PRIKAZI, RECENZIJE
I-nmce VREG
Ciril KibiCiC
Podoba parlamentarnega desetletja I.jubljana 2000, 243 strani
Knjiga Podoba parlamentarnega desetletja, ki jo jc v samozaložbi izdal dr Ciril RibiCiC, je izvirna analiza pravnih in politolf>.'5kih kategorij slovenskega parlamenta in svetovnih parlamentarnih sistemov. Kot imiverzitetni profesor ustavnega prava v delu izkazuje sposobnost kritične refleksije filozofskih, pravnih, socioloških in politoloiSkih spoznanj parlanicniarc;i. ki je v de.setih letih nastajanja in razvijanja mlade države opravljal poslansko funkcijo. Že v parlamentarnih razpravah je razkrival si.stcniskc vzroke sla-lx)sti v delovanju parlamentarnega sistema in punujal re.^itve za njegcmi dograjevanje, V knjigi je sistemske slab<jsti slovanskega parlamenta obširno analiziral in predlagal vrsto rešitev.
V	Povabilu k branju pravi, da je bil kol poslanec globoko vpet v sooCanja in odločanja in je tako lahko spoznaval resničnost vsakodnevnega parlamentarnega dogajanja. Teoretično znanje ii.stavnega prava in parlamentarnih sisientov pa nni jc omogočalo "kritično analizo z ilisiance ter sprotno pri-merjavt) in vrednotenje dogajanja s teoretičnega. razvojnega in [primerjalnega vidika ter z gledišča tako opevane evropeizacije Slovenije" (2000. 9). Tako .smo prav zaradi "notranjega sodelovanja, dopolnjevanja In spopadanja med poslancem in profesorjem" - kot pravi avtor - dobili prvo, dragoceno analizo delovanja slovenskega parlamenta, dopolnjeno s poglavji o dinamičnem ravnotežju obhtsti, nacionalni listi, tajnosti glasovanja, o podzastopanosti žensk, poslancih narodnih .-ikupnosti, proceduri in virtu-alnem poslancu. O vsem tem jc že pisal pri-k)žnostnc, pa tudi poglobljene razprave, ki .st» i/.šle v več knjigah (Rad .sem jih imel, Centralizem zoper Slovenijo. Siva tipka 074, Prednost, Regionalizem v Sloveniji). V knjigi pa jc probleme z novih vidikov znanstveno utemeljil in ovrednotil.
V	prvem poglavju Alternativni volilni sistemi poglobljeno obravnava različne volilne sisteme, predno.sti in slabo.sti večinskega
sisiema, dobre in slabe strani proporcionalnega sistema, ktirekture proporcionalnega si.stema, zlasti pa uporabnost v našem ustavnopravnem in političnem prostoru. .Vrgu-mentirano podaja svojo naklonjenost dt) uvedbe kombiniranega volilnega sistema, ki združuje (lozitivne značilnosti večinskega in proporcionalnega sisiema.
V podiX)glavju Javnomncnjska podpora različnim modelom ptKiaja primerjavt) volilnih sistemov v .Skiveniji, Veliki briianiji in Nemčiji in pt)kaže na prednosti ureditve, ki skuša istočasno uvvljavljati izbiro med kandidati in .sorazmerno Zitstopanosi strank ter uveljaviti .stabilnost vlade. Vpr.tSuje se, ali je mogoče težnje po večji personalizadji volitev in stabilnejši vladi doseči, ne da bi z;ivrgli pozitivno tradicijo sorazmernega zastop.stv"a, ki jo nosi s .seboj proporcionalni volilni sistem? Upravičeno ugotavlja, da bi tak sistem umirjal politične strasti v Sloveniji in pie-prečev-al usiiehe' političnih skrajncžev.
Ko obravnava alternativne možnosti za Slovenijo, predlaga, da .se 50 poslancev državnega zbora voli po večinskem in 3« p<> proporcionalnem sisiemu, dv-a poslanca narodnih skupnosti jia še naprej tako kot d<v slej. Meni, da bi taka rešitev bila smiselna, ker ne terja [vnečev-anja števila ptjslancev. Podaja .še nekatere druge izboljšave volilnega sistema, na primer, da bi večinske volitve potekale po enokrožnem sisiemu relativne večine in ne dvokrožnem. V sklepu pt)glav-ja podaja najboljše možnosti za Sloveniji): to bi bil si.stem, ki kombinira pozitivne značilnosti večinskega in proporcionalnega sistema. ne da bi prevzemal njune slabosti; prednosti lega sistema utemeljuje v petih točkah. K vprašanju volilnega sistema sodi tudi njegova razprava o odpravi nacionalnih list. za katero .se je avtor več let zavzemal in pri lem tudi uspel, in o večji zastopanosti žensk v parlamentu.
Izredno aktualno jc tudi drugo poglavje o dvodomnosti slovenskega parlamenta. Avtor najprej obširno primerjalno analizira pravne ureditve dvodomno.sti v .svetu, .še posebej dvodomnost v federacijah, pa tudi v manjših unitarnih državah. Njegova analiza srednjeevrop.skih držav zajema funkcijo drugega doma kot 'sveta modrecev', predvsem pa, ali vnašajo v delovanje parlamen-
la nov« kakovost in omejujejo moC partito-kracije v sodobnih evropskil) politiCnih si-siemili. Posebej kritiCno <)bravnav;i položaj in vlogo državnega sveta, predstav i predlog uveilbe /bora [Pokrajin, ki bi nadomestil državni svet.
V	poglavju o dinamičnem ravnotežju oblasti razpravlja o razmerju nK-d izvriSno, z;ikt>-nodajno in .sodno oblastjo in /ncnraj prve zlasti o problematiki ustavnega položaja predsetinika republike. Prikaže njegovo •obktst' v pred.>iedni.škem, polprcdsedni.^kom in parlamentarnem sistemu. l'o.selx;j obrav-nav-j polož.:ij Šefa države v Skneniji ter hr-v.L^ki |X)lprcd.sedni.^ki si.stent ter podaja predloga za spremembo hrva-^ke in slovenske ustave. Pri tem se avtor utemeljeno zavzema z;i taksno vlogo pred.sednika republike, kot je običajna v parlantentarnih sistemih, tako pri oblikovanju in rekoasirukciji vlade kot pri razre.ševanju vladnih kriz nasploh.
V	poglavjih o tajnosti gla.sovanja in o prtv ceduri kot kraljici demokracije avtor prikaže kr.'5itve teh postopkov. Sodi. da so poslov-ni>5ka pravila izjemno pomembna za demo-knitiCno delov-anje parlamenta. Zavzema .se za nevtralno vodenje parlamenta, krepitev l^)mcna stroke (zlasti pravne), za to, da bi parlamentarne stranke spo.štovale dostojanstvo poslancev' in jim omogočile sv<jbotlno odloCanje zlasti v v.seh tistih primerih, ko je predpisano lajno glasovanje, in za to. da hi matična delovna telesa kot nekak.šni vzporedni miniparlamenti prevzela odločilno vlogo v zakontKlajnem postopku. Po.sebno jjoglavje nanjenja tudi ustavnim pravicam obeh narodnih skupnosti in položaju ilvvh jioslancev v državnem zboru.
V	ziidnjem poglavju avtor razpravlja o uporabi sodobnih informacijskih tehnologij (interneta, elekronske (lo.^te ter drugih) v profesionalne, industrijske, trgovske, novinarske. propagandne, politične, politično marketinSke in druge namene. Podrobno obravnava kompleksnost funkcije parlamenta. Hralce opoz;iria na sodobne konui-nikacijske poti med poslanci samimi ter med poslanci na eni .strani ter vlado, ilržav-no upr.ivo. |x>litičnimi .strankami, lokalnimi skupnostmi in volilci na drugi strani. Parlament je dolžan vzpt>staviti ix)ti, ki omogočajo javni vpogled in nadzor nad njego-
vim delovanjem, vse bolj aktivno vključevanje v njegovo zakonoilajno ilelovanje. Nove generacije, socializirane v olniobju informacijske družbe. biKlo pričakovale uporabo .sodobnih informacijskih sredstev v državni upravi, padamentu. političnih strankah, izobraževalnem sistemu. na delovnem mestu, v javnem. |X)sk)vnem in zasebnem življenju. Urez vsesiraivske uporabe sodobnih komunikacijskih in informacijskih sredstev si ni več mogoče zami.^ljati strokovne podpore za relevantno in odgovorno odloCanje.
.\vior ugotavlja, da /akonoilajna fimkcija ne more izraziti bogastva intere.sov in potreb prebivalstva, civilne družlx' in in.stituci-onalne zgratlbe, če ni zasnovana na mreži .sodobnih komunikacijskih povezav med parlamentom in njegovo strokovno službo, pravno in drugimi .strokami, vlado in upravnimi resorji, lokalnimi .skupno.sinii in volilci. Komuniciranje z vxililci. |x>litiCnimi strankami, lobisti domaČih in tujih podjetij ter raznimi skupinami za priti.sk se lahko spremeni v manipuliranje s pariamentom in parlamentarci, če njihovo delovanje nt komimi-kacijsko in Informacijsko podprti).
Izredno pomembno je njegovo o|x>zori-lo. da poslanec ne more hiti strokovno u.s-po.sobljen za razpravljanje in odločanje, če nima niožno.sti seznaniti se z resniCnim .stanjem stvari iz samostojnih in neodvisnih strokovnih virov. Parlantentarno odločanje je vsebinsko in pniceduralno tako zapleteno. da je nujna strokovna p(Kl|xira. ki jo nudi uporaba .sodobnih informacijskih sred-.stcv Parlament mora bili tudi komunikacijsko (lovezan s parlamenti drugih evropskih držav, .še zla.sti članic l-vropske zveze ter z livropskim parlamentom, Svvtom l-^vrope. Kontcrcnco za varnost in siKlelovanje v Kv-ropi in OZN.
V ix)glavju Virtuaini poslanec tudi futuro-lo.ško razmi.šlja o elektronski demokraciji in virtualnih po.slan.skih pomočnikih. V zelo kratkem času so možni posvetovalni referendumi z uporabo elektronskih sredstev. Takt) bo v parlamentu vedno več povratnih informacij o stali.ščih volilcev. V.sak volilec bo lahkt) prek tv<-krana ali prek mobitela z malo vvCjim zaskinom aktivno spremljal tidločanje v parlamentu in sprt)ti vplival na odločanje. Klektronska demokracija lx) pri-
nesla možnosti neposreilnega vpliva na politiko. N(ax; tehnologije spreminjajo (udi notranjo ilinamiko parlamentarnega dt)gaja-nja. 1'oslanec, vsakodnevno pt)vc/an / vsemi ilriigimi poslanci in svetovnimi spletnimi .stranmi, vn;L^a novo dinamiko v delovanje poslanske skupine in med njimi. Pričakovali je več nadstninkarskega |iove/.ovanja ler manj o.stre ločnice med vladnimi in opozicijskimi pt)slanci, manj o.strih spopadov in diskvalifikacij ter več sodelov~anja.
V knjigi dr. Cirila Ribičiča bodo .strokovnjaki, .študenti pniva ler ix>litologi|e, pa tudi laični bralci na.šli .številne |X)daike, različna stališča, kriiična razmi.šljanja in vrednotenja ustavnopravnih in politoloških vprašanj minulega parlamentarnega dc.setletja. V.se nas je navdušila tudi oblikovna oprema, ki jo je kol novost uveljavila oblikovalka Anka Stu-lar. .Simbolna je že naslovnica, ki prikazuje ribje jate in ponazarja živalski svet prežimja v kruti setlanjosii, iiuli preživetje poslancev v parlamentarni areni. Vsako poglavje uvaja sintlx)lika iz živalskega .sveta z domiselnimi fotografijami in pregovori: .s<K)čanje samo-zaverovanih petelinov (v parlamentu), ravnotežje ptic na ilveh žicah s pregovorom 'Kadar deli lev. je v.se na eni strani" in druge; izredna je sklepna siml>olika; pajkovo omrežje in virtualna elekronska mreža s kitajskim preg<m)rom "Vsi cvetovi prihodnosti .so v semenih sedaniosii".
Ideje, misli in predlogi dr Cirila Ribičiča l5odo vsekakor .še naprej živeli v sloven-.skem parlamentu, v političnem življenju in v j:ivno.sti. Njegovo fuiuri.siiCno raznji.šljanje o virtualnem poslancu in novih možnostih in-formacij.skih tehnologij, ki jih bo moral parlament uporabljali že leta 2004, pa bodo zaC^-le vv.ncmirjati poslance in politike že danes. Kajti skrajni čas je, da so poslanci v svojem prizadevanju za javno blaginjo "vze-mirjeni in prizadeli v svoji notranjosti: nekateri zaradi dv^ima o uspehu, drugi zaradi strahu, kakšna bo sodba* - kakor jih je opozoril.lohn .\Iilion v .svojem govoru za .svobo do tiska že leta 1644.
Vinko VEGIČ
Darko l.ubi
Jedrsko Širjenje po hladni vojni Fakulteta z;i družlK'ne vede. l.jubljana (353 strani) ISlJN 961-235-020-5
Vse od prve uporabe jedrskega orožja ob koncu druge svetovne vojne je bila problematika, poveziina z vlogo tega orožja, ena od sredi-^ičnih lem v pr<)učevanju problemov varn«)sti, vojne in miru. Obdobje hladne vojne je z;iznaniovalo intenzivno tekmovanje na področju jedrskega ob<v roževanja, hkrati pa tudi napori za uravnavanje tovrstnega obort)ževanja. Z jedrskim orožjem je povezan tudi paradoks, da je njegova uničevalna moč prispevala, da do njegove dejanske uporabe ni po HiroSimi in Nagasakiju nikoli več prišlo. Že leta 1945 je Hernanl Hrodie opozoril, da je iznajdba jedrskega orožja privedla do teg:i, da je primarna funkcija vojaške- sile postalo za-stra.šev-anje in odvračanje, ne pa do.seg;mje zmage v vojni, .številni proučevalci problemov varnosti dolgo t)bdobje miru. ki je sledilo drugi .sv-eiovni vojni, pripisujejo med drugim tudi obstoju jedrskega orožja. Posledice morebiine uporabe jedrskega orožja .so velesile prisilile k previtlnosii. l»o koncu hladne vojne je prt)blematika. povezana z jedrskim orožjem, izgubila svojo središčno vlogo v varnosino-poliiičnem dogajanju in razpravah. Kljub umiku jedrske problemaii-ke z "dnevnega reila". pa naCrti za pridobivanje siaiusa jedrske sile v nekaterih državah, prevsem na na bližnjem Vzhoilu in v Aziji, ostajajo sestitvine razmi.^ljanj o nacionalni varnosti.
Knjiga Darka l.ubija. ki je leta 1999 i/-šla pri Zna.stveni knjižnici FDV v Ljubljani, je izretino dragt)ceno in na Slovenskem do sedaj edino znan.siveno delo. ki obravnava ra/.širjenost in širjenje jedrskih oborožev-al-nih ambicij v svvtu |>o koncu hladne vojne ler išče odgovor na vprašanje, kaj se bo z jedrskim širjenjem dogajalo v prih(xlnosti. Po koncu hlatine vojne .se je nevarnost spopada med državami, ki jih štejejo za imetnice jedrskega onjžja, sicer zelo zmanj.šala, veiv dar še vedno ostaja ali pa .se je celo zaostril problem nadaljnjega širjenja kroga držav