotele graditi svojo skupnost na zdravili, moralnih temeljih, so pričele razvijati svojo skupinsko, narodno zavest. Znanost in narodnost sta postali zaščit niči in braniteljici morale in sta. prevzemali moralne naloge, ki jih verske združbe ne vrše in niso sposobne vršiti. Čehi so zgodaj nastopili svojo svobodno pot. Že v prvih stoletjih drugega tisočletja s;; imeli svojo državo, svoje kralje, svoje svetnike in svoje mučenike. Razvili so svoje samostojno narodno življenje na vseh kulturnih področjih. V Husovi dobi konec 14. in v začetku H. stoletja sta bili že do vrhunca zgrajeni češka narodnost in samostojnost. Uprava vlade in veliki h mest jr* bila češka, češčina je bila uradni jezik. Povsod, na vseučilišču, v cerkvi in pred sodiščem je imel Čeh veljavo. Češko slovstvo ni zaostajalo za slovstvi drugih narodov; bilo je celo nad njimi po svoji moralni višini. I lus, prepresti sin češkega naroda, je bil na čelu narodnega gibanja za češki vpliv na vseučilišču. Iz zavisti so ga tujci izdajalsko zapletli v spor s školom in papežem ter ga obtožili krivoverstva, in cerkveni koncil ga je obsodil na smrt na grmadi, ne da bi mu bil megel dokazati krivdo. Hus je umrl za čast svojega narodu in zaradi svoje moralne veličine. Moralna sila I losovega mučemištva je bila ogiromnn. Njegov moralni ideal je ostal v češkem narodu večno živ in nobena grozodejstva, niti vojna vihra, ga niso mogli uničiti. Slavni češki zgodovinar Pulacky, «oče češkega naroda . je dejal: «1 losova doba je slavna doba, takrat je češki narod prednjačil s svojo kulturo vsej ostali Evropi.» V Husu je bil utelešen ves narod. V' husitskih bojih je narod iskal zadoščenja in ji' v svoji razžaljenosti in razdraženosti poznal samo en odgovor: odpovedal je pokorščino rimski cerkvi in izročil svoje duševno poglavarstvo vseučilišču v Pragi (Šimak-Pešek. Zgodovina). Zmagoviti boji so cesarja in koncil prisilili, da sta se jela pogajati. Toda cesar se je tajno zavezal, da se ne bo držal dogovoru. C erkev je smatrala, da lahko vsak trenutek proglasi vse koncesije za ničeve in neveljavne. Sovražne sile so dosledno razjedale samostojnost češkega naroda, dokler ni po porazu na Beli gori leta 1620. popolnoma zapadel absolutizmu Habsburžanov in nasilju protireformacije. To stanje se je vzdržalo do leta 1848. Po porazu je bilo oplenjeno vse kraljestvo in namočeno s krvjo. Zaplemba je zasegla na Češkem devet desetin vsega zemljišča in na Moravskem malo manj. Voditelji so bili usmrčeni ali vrženi v ječo. Po desetih letih se je število prebivalstva na Češkem zmanjšalo za. en milijon. V živi veri v Husov moralni ideal narod ni obupal in je z brezprimerno vztrajnostjo prenašal vsa grozodejstva, zločine in nasilja. OI> prvi priliki, ki jo je nudila februarska revolucija leta 1848., se je češki narod dvignil v svoji samozavesti. Na slovanskem kongresu meseca junija 1848 je Šafaf s svojim govorom zapustil trajen vtisk: «Slovami ne morejo več prenašati groze sužnosti... Narodi so si vrnili svoje pravice... r|’udi mi se posvetujemo o naši bodočnosti: poznamo bolje kakor oni (\ I ranki urhi in Budimpešti) svoje potrebe in smotre, ki jili hočemo doseči ... Kaj si torej Nemci. Italijani in Madžari mislijo o nas? Trdijo, da nismo sposobni, da bi se sami upravljali, to pa zato, ker smo Slovani. Slovan — tako pravijo — je že po svoji prirodi ustvarjen, da služi izvoljenim in plemenitejšem narodom. Od kod nasprotnikom pravica, da tako govorijo? Ali nas ni uklonila njihova železna pest? Ali niso strigli volne z naših ovac. ali niso srkali mozga iz naših kosti? Ali jih ni hranil zinoj naših kmetov, ali niso prelivali krvi za njih koristi naši bratje in sinovi naših mater? Proglašajo si' za naše zaščitnike in apostole, v naših očeh so samo naši tlačitelji in morilci naših duš. Bratje, tako ne more več ostati! Odločilni trenutek nas je presenetil, toda izbirajmo: ali oznanjajmo pogumno vsepovsod: Slovan sem ... ali pa prenehajmo bivati .. . Moralna smrt je najhujša i z m, e d v s e h. m o r a I 11 o ž i v I j e 11 j e j e šele živi j e 11 j e. Slovani zahtevajo samo pravico in njih orožje je moralna sila. Sila, ki premika v ne« skončnem vsemirju nebeška telesa, ni nič spričo sili' naroda, ki brani, zavedajoč se sebe samega, v zakonitem boju svoj obstoj. Suženj se lahko osvobodi s silo orožja!... Zmagajmo torej in bodimo svobodni ali pa slavno umri mo! Govornik je utihnil in zbor, ki je pridrževal dihanje, ko gin. je poslušal, je burno pritrjeval; drug drugega so objemali, solze so jim stopale v oči. Vročekrvni Jugoslovani so izvlekli meče. (Šimak-Pešek. Zgodovina.) Enako odločno, jasno in samozavestno je izjavil češki narod februarja meseca 19)8 I oda po I. 1848. je napočila doba najstrašnejšega centralizma in despotizma. Orožništvo in policija sta bila vsemogočna. Leta lboV je bil sklenjen konkordat z Vatikanom, ki je izročil duhovništvu nadzorstvo nad šolo. Narodni voditelji so bili preganjani. Ali že leta 1860. je moral cesar izpre-mcniti način vladanja in ga nasloniti na ustavno osnovo. Razmahnilo se je novo življenje v čeških deželah. Pojavili so se številni časniki in vodstvo naroda je bilo v skrbnih rokah Palackega, Riegra, Sladkovskega in bratov Gregrov. Narod sc je z vso kulturno in moralno silo vrgel .na delo, da zasidra moralni red v lastnih narodnih združbah. Ogromen je bil napredek, ko se je vršil drugi slovanski kongres leta 1868. Palaeky je tedaj govoril: < Ako bi se bil takrat, ko sem prišel v Prago, podrl sobni strop nad glavo zbranih domoljubov, bi bil ves narod pokopan pod ruševinami... Danes ta dan bi se moral zrušiti ves nebesni svod, da bi nas pokopal ... Toda tedaj bi bili zdrobljeni z nami tudi naši sovražniki." V teh okolnostih in v tem duhu je Tyrš ustanovil Sokola. Češki narod je razvil sokolstvo iz svojih premnogih izkustev, da 111' more nikomur prepuščati svojega moralnega reda in vzgoje naroda. Krivice, zločini, plenitve, poboji, umori in preganjanja dolgih štirih stoletij so dokazali češkemu narodu, da 11111 nihče drug kakor narod sam ne more jamčiti za svobodo, samostojnost in nravnost. Narod ni mogel več poveriti moralne vzgoje cerkvi iu ni mogel več zaupati svojim zatiralcem. Trpljenje, ponižanje, suženjstvo v dobi 400 let so narekovali narodu svojo samostojno pot. Iz lastne zgodovine, iz lastnega življenja, v svetlem in mučeniškem vzoru Husa je narod črpal osnove za svoj lastni moralni red. «Kadarkoli smo zmagali, je izjavil Pa- Iacky v svoji politični oporoki. «je bila naša zmaga zmerom, bolj posledica moralne, sile kakor sile orožja. Ostanimo torej zvesti samim sebi. pravičnosti in resnici. Razumna moralna vzgoja mora biti v našem narodu razvita do višje stopnje, da bi se zlasti zavedal samega sebe in po svoji zavesti skrbel za svojo bodočnost. Vsi domoljubi se potrudite, da boste svojim rojakom nudili in pomnoževali užitno duhovno in moralno hrano. Oni imajo toliko zdravega smisla zase. da se bodo sami varovali strupene skaženosti. \ tem, duhu je češki narod polagal moralne temelje sokolstvu. Iz istih živih virov svojega naroda je razvil \lasaryk svoj osvobodilni nučrt. V knjigi «Svetovna revolucija je zapisal: «Moja načelu in program so organsko zrastli iz naše zgodovine, vanjo sem se poglobil in iz nje sem črpal svoj politični in kulturni program. Moj učitelj je bil oče naroda Pa-lucky, ki nam je dal filozolično zgodovino našega naroda, on je razumel naš svetovni in zgodovinski položaj in določil s tem naš narodni program.> Sokolstvo in Masarykovo delo imata isti izvor. Sokolstvo kot vsenarodna združba, JVIasarvk kot individualni predstavnik svojega naroda. Kjer je mogoč razvoj moral 110-vzgloj ne narodne združbe v takem obsegu, kakor pri sokolstvu na češkoslovaškem, kjer je mogoč razvoj poedinca iz preprostega stanja do Masarvkove višine, tam, so oblike sožitja pravilno zasnovane. Češki narod je razvil sokolstvo za lastni moralni red. za vzgojno združbo naroda. Dognal je, da potrebuje narod neizčrpnih, zdravih in svežih sil. /. gibanjem naj se množi sila poedinca in naroda. Teh sil nima nihče na zalogi. nikjer niso naprodaj, treba jih je gojiti in oblikovati. Le s posebnim naporom in načinom jih je mogoče pridobiti in pomnožiti. Telesna sila je temelj vsega nadaljnjega razvoja in obrezovanja. Pretvarja in presnavlja se v duhovno silo ter oblikuje z vadbo celega človeka in ga nagradi s sposobnostjo. Telesna vadba zahteva pozorno razumsko delovanje in vodi k zavesti samega sebe. Stopnja in stanje telesnih sil dajeta zavest vrednosti, sposobnosti, zaupanja v samega sebe. Oblikovana sila postane volja. Nravni nagib človeka je. da čuva svojo vrednost. V tem dejstvu je naravno jamstvo moralne moči posameznika in naroda. Samo ob zavesti lastne osebne moči more človek razviti svojo potno moralno moč. Tako vzgaja Sokol. Ne moremo razumeti moralne moči sokolstva, če bi nam ne bil znan njen nastanek. Zdaj dobro razumemo Tyrša: «Mi hočemo, da se zlo na svetu pobija, toda zaradi lastne svoje grdobe, in da čednost k sebi vabi po svoji lastni lepoti in vrednosti.» Vsak človek, ki je dober, kulturen in vnet. je klicar in glasnik te vere. Novi mejaši Zgodovina je pričela pisati novo stran poglavja, ki se je pričelo z dnem II. marca t. I. Nemčija je raztegnila svoje meje proti vzhodu in se zdaj stikajo v dolgih kilometrih z našo slovensko in jugoslovansko zemljo. Snežni vrhovi Karavank, ki so po svetovni vojni zamejičili našo in avstrijsko državo, so dne 12. marca menjali svojega, gospodarja na severni strani. Po svetovni vojni je ostalo onstran Karavank več ko 100.000 ljudi našega rodu. ločenih od jedra svojega narodnega telesa. Nova gospodarica, nemška Avstrija, jim je obljubila vse pravice, zagotavljajoč jim popolno spoštovanje narodne, kulturne in gospodarske svobode. Vse je pa ostalo samo pri golih obljubah in koroški Slovenci so ostali prikrajšani prav do zdaj. ko so menjali svoje državne gospodarje, kakor posnemamo iz časnikov, so se \oditelji koroških Slovencev sprijaznili z novim položajem, in pozivajo s posebno okrožnico svoje.rojake k železni disciplini in brezpogojni pokorščini do nove države in njenih oblastev. Je to njih krajevna zadeva in mi. njih krvni bratje, ne smemo in ne moremo nič izpremeniti na tem. Zaradi tega pa stvar za nas še ni opravljena, za nas govori dejstvo, da smo postali neposredni in novi mejaši “omilijonskega nemškega naroda, ki ima svoje posebno naziranje o narodnih in drugih vprašanjih. Mi hočemo pri tem ohraniti popolnoma mirno kri in ne sme nas zapustiti razsodnost, ki nam mora biti vodnica pri vseh dejanjih, kar nam jih prinese bližnja ali daljna bodočnost. Novo sosedstvo z Nemčijo ni pomembno samo za nas Slovence, ampak se tiče v nič manjši meri vseh Jugoslovanov in vsaka brezbrižnost in omalovaževanje bi lahko imela dalekosežne in gotovo ne koristne posledice. Smatramo, da ni dovolj sama zabeleživa mejne izpremembe in službene vljudnosti, temveč je izpred vsega potrebno, da ves jugoslovanski narod zve. kako jo s stvarmi, ki niso tako samo po sebi umevne in ki v nejasnem pojmovanju stvari lahko napravijo nepopravljivo škodo. Naši pogledi so obrnjeni na bratsko češkoslovaško državo, ki jo je doletel v vseli ckolnostih isti položaj spričo dogodkov pri izpremembi državnega sosedstva. Vsa država Čehoslovakov je odjeknila v krepkem in zanosnem izrazu solidarnosti, domovinske zavednosti in neustrašene pripravljenosti za ohranitev notranjega in zunanjega miru. Domovina Tyrša je brez bojazni iztekla in povedala vsemu svetu, da hoče do poslednje kaplje krvi braniti svojo gospodarsko, narodno in politično neodvisnost. Mi želimo in ji' spričo izvršenih dogodkov tudi potrebno, da tudi naša domovina stopa v koraku z drugimi državami in strne vse svoje narodne in gospodarske sile ne le v obrambo, temveč za zdrav napredek vsega jugoslovanskega naroda. /družitev vseh narodnih in gospodarskih sil ni nobeno izzivanje drugih držav in narodov. Človeško pravo nam daje vse pravice, da živimo kot samostojen nami in da usmerimo vse naše žit j e in bitje tja, kamor žele in hočejo tudi drugi narodi. kakor vselej, kadar je preživljal naš narod hude čase. tako stopa tudi zdaj na plan sokolstvo, da kot zvest čuvar narodnega in državnega edin-stva kliče vse in vsakogar k skupnemu delu za blaginjo domovine. Zavedamo se. da spadamo v veliko slovansko družino, ki ima skupne smotre. Za dosego teh smotrov pa nočemo uporabljati nobenih nasilstev. nečem« podjarmiti nobenega drugega naroda, nočemo njegove zemlje in mu tudi ne maramo vsiliti jezika, vere in šeg. Slovan po svojem bistvu ni bil nikdar nasilen, kar najbolje dokazuje vsa potujčena zemlja, ki se razprostira daleč okrog slovanske domovine. Dokaz naše pravičnosti so v naši jugoslovanski državi živeči manjšinski narodi, ki jim daje in dovoljuje naša država vse. kar uživamo mi sami v gospodarskem, kulturnem in narodnem pogledu. Prav mi Slovenci, ki smo neposredni mejaši dveh velesil, najresneje rotimo vse voditelje našega naroda in države, da store svojo dolžnost glede ohranitve naše gospodarske, narodne in kulturne samostojnosti. Pri splošni demokraciji je zatiranje narodov po drugih nemogoče; demokratična svoboda omogoča samostojnost tildi malim narodom in narodnim manjšinam. Masaryk. M. Kovačič, Maribor: Pregled jugoslov. sokolske književnosti Navodila za priljubljeno igro odbojko nahajamo v knjigi br. Fr. Mačusa »Odbojka (WolIey-ball) . Po njej je potekel izpod peresa br. Paviča še snopič «Odbojku in izšel v. Beogradu leta 1932. Proste panoge razlaga knjiga Hoke-Pihler: Laka atletika (Zagreb. 1924). kateri bo treba pri nje porabi koristno pridružiti še (Ljubljana, 193“). Vsakdo, kdor se hoče poglobiti v sokolsko telovadbo in sploh v telesno vzgojo po Tyrševem sestavu, pa mora kljuib velikemu številu spisov telo-vadno-strokovne vsebine v našem jeziku še vedno posegati po češkem slovstvu; prvi in najnujnejši pomoček pri tem mu bo hr. Ivana Bajžlja Slovarček sokolskih telovadnih nazivov (Ljubljana, 1923). ki posreduje češko-slovensko-srbskohrvatsko-nemško telovadino izrazje. (Dalje prihodnjič.) Kolo kolo se zadnja leta tudi v sokolstvu zmeraj bolj uveljavlja. Tudi v naši župi se prirejajo društveni in župni kolesarski izleti, tekme, kolesarji sodelujejo pri javnih telovadbah, pri sprevodih, pri obrambnih zborih itd. Z živahnejšo uporabo kolesa v sokolstvu so se žal tudi razbohotile popačenke v izražanju in poimenovanju posameznih delov kolesa in njega potrebščin. Res je sicer, da se ti neokusni in nemogoči izrazi ne uporabljajo zgolj v sokolstvu, ampak da so splošno udomačeni. Zato je pa tolikanj večja dolžnost sokolstva, da jih vsaj v svojih vrstah iztrebi in nadomesti z lepimi domačimi besedami, ki jih imamo tudi v tej panogi na izbiro. Pod imenom kolo (ne bicikelj!) razumemo vselej kolo na dve kolesi: pri nas so sicer v rabi tudi triko lice (kolo1 na tri kolesa s pripravo za tovor), ki bi jih pa moralo zdravstveno oblastvo prepovedati, ker so za človekovo zdravje silno škodljive. Po namenu, v katerega ga uporabljamo, razločujemo navadno kolo (ne turno!) in dirkalno kolo, po številu sedežev pa enosedežno kolo in dvosedežno kolo (ne tandem!). Razen toga imamo še moško kolo in žensko kolo. ki se pa razločujeta med seboj edinole po ogrodju, sicer sta si popolnoma enaki. Kolo ima tele glavne dele: kovinsko ogrodje (ne kštel!), k rinilo (ne balanco!), sedež (ne zicd). presta vo (ne iberzecungo!) s st re me u i (ne s pedali!) in z verigo (ne s kotno!) ter dve kolesi, prednje in z a d n j e. Kovinsko ogrodje je votlo in ji1 pri moškem kolesu sestavljeno iz /goril j e g a v o d o r a v n e ga in spod n j e ga vili č a s t e ga vod o r a v -nega droga (ne štange!) ter iz dveh prečnih drogov, prednjega in zadnjega, in iz dveh pokončnih viličastih drogov, prednjega in zadnjega. Ogrodje ženskega, kolesa ima iste dele. edino zgornjega vodoravnega droga nima. je pa zato prečni drog dvojen. Krmilo, ki ima najrazličnejše oblike, ima dva roglja in na vsakem koncu po en ročaj (ne grif!) iz lesa. gume ali pa iz celuloida. Ob desnem rotglju krmila je navadno pritrjena ročna zavora (ne handbrem.za!). Prednji pokončni viličasti drog ima zgoraj obešalo za sveti I ko (ne za lampo!), spodaj pa drži v svojih vilicah prednje kolo. Zadnji pokončni viličasti drog ima zgoraj sedež, ki je na vzmeteh (ne na fedrih!). spodaj je pa pritrjeno v vilicah zadnje kolo. Obe kolesi iinutu tele poglavitne dele, os (ne ukso!). ki se viti na, k r ogli šču (ne na kugellagerju!), jeklene šibi k e (ne šprikle!) in platišče (ne lelgino!). Na zunanji strani platišča ima kolo uljev iz gume (ne šlauh!), čezenj pa gumasti plašč (me montel!). Uljev napihnemo z zrakom pri zaklopki (ne ventilu!) s pomočjo zračne črpal j ke (ne pampe!). Da nam kolesi ne mečeta blata po obleki, je pritrjen nad vsakim kolesom blatnik (ne kotšicer!). Tam, kjer se stikata oba prečna draga, je \ delana zobčasta p loč a ali zobčasto kolo (ne šajba!) z levim in desnim stremenom, čez katero teče veriga. Pri večini koles, razen pri dirkalnih, ima kolo poleg ročne še nožno zavoro (ne riktritbremzo!), ki je vdelana v os zadnjega kolesa. Navadna kolesa imajo večinoma prosti tek (ne frajlauf!). to se pravi, da lahko stremena, medtem ko kolo teče. tudi mirujejo. Pod sedežem je največkrat privezaml usnjena torbica (ne laška!). \ kateri je spravljeno najpotrebnejše orodje za popravilo in krpanje (ne I likanje!) kolesa, kakor: kiju č. I ra 11 v o z. i z vi j a č (ne šraufenvigar!). g n 111 i j e v a r a z topi n a (ne gumilezungia!), a I 11 111 i n i j e v o s t r g a I v e ali s 111, i r k o v i papir (ne šmirgelpapir!) in ol j n i v a (posodiva za olje). Na kolo sedemo, s kolesa pa skočimo. Dolge hlače si spnemo s sponko (ne s klipsno!). da se nam ne umažejo. P. X. vsesokolski zlet v Pragi Na zleti.šču na Strahovem delajo s pospešeno naglico, ker mora biti pripravljeno za javno telovadbo narodnih šol, ki bo /.e dne 29. maja. Popravljajo tribune, zlasti glavne, in urejujejo telovadni prostor, hkrati pa tudi ž.e postavljajo slačilnice, reševalne postaje in bolnico, v kateri bo 425 postelj, /a vsa ta dela je določenih več ko 3,000.000 kč. Izvršilni odbor ČGS je izbral za zletno sliko osnutek br. dr. Jana Malika, ki ga je vložil pod geslom «Graditi in braniti». Snov za to sliko je vzel iz dvanajstih I vrševih izrekov. V njej izraža avtor, iz kakšnih idej in dejanj je zrastla češkoslovaška samostojna država, in kaže, kako mora češkoslovaški narod svojo državo izgraditi in izpopolniti in kako jo mora branili prod vsemi nevarnostmi. Za pevsko tekmo, ki bo dne I. in 2. julija, se je doslej priglasilo več ko tisoč sokolskih pevcev in pevk. Zletim gledališka razstava bo od 10. junija do 7. julija v lovskem paviljonu na starem razstavišču. Pokazala bo. kako so nastali in se razvijali sokolski odri, njih delovanje in uspehe. Sokolska gledališča so zdaj v vsej republiki najbolje urejena in delujejo z najlepšimi uspehi. Društvo «Manes» v Pragi pripravlja v okviru vscsokolskega zleta razstavo umetniških slik slavnih češkoslovaških mož in žen od Prcmysla do Masarvka. Na zletu nastopijo naraščajnicc razen s prostimi vajami tudi še z narodnimi plesi. V tu namen je izbranih dvanajst izvirnih narodnih plesov iz vseh krajev republike: iz. Češke, iz Moravske, s Šleskega, Slovaškega in iz Podkarpatske Rusije. Po dosedanjih začasnih prijavah, ki pa še niso popolne, je priglašenih za zlet moške dece 2343 nižje, 10.409 srednje in 17.878 višje stopnje, 26.307 naraščajnikov in 56.379 članov, izmed teh je 32.558 mlajših in 4818 starejših telovadcev, potem 5287 mlajše in 17.220 starejše ženske dece. 52.779 naraščajnic in 45.020 članic, med temi 54.849 telovadk, vsega skupaj torej 209.622 oseb. Nič ne pomore bolj do zmage razumu kakor mir tistih, ki mu služijo. Resnica dostikrat več trpi zaradi gorečnosti svojih braniteljev kakor zaradi svojih nasprotnikov. Članice se pripravljajo za mednarodne tekme Naše sokolstvo se bo tudi po članicah udeležilo mednarodnih tekem ob vsesokol->kem zletu v Pragi. Sestre se že vestno pripravljajo na to težko tekmo po natanko določenem načrtu, ki je takšenle: 1. vsako nedeljo, od dne 2. februarja 1938 dalje, se sestajajo sestre k skupni vadbi, in sicer v dveh skupinah, v Ljubljani in v Beogradu; 2. pregledna tekipa je bila dne 27. marca v Ljubljani v vseh obveznih in poljubnih vajah, razen v prostih panogah: 3. prva izbirna tekma bo dne 30. aprila in I. maja v Ljubljani v \seli obveznih in poljubnih vajah in v prostih panogah; 4. od dne l. do 7. maja bo skupna vadba vseh tekmovalk kot priprava za do- končno izbirno tekmo dne 8. maja; 3. po pristanku Poljske sokolske zveze bo isti dan prijateljska tekma med našo in poljsko vrsto v Ljubljani v vseh panogah, ki so določene za mednarodno tekmo: 6. od dne 15. maja dalje bodo izbrane sestre skupno vadile v Ljubljani, dokler ne odidejo v Prago. Ta razpored priprav nam jamči, da bodo sestre dobro pripravljene in da bodo častno zastopale naše sokolstvo na letošnjih mednarodnih tekmah. ŽUPA LJUBLJANA Okrožni tečaji za orodno telovadbo članic in naraščajnic Dne 13. marca je priredila naša župa po okrožjih prve tečaje za orodno telovadbo članic in naraščajnic, da bi vzbudila pri sestrah več veselja tudi za to zelo važno panogo Ivršcvega telesno-vzgojnega sestava. Nekateri nasprotniki orodne telovadbe neupravičeno trdijo, da so vaje na orodju za žensko neprimerne, me telovadke smo -e pa že mnogokrat prepričale, da je orodna telovadba tudi za nas prav koristna in zdrava, treba je samo izbrati naši naravi ustrezajoče orodje in vaje. Podoba je, da so tudi sestre, ki so se udeležile teh tečajev, pravilno razumele nagib, ki je bil za župno načelništvo odločilen, da je jelo prirejati take tečaje, in se skoraj povsod zadovoljivo odzvale pozivu. Tečaji so bili v središču posameznih okrožij, to jev Ljubljani, Dolenjem Logatcu, Litiji, Kočevju in v Domžalah. Najmanjša udeležba je bila v Kočevju in v Domžalah, kar bo, upamo, prihodnjič bolje, povsod drugod se je pa udeležilo tečaja več ko po 40 članic in naraščajnic. Sestre iz Ljubljane, ki so vodile vadbo, so predelale zlasti visno orodje, in sicer kroge, drog in dvovišinsko bradljo, potem raznoterosti in preskoke čez. konja ali kozo, hkrati so pa pregledale tudi proste vaje obeh oddelkov. Tečajnice so malone povsod pokazale, da bi z resno vadbo lahko še precej napredovale, potrebna je samo volja in pa vodstvo, ki ume njih sposobnosti usmeriti na pravo pot. V splošnem smatramo, da je prvi tečaj prav dobro uspel, tako po odzivu, kakor po pripravljenosti udeleženk, da bi se naučile nekaj novega. Prihodnji tečaj za orodno telovadbo bo dne 10. aprila in upravičeno pričakujemo, da se ga bo udeležilo še več tečajnic, saj si je (udi župno načelništvo pridobilo ob osebnem stiku s sestrami novih izkustev, ki jih bo v bodočih tečajih s pridom uporabilo. Ti tečaji so obenem namenjeni tudi pripravi za župne obče tekme članic in naraščajnic, ki bodo dne tl. in 12. junija v Ljubljani. Do prihodnjega svidenja pridno na delo! Bojna tekma članov in naraščajnikov \ sem bratskim društvom in četam! Lanski spomladanski zbori so lepo uspeli. Pokazali so, da zelo živo ruzumemo dandanašnji čas in da smo odločeni prispevati svoj del v ta namen, da obdržimo Jugoslovani in Slovani svojo popolno kulturno in politično svobodo in samostojnost. Očitovali so našo zavest, da živimo v času. ko se odloča naša srečna ali žalostna bodočnost. Vemo. da si kujejo narodi svoje življenji' sumi, da je lijih usoda takšna, kakršno zaslužijo, vemo pa tudi, da slabič pod nasprotnikom onemore, močni ne. Moč nas bo ohranila, moč nam bo zagotovila polnejše, boljše življenje kot narodu, kot posamezniku. Moč pojmujemo po sokolsko: kot popolno telesno in dušno zdravje. Prvi pogoj za neko usmerjenost je zavest, hotenje, l anski zbori so pokazali, da je \ nas silna volja. N olja brez dejanj pa ne šteje v življenju nič. Sokolska dejavnost se razživi ja, izživlja in uresničuje v pravilni krepitvi človeka, v telo-\ aclbi. Hočemo, da se letos ta dejavnost, ta volja do dejanj očitno izrazi. Zato smo stopili \ ureditvi spomladanskega obrambnega zbora dalje. Namen je, da naj bo ta dan pravi delovni dan. Kazen zbora in pohodu razpisujemo zategadelj tudi bojno tekmo vrst članov in naraščajnikov. A. Obseg tekme. Član i. \ ista nastopi na strelišču. Vsak tekmovalec dobi svojo puško iu tri naboje. 1.) Na znamenje spuščača stopi vsak k svojemu ležišču, leže, nabije puško in izstreli vse tri strele na ležečo, nezaklonjeno, 100 m oddaljeno postavo in pusti puško na ležišču. 2.) Tekmovalci sedejo na kolesa in prevozijo 10—15 km. 5.) Na tej poti prehodijo s kolesom kaka dva kilometra hribovitega sveta. Na koneu poti puste kolesa in -t.) preskočijo 2.50 m širok jarek. 5.) prelezejo 2.40 m ' isoko steno. 6.) stečejo do ciljni* črte in zalučajo dve po 800 g težki granati brez ročaja v 4,m širok pas 50 m daleč.* N a r a š č a j n i k i. Vrsta nastopi na strelišču, vendar ne strelja, temveč sede na znamenje spuščača na kolesa in 1.) prevozi 4—5 km dolgo pot, 2.) spotoma prehodi hribovit svet kakor člani. 5.1—5.) Kakor člani 4.)—6.). K. Splošna določila. 1.) Vsaka edinicu mora postaviti vsaj po eno vrsto članov in po eno vrsto naraščajnikov (kjer telovadi naraščaj). Priporočamo, da tekmujejo bratje, ki so že služili vojake. 2.) Vrsta šteje tri tekmovalce. 5.) Vrsta mora ostati ves čas skupaj. Pri nobeni nadzorni postaji ne sme biti zadnji tekmovalec več ko 50 m za prvim. Če se pregreši vrsta zoper to enkrat, se ji utrga 10 točk, če se pregreši dvakrat, izgubi še 20 točk, če se pregreši trikrat, ji pa tekma vobče ne šteje. 4.1 Vsak tekmovalce mora pripeljati s seboj kolo in orodje za krpanje uljcu. 5.) Tekma se začne na znamenje spuščača iu se neha, ko pade druga granata zadnjega tekmovalca v vrsti na tla. 6.) Ocenita se čas in pravilnost izvedbe. 7.) Vsak tekmovalec mora opraviti vse panoge, sicer se vrsti tekma ne šteje. Kdor ne preskoči jarka ali ne prepleza stene prvič, lahko poizkusi še drugič: tretjega poizkusa ni. S.) Tekmovalci si smejo in morajo, če je treba, pomagati (zakrpati počeni uljec. pomagati tovarišu čez steno itd.). * Opis granate dobiš v knjigi «Občne tekme, II. del. Napotki za oceno* pri opisu orodja za bojno tekmo. Granate naročiš pri Jugoslov. sok. matici v Ljubljani, Narodni dom. 9.) Če hoče spotoma vrsta prehiteti vrsto, mora prehitevajoča vrsta opozoriti prednjo z besedo «Prehitimob; nakar se mora prednja vrsta takoj umakniti tako, da jo zadnja lahko nemoteno prehiti. Kdor tovariša ovira, se mn tekma razveljavi in s tem tudi njegovi vrsti. 10.) Voziti je treba po cestnem policijskem redu. C. Starost in obleka. 1.) Pii naraščaju sinejo tekmovati le tis'ti, ki so se rodili v letih 1920., 1921. in 1022. 2.) Obleka je meščanska; kakršnakoli telovadna obleka ali nje deli niso dovoljeni. Oprtniki s hrano so dovoljeni. 3.) Vsako kolo mora imeti na levem roglju krmila trikotno zastavico \ državnih barvah. Velikost: osnovnica 10—12 cin, dolžina (višina) okoli 20 cm. Č. Ocena. 1.) Ocenjujeta se čas in pravilnost dela. 2.) Vrsta si lahko pribori največ 235 točk, ki so razdeljene takole: a) streljanje: vsak zadetek se šteje po 5 točk: vrsta torej lahko doseže 3X3X5 točk = 45 točk; b) In Čanje granate: vsak lučaj v pas do določene daljave se šteje po 5 točk; vrsta torej lahko doseže 3X2X5 točk = 30 točk; c) čas, ki ga je potrebovala vrsta za vso tekmo: vrsta, ki je izvršila vse delo v najkrajšem času, dobi l(>() točk. ostale pa razmeroma manj po posebni razpre- delnici; čas se meri le v celih sekundah, in sicer velja vedno najbližje nižje celo število. I). Prijave. Društvo mora prijaviti tekmovalce najkasneje do dne 20. aprila t. I. Vrste, ki bi do tega dne ne bila prijavljena, ne bomo pustili tekmovati; če bi neprijavljena vrsta došla k tekmi, ne bo mogla prenočevati na župne stroške. Tekma zahteva veliko priprave, zato pričakujemo, da bodo vsi načelniki v tem natančni. Prijava mora obsegati: a) ime in priimek, b) rojstno leto, K. Kdaj tekili lijemo. 1.) Tekma bo na dan obrambnega zbora v prvi polovici maja meseca v tistem kraju, kjer bo zbor. Ako bi se pripetilo, da zbora ne bo mogoče sklicati v,en sam kraj, potem bo tekma tisti dan v Ljubljani. 2.) Tekmovalci morajo priti prej ta večer v kraj, kjer bo tekma: prenočišče preskrbi župa. Takoj, ko pride, se zglasi vrsta na kraju, ki ga še določimo, pri župnem načelništvu. Če bo morala biti tekma v Ljubljani, bo pisarna v sokolskem domu na Taboru, kjer dobi nakaznice za prenočišče in druga navodila. Pisarna bo odprta do 22. ure. 3.) Drugi dan morajo biti pripravljeni vsi tekmovalci na določenem strelišču: a) naraščaj ob 8. uri. b) člani pa ob 9. uri. F. Priznanja. Vrste, ki dosežejo najmanj 80% točk zmagovalne vrste, dobe listino. Ker bo to prva večja tekni« te vrste pri nas in zato še nimamo zadosti izkustev, si pridržujemo pravico, da pri teh določilih, če bo treba, kaj izpremeniino, bistvenih izprememb pa ne bo. Telovadni in slavnostni kroj za članice Telovadni kroj. Bluza je kakor doslej iz belega blagu ali trikoja: dolga je tako, da sega 20 cm čez pas, rokavi so kratki, ovratnik odprt, spredaj je prepletena rdeča vrvca z okroglimi čopki. Na levi strani prsi se prišije telovadni znak, in sicer okrogli smučarski. Ako nosimo bluzo h krilu, sega čez pas, kadar jo pa oblečemo k hlačam, jo potlačimo za hlače in opašemo rdeč 4 cm širok pas. Klilo je iz temnomodrega volnenega, lminbažastega ali podobnega blaga. Položeno je v 4 cm široke in 4 cm globoke gube, ki so razpore jene levo in desno od srednje 10 cm široke gube. Pas je iz istega blaga in 3 cm širok. Krilo je tako dolgo, da je njegov spodnji rob, če telovadka poklekne, 10cm od tal. Hlače so iz prav takšnega temnomodrega blaga kakor krilo, nikakor pa ne sinejo biti iz svile, klota ali satena. Urezane morajo biti tako. da se zgornji del prilega životu, hlačnici sta pa nekoliko širši. V pasu napravimo spredaj in zadaj posnetke. da dobimo pravo širino. Ob obeli straneh imajo 20—24 cm dolg razporek, ki se zapenja z dvema črnima koščenima gumboma. Pas je širok 3—35 cm. Skozi rob hlačnic napeljemo prožni trak. ilnta je — kakor doslej - rdeča, trikotna, katere en konec se končuje v 3 cm širok trak, s katerim se pripne na glavo. I el o vadni čevlji so črni brez pet; vanje obujemo bele kratke nogavice. Ta telovadni kroj je obvezen za vse javne telovadne nastope in tekme. Opozarjamo članice, da si o pravem času nabavijo pravilen telovadni kroj, ker sicer no Telovadni kroi Slavnostni kroj bodo smele nastopati. Vse članice, ki se nameravajo udeležiti zleta v Pragi, morajo imeti ob pregledu pravilen in snažen kroj, sicer ne bodo smele na zlet. Posebno je treba paziti na pravilno dolžino telovadnega krila. K telovadnemu kroju ni dovoljeno nositi zlatnine, ure, obeskov, znakov in napisov. Slavnostni kroj. Sukno je iste barve kakor doslej, samo nekoliko tanjše. Krilo je iz enega kosa in ima na levi strani globoko gubo; v pasu ga zožimo s, posnetki. Nosi se brez našitega pasu. Dolgo je tako, da sega 30 cm od tal. S u i'k a jo nekolik« bol j priležna, kakor jo bila dosedanja, kur dosežemo . posnetki. Pasu nima. Ovratnik jo nekoliko ožji, žepi so vrezani in imajo poklopee. Pod ovratnikom in na notranji strani surke jo p rišita vrvca (kakor pri elanih), kadar nosimo sinko na levi rami, jo drži vrvcu, pripeta čez desno ramo. Rokavi so gladki in imajo pri zapestju dva koščena gumba, ki sta iste barve kakor sukno. Na levem ramenu je sokolska značka kakor doslej. B ln za je iz koralnordeče svile in nekoliko širše urezana. Ovratnik je ob vratu in se končuje v konice; nosi se odpet ali pa zapet. Zapenja se z. dvema gumboma, ki sta prevlečena z. blagom bluze in imata v premeru po pol centimetra. Rokavi so široki in imajo navadne zapestnike s prevlečenimi gumbi, kakršni so na ovratniku. Na levem rokavu je sokolski znak (smučarski). Čepica je iz temnorjave klobučine, teme je rdeče. Ob levi strani čepice je sokolski znak s peresom. Čevlji so rjavi z nizkimi ali s srednjev isokimi petami; visoke pete niso do-v oljene. Nogavice in rokavice so isti' barve kakor kroj. INučelništvo. Redna letna skupščina župe Ljubljana je bila dne 27. marca v mali dvorani sokolskega doma na Taboru ob veliki udeležbi. Zvezo je zastopal zvezni prosvetar brat Stanojevič, navzočim je bil tudi prvi zvezni podstarosta brat Gangl. Letošnja skupščina se je prijetno razločevala od skupščin zadnjih let, suj so bila soglasno sprejeta brez najmanjše razprave vsa poročila in vsi predlogi. Tudi pri volitvah je bil soglasno izvoljen tale upravni odbor: dr. Josip Pipenbucher, starosta, inž. Lado Bevc in Bogomil Kajzelj, podstaro-sli. Franjo Lubej, načelnik, dr. Ivko Pu-stišek, Joža Rus in Stanko Trček, podna-čelniki, Jelica Vazzuzova, načelnica, Mica Kržetova, Mara Staničeva in Hilda Jezer-škova, podnačelnice, Jožu Rus, prosvetur. Stane Flegar, tajnik, Anton Čotur, blagajnik, dr. Joža Bohinjec, Pavle Borštnik, kapetan G vozel e 11 Bralovie, Anton Ger-mek, Joža Gorjanec, Lojze Lubej, Janko Miiller, Dušan Podgornik, inž. Albert Po- ženel, dr. Josip Prodan in Frunee Slana, odborniki, Peter Dobrila, Karel Miichtig. inž. Gojinir Pehani. Ivan Prosenc, France Vrečar, inž. Zdenko Kokalj, Mirko Pe-stotnik, Viktor Senicu, Anton Šmalc, France Vidmar in Andrej Zajc, namestniki, Leon Čebular, Vinko Kocjan, Janko Milost, Janko Slapničar in Luce Strauss, člani nadzornega odbora, Metod Paternost, dr. ( i-ril Krašovec in dr. Frunjo Podkoriluik, namestniki, Janko Bleivveis, Bojan Dre-nik, Josip Janšu, dr. France Lokar in dr. Janko Rupnik, člani častnega razsodišča, dr. Stane Leskovic, Stane Gašperšič in Ivan Porenta, namestniki. Prvine raznoterosti za obče tekme članic in naraščajnic župe Ljubljana, Opozarjamo sestre, da so prv ine za raznoterosti opisane v članku «Različnosti in poskoki* v 3. letošnji številki zveznega glasilu «Soko» in da jih zato v našem župnem vestniku ne bomo ponavljali. KNJIGE Dimitur Lazov: «Jnnaštvo u istoriji balkanskih Slovena«, prevedel br. Mihaj-lo Gradojevič, Ljubljana 038, založila Jugoslov. sokolska matica, strani 83, cena 7 dinarjev. «Sokolska knjižnica« se je obogatila za nov snopič (štev. 12—13), ki bo zaniinul nas Slovence še prav posebej, saj nam odpira pogled na eno najbolj blestečih plati duhovnega življenja naših bratov. Junaštvo je v življenju balkanskih Slovanov prvina, ki obsega telesno, nravno in družbeno plat kot naj|K>poliiejši IN LISTI vzor. Slovenci junaštvu skoraj nismo poznali, kaj še da bi bil tuk ideal tako globoko vsajen v ljudsko dušo kakor pri bratih niže na Balkanu. Preveč smo bili pod tujo posvetno in rimsko cerkveno roko, in smo zato živeli po njih vzorih. Premalo časa imamo svoje lastno državno življenje, da bi mogli presoditi, ali nam bodo ideali, ki smo z njimi prepojeni, koristili ali nas bodo iznova pokopali. Na vsak način se moramo tudi duhovno bolj zbližati z južnim slovanstvom. Tega pa moramo prej resnično spoznati. Prav ta knjižica je ena izmed redkih, ki daje tudi preprostemu človeku priliko, da spozna n a j 1 e p š o st r a 11 iz slovanske zgodovine. Oh zaznan j 11. da so živeli naši najbližji, balkanski Slovani, zavestno in da so delali z g o d o v i n o, se bodo krepili tudi naša zavednost, narodni in državljanski ponos, slovanska vera in volja do s a 111 o s t o j n e g a ž i v-1 j e n j a z a vsak o c e 11 o. Pomislimo, da nismo sami; vredni smo pa prav toliko kakor drugi narodi, uspešno sc bomo branili, če se bomo braniti hoteli. Te resnice naj nas krepijo prav dandanes, ko spričo avstrijskih dogodkov, ki pametnega človeka niso mogli presenetiti, mnoge naše ljudi vendarle spet zmagujejo podedovano hlapčevstvo, tista prekleta vdanost v baje nepopravljivo- cbo-žjo voljo*, ki smo \ njej rasti i 1000 let, in tisto prepričanje, da smo še vedno namenjeni za plen tujcu, da zoper njega nimamo moči. Da, tudi svoboden biti se moraš Vaditi, zakaj le močna duša je lahko svobodna. Knjižica obsega jedrnat in zelo dober zemljepisni in zgodovinski pregled balkanskih Slovanov. Zatem govori o junaštvu kot o miselnosti, sostavu in novem nravnostnem problemu posameznika in ljudstva, o junaštvu kot urejevalcu nravnosti v družini, družbi, državi in cerkvi. Na koncu sklepa pisec iz tega na bodoč- nost: prepričevalno slika skupnostno delo južnih Slovanov. Lazovovo delce ni ena izmed tistih zoprnih knjižic, ki \ njej slutiš puhle besede. Ne, ni prazna in resnično jo bo s pridom vsakdo prebral. Prevod je dovolj gladek in čist, da ga tudi naš človek brez. težave bere. Po mojih mislih je pa marsikatera tuja beseda nepotrebna. Tujku ne sodi v nobeno knjigo, v ljudsko pa še posebno ne. Naj bi Matica tudi na to bolj pazila. Knjižico naročiš pri Jugoslov. sokolski matici, Ljubljana, Narodni dom. S. 'P. «Dejiny Mnffie» (Zgodovina mafije, odpor Čehov in Jugoslovanov med svetovno vojno 1914—1918 — spisala dr. Mi-lada Paulova, I. del, 664 strani, cena 85 kčj. Izideta še dva dela. V tej knjigi pripoveduje Paulova, kaj je bila mafija, kdo ji je bil duša, kdo so bili li neznani junaki od Masaryka pa do preprostega mizarja, ki je delal kovčege z. dvojnim dnom in nosil smrtnonevarna poročila čez mejo. Ta knjiga mora navdati vsakogar s samozavestjo, tudi če je nima, zato sodi v vsako sokolsko knjižnico. Spomenica X. vsesokolskega zleta, ki jo bo uredil br. Rudolf Procluizka, izide v Ir snopičih. Prv i snopič izide še pred zletom. Spomenica stane, če se naroči in naprej plača, 70 kč, pozneje bo stala 100 kč. RAZNO Češkoslovaško sokolstvo ČOS je kupila za 4,400.000 kč tako imenovano Chotkovo palačo z velikim vrtom, ki meri 72501111 in meji na Tyršev dom. V kupljenem dvonadstropnem poslopju so se v prosta stanovanja takoj vselili razni zletni odbori in odseki, za katere je bilo v Tyrševem domu premalo prostora, z vrtom se bo pa razširilo dosedanje telovadišče Tyrševega doma. Po zletu se bo ČOS odločila, ali uredi v kupljeni palači pomožno telovadnico ali pa postavi na vrtu novo. ČOS bo še to poletje otvorila okrevališče za sokolsko deco. Okrevališče bo v bivšem turistovskem hotelu na Polomu v Orliških gorah, ki sta ga darovala v ta namen ČOS zakonca Jose! in Dinka Bar-ton-Dobenin iz Naehoda. V okrevališču bo prostora za 40 otrok, ki bodo imeli popolno oskrbo, sokolsko vzgojo in zdravniško nadzorstvo. Po podatkih češkoslovaškega ministrstva za zdravje in za telesno vzgojo je v vsej republiki razen Podkarpatske Rusije 4916 igrišč, ki so last telovadnih društev ali pa klubov. Vsa ploskev teh igrišč meri 5176 hektarjev'. Kopališč je 982, letoviških kolonij 5tl. Zveze in društva izdajo v te namene okoli 78,000.000 čeških kron na leto. Pripravljaj so na X. vsesokolski zlet v Pragi! Bolgarski junaki Na zadnji redni letni skupščini v Ka-zanliku. katere so se udeležili tudi zastopniki češkoslovaškega, ruskega in našega sokolstva, je zvezni starosta br. Atanasov posebno poudaril, da se Junaki dobro zavedajo vezi, ki jih vežejo s češkoslovaškim sokolstvom, da se smatrajo za njegove učence in da je dr. Miroslav Tyrš, ki je dal sokolstvu idejni temelj, tudi njih učitelj., Skupščina je naložila zveznemu starešinstvu veliko dela, med drugim mora izpremcniti pravila, preurediti zvezno gospodarstvo, pripraviti udeležbo na vseso-kolskem zletu v Pragi in udeležbo na /letnih in mednarodnih tekmah. Zveza bolgarskih Junakov ima po najnovejših podatkih 328 društev, ki so združena v osmih župah. Zvezno glasilo »Zdravje in sila« je stopilo / letošnjim letnikom v svoje 33. leto. Poljsko sokolstvo Lanski uspeli zlet poljskega sokolstva v Katovicah bo, kakor je podoba, zelo pomemben za razmah in napredek sokolske misli na Poljskem. Številka «Prz.cwodnika giinnasticznego Sokol*, ki je izšla po zletu, je vsa posvečena katoviškcmu zletu. V uvodniku se starosta br. Arcis/.cvvski zahvaljuje za udeležbo na zletu vsem, posebno iskreno pa Zvezi slovanskega sokolstva, in pravi med drugim: »Okrepili smo še bolj vezi poljskega sokolstva, utrdili bratske vezi s slovanskimi sokolskimi zvezami in pokazali svetu silo duha in moč naših rok.* Pri nedavni tekmi za prvenstvo Poljske v orodni telovadbi si je že tretjič pridobilo to prvenstvo poljsko sokolstvo. Zaradi vsestranosti razpisane tekme so tudi to pot nastopili pri tekmi samo člani in članice Zveze poljskega sokolstva. Pri članih je postal prvak br. E. Kosman, pri članicah pa s. J. Skirlinska. Poljsko sokolstvo je že malone dve leti brez pravega zveznega strokovnega vodstva. Na srečo ima poljsko sokolstvo več dobrih župnih načelnikov in vaditeljev, ki so preprečili, da ni prizadejal ta nedosta-tek sokolstvu trajne škode, in so celo izvedli lanski zlet v Katovicah. Meseca maja bo seja zveznega odbora, na kateri se bo tudi dokončno odločilo vprašanje zveznega načelnika in načelnice. V kroniko Sin ličarstvo v Letu (937. »Smučarji imajo letos razmeroma ugodno zimo. Klubske tekme, katere so se po Gorenjskem vršile v nedeljo, pa niso izpolnile našega pričakovanja, kajti pri vseh je bila izredno slaba udeležba člnuov-tekmovalcev. Tekem TK «Skale» na planini Rožei so se udeležili samo 4 tekmovalci. Tekem Alp. SK «Gorenjec» na Črnem vrhu samo 5 tekmovalcev, tekem SK «bratstvo« v teku na 12 km samo h tekmovalcev, in še to 3 izven Jesenic, tekem SK Dovjc-Mojstrami majhno število članov, ki so se kar izgubili med mladino, in končno tekem «Uirije» v Planici samo 8 tekmovalcev. O tej stvari sem govoril z organizatorji tekem in s tekmovalci. Prvi poudarjajo, da je pri tekmovalcih premalo discipline in preveč materializma, tekmovalci pa pravijo, da ne bodo tekli, ker s strani javnosti ni za tek nobenega zanimanja in da so tudi zahteve pretežke. Te navedbe bodo tudi precej držale, kajti večina nekdanjih tekmovalcev je šla na izlete drugam, namesto da bi se tekem udeležili doma. Tudi izjave tekmovalcev, da se naša javnost vedno manj zanima za smučarske tekme, drži. bili so časi, ko so bile klubske tekme velik dogodek za široko javnost. Tekmam je prisostvoval sum buli, njegovi odposlanci, generali, oficirji in župani. Na mizah so sc lesketali srebrni pokali, /.late ure in krasni kipi, ki so jih poklonila oblastva, občine in zasebniki. Danes tega ni. Tekme se vršijo skoraj pod mernikom, število smučarjev od leta do leta narašča, toda število tekmovalcev stalno pada. Smučarstvo preživlja krizo, ker organizacije nimajo denarja. (»Slov. Narod*, 15. I. 1938.) Kdo ve, ali bodo pri športu kdaj razumeli, tla mora delo, ki je usmerjeno zgolj na tekmo, na vrhunsko storitev, na lov na gledalca in na denar, nujno kma-lu zuili v zagato, iz katere ni izhoda. In ali mordu ne kaže to na dejstvo, da se šport (tekma) med Slovenci kur ne more vrnsti. ne samo zato, ker ni denarja, marveč tudi zato, ker ta način telesnega udejstvovanja ne ustreza prav našemu čustvovanju, našemu značaju? Narod živi vse dotlej, dokler mu ustvarjajo pripadniki jezik