KATQLJSK CEKKYEN LIST.
„Danica" izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gl. 40 kr., za četert leta 1 gl 30 kr. V tiskarnici sprejemana za celo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za čertet leta 1 gl.; ako zadene na ta dan praznik, izide „Danica* dan poprej.
Tečaj XXXVI.
V Ljubljani, 28. kimovca, 1883.
List 39.
Iskrice
za mladino in starino.
(Konec.)
Svitla iskrica je- voljna pokoršina. Otrok se mora pokoršine učiti "v naj pervem času — še predno se prav zave, kaj da je pokoršina. Dobrovoljno, z veseljem in urno mora otrok spolniti, kar mu reče oče, mati, duhovni ali svetni višji. Zato pravi že pregovor:
Pridni otrok — rad uboga, Brez odloga.
Otrok, kteri ne uboga, je že spačen, lepo pripro-stost je zapravil in ni za rabo. Da se otrok te čednosti navadi, starši ne smejo tako ukazovati, kakor da bi bilo v volji otrokovi, če spolni ali ne, kar mu je ukazano; temuč storiti mora na tanko, kar mu je ukazano in kakor mu je ukazano. Se ve, da tudi zapovedniki morajo premisliti, če je otrok zmožen tega ali ne, kar mu zapovedujejo. Naglo se mora povelje spolniti. Ve-likrat se zgodi, da se otrok malo zmeni za zapoved; tiči naprej v svojih igrah ali opravilih, kadar se mu da nalog; ali pa se začne zlecati in se tako počasi na opravilo spravlja, da prav očitno kaže, kako malo spoštuje voljo svojega očeta! To je prav slabo znamnje.
Starši morajo navaditi otroke k naj resniši pokor-šini in pri svojem zahtevanji ne smejo odjenjevati. Vidil sem vsega zaspanega otroka, ki se skor še nič ni zavedil od zaspanca; bolna mati mu z lepo besedo reče: „PepČek, pojdi tje v uno sobo." Otrok se je pri ti priči po koncu spravil in šel. Koliko je pa pri nekterem cencanja, zoperne volje, nagajanja, predno se da premakniti! Kjer so taki neubogljivi in svojeglavni otroci, ne bo dobro pri hiši. Kjer otroci niso vajeni pokoršine, gre vsako svojo pot, spolnuje vsako le svojo voljo in vse gospodarstvo je zmedeno. Pa kaj še le, ko otroci odrasejo ! Naj oče stokrat in stokrat prepove, da sin ne sme hoditi igrat med zanikarne tovaršije, da ne sme po noči spod strehe itd.: vse je bob v steno, ker se otrok pokoršine v mladosti ni bil navadil.
In kakor niso pokorni očetu in materi, tako tudi božjim zapovedim ne. „Ne vsak, ki poreče: Gospod, Gospod, pojde v nebeško kraljestvo, temuč kdor stori voljo mojega nebeškega Očeta," govori Kristus. Iz tega je očitno, da ne toliko posilne djanja, ampak pokoršina
še le stori človeka Bogu dopadljivega in daje ceno njegovim delom. Kolikor gorečniši je človek v tem, da bi v vsem svojem djanji to spolnil, kar Bog zapoveduje, toliko ljubši je Bogu. To je tista rdobra volja," ki jo angelji hvalijo s svojim petjem: „Mir ljudem na zemlji, kteri so dobre volje." Tako dobrovoljno pokoršino hoče Bog, taka mu je dopadljiva, taka ima pri njem zasluženje.
Še druga posebno ljubeznjiva iskrica pri otrocih in mladini je spodobnost. Sickinger pravi: Ravno na to čednost stavimo posebno veliko ceno, ker je znati, da v novih časih pri marsikterih družinah ni več priljubljena. Namesto spodobnih otrok cenijo in ljubijo le bolj take, ki so prederzni, ki se v vse vtikajo, ki mislijo, da so kdo ve kako mnogovedni. Zato naj pa nihče ne misli, da so po naši misli tudi spodobni, ki so butasti in neumni, in ki molče, ako jih kdo kaj vpraša.
Spodobni otroci se doma, v cerkvi, v šoli m povsod pametno obnašajo, duhovnom, svojim vikšim spoštovanje skazujejo. Spodobni otroci nič ne vedo o tisti zoperni prevzetnosti in prederznosti, ki velikrat že mladega piškavca vsakemu poštenemu človeku pristudi.
Spodobnost mora izhajati iz verskega prepričanja, potlej je prava in je zedinjena tudi s keršansko serč-nostjo. Te čednosti so bile prelepo zedinjene v življenji sv. mladenča Antona iz Nangasaki-a.
Ta mladi mučenec je imel očeta Kitajca in mater Japonko. Bil je še le v dvanajstem letu keršen. Od dne svojega kersta je bil zarad priljudnega in modrega obnašanja ljubljenec vsih pobožnih kristjanov, posebno pa svojega učitelja, sv. Petra Kerstnika, kteremu je navadno pri sv. maši stregel.	# .
Poganski Japonci so pa njegovega učitelja vjeli in peljali na moriše. Tonček bi bil lahko ubežal, pa ni hotel. Bil je še le v trinajstem letu, in svojega učenika, ki mu je bil v življenji tako serčno vdan, tudi v smerti ni mogel zapustiti. Sej ta smert je bila pot v nebesa. Serčno je korakal za koli. na kterih so Petra Kerstnika vlekli na moriše. Pa tudi dva druga, enako serčna in blaga mladenča sta šla vesela z njim, namreč 141etni Tomček in llletni Ljudovik. Vsi trije so bili nezmerno veseli, da jim je dano terpeti za preljubega Zveličarja
in za pričanje sv. vere.	#
Bližajo se morišu, kar jih srečajo Tončkovi starsi, in akoravno so bili starši sami kristjani, jih je vender
skušnjava premagala in sinčku prigovarjajo, naj saj za zdaj, če tudi le za malo časa. pred ljudmi se tako vede, kakor bi ne bil kristjan, da ga ne bojo umorili že v tako mladih letih. O kako se je mati bala zanj, kako se je jokala! Prašam te, mladi katoličan, kaj bi bil ti storil na njegovem mestu? Ali bi bil tudi tako serčen, kakor Tonček, ki se je rajši ločil od svojega očeta in matere, kakor da bi se ločil z zatajevanjem sv. vere od svojega Zveličarja. Mislil si je, sej bo le malo časa, — v nebesih bom tako zopet vidil svoje starše, od kterih pa bi bil vekomaj ločen, ako bi vero zatajil. Zato je starše z vso ljubeznjivostjo tolažil in govoril: „Pustite, naj iz ljubezni do Jezusa umerjem. Akoravno sem še mlad, sej sem zato toliko dražji ljubemu Zveli-čarju in nebeškim angeljem. in sej moja smert na tem svetu je le začetek k boljšemu življenju."
Tudi sodnik je Tončka opominjal, naj se k staršem domu verne; obetal mu je, kdo ve, kaj vse dobrega in lepega, kar si otrok le misliti zamore, in pa vse žive dni. Toda mali junak za posvetne dobrote ni hotel zgubiti nebeškega kraljestva, ktero mu je dobrotljivi Bog obljubil.
Ni pa govoril žaljivo ali svojeglavno očetu in materi, temuč prav priljudno se je z njimi poslavljal, rekoč: rZ Bogom, ljubi oče! z Bogom ljuba mati! Ne jokajte po meni; lejte, nebesa se odpirajo, ljubi Bog že k sebi kliče, angelji iu svetniki pojo. Objemite zadnjikrat svojega sina in blagoslovite me!"
Nato je bil Tonče na križ položen, z vervmi in žele/nimi klepi h križu priterjen in povzdignjen s križem nakviško.
Tu. lejte. mali mučenček, kakor njegov Zveličar, na križu visi. Ne joKa in ne toži, če tudi velike bolečine terpi. Še veseli se, še celo peti začne, ko pričakuje smertnega udarca. Rabelj prihiti, zabode mu sulico v persi, iu s Klicem: „Hvalite Gospoda, vi služabniki njegovi!" izdihne deček svojo nedolžno dušico.
Otroci morajo imeti tudi globoko vtisnjeno pravi-coljubnost. Pravičnost je v zvezi z resničnostjo. Ne morem dopovedati, s koliko resnobo je dolžnost otrokom iu mladiui to čednost vcepovati. Nobene tuje reči, če še tako majhne, si ne smejo prilastiti. Naučeni morajo biti, da vsakemu človeku se mora pri miru pustiti, kar je njegovega. Vediti morajo otroci, kako ostuden in hud greli je tatvina, priderževanje tujih reči, goljufija iu enake pregrehe.
Maloktera napaka je otrokom in tudi že bolj od-rašenim tako lastna in prirašena, kakor tatvina. Zato je tudi toliko odrašenih krivičnikov in tatov. Zato se mora otrokom globoko v serce gnati, da se ne smejo nobene reči polastiti, kar ni njihovo, igrače, sadje, kruh, bukve, obleko svojih domačih itd. morajo pri miru pustiti, ako taisti ne vedo in niso zadovoljni. Enako ne smejo staršem ali poslom ničesar izmikati. Neizrečeno velika dobrota je pridobljena pri otroku, ako si je pridobil pravičnost. Poštenost se čedalje bolj in bolj zgublja pri ljudeh; toraj je naj zadnji čas, da se pri otrocih s poštenostjo zopet prične. Koliko tatvine se godi po poljih, po gozdih, po hišah V Koliko goljufije pri kupčiji! Kako ostudno okrajajo lastni otroci svoje starše! Kako pa bo obstala hiša in družina, ako lastni otroci niso pošteni?! Praviti je treba otrokom, da s tatvino si nobeden nič tudi v časnih dobrotah ne pomaga, ker skoro povsod: „En krivičen vinar deset pravičnih požre."	_ __
Čertice iz rimskokatoliške liturgike
(Po K. L. — P. Ilrisogon M.)
1. Beseda litur?ika je izpeljana iz gerške besede „liturgia." rLiturgia" pomeni pervotno vsako očitno
službo. V cerkvenem jeziku pomeni beseda „liturgia" vsako bogoslužje sploh. — Tako se bogoslužje pervih kristjanov v Antiohiji (D. ap. 13, 2) imenuje „liturgia." Ravno to ime se rabi tudi za službo duhovnov in le-vitov v stari zavezi. — V ožjem pomenu zaznamuje „liturgia" ono, kar mi imenujemo „maša," t. j. neker-vavo daritev nove zaveze, opravljano z obredi predpisanimi od sv. cerkve.
2.	S katoliško liturgiko umevamo torej popolno in sistematično predstavljanje liturgije, t. j. zunaujega bogoslužja v katoliški Cerkvi. To predstavljanje se godi s tako imenovanimi ceremonijami ali obredi (ritus). — Beseda „ceremonia" izhaja od arhaistične latinske besede „cerus," ktera je tudi v ajdovskem bogoslužju pomenjala zunanje obredno djanje. V katoliški liturgiki pomeni ceremonia obred, t. j. zunanje djanje, s kterim se opravlja bogoslužje v katoliški Cerkvi. Beseda „ritus" pomeni to, kar ceremonia, le da je beseda „ritus" v latinskem bogoslužju pomenjala zapovedani način, kako se imajo opravljati obredi (cereinoniae rite cum age-bantur. Cic., Liv. in dr.) V katoliški liturgiki se s pre-menjo rabi beseda „ritus" pa ceremonia.
3.	Od liturgičnih krajev je naj znamenitejši „cerkev." V liturgičnem jeziku pomeni cerkev kraj, posvečeni posebnemu bogoslužju ali hišo božjo. Takov kraj ima različna imena, in to:
a)	Cerkev. Beseda cerkev je v zvezi beržkone z besedo kyriake namreč oixia, t. j. hiša Gospodova. Nemška beseda Kirche ima svoj vir v glagolu küren (?), izbrati, izvoliti. Po takem je cerkev tak kraj, na kte-rem se k bogoslužju zbirajo in shajajo kristjani.
b)	Tempel (Templum od templare, contemplare premišljevati). To ime je vzeto od judov in poganov, pa še le v drugem stoletju, toda zmeraj v zvezi z „Domini," templum Domini. Pervim kristjanom se je studilo to ime, ker jim je veljalo kakor so ime za poganske bogoslužne kraje. Stara poganska „templa" so bila sicer razmerno prav majhiua, ker jim ni bil namen, da bi se v njih zbiralo ljudstvo. Le posamezne osebe so mogle stopiti v „templum." V naj starodavnišem času so „templa" služile za shrambo soh (kipov), altarjev in darov. Te stvari so bile porazstavljeue tudi v pred-dvorju, kamor je imelo pristop tudi ljudstvo.
c)	Basilika, Regia bazilika namreč oixia kraljevska, ter pomeni hišo kralja nebes in zemlje. V davnejši dobi so bile basilikc poslopja za tergovino in sodnijska opravila. Ime basilik so dobile te poslopja od todi, ker je pri Gerkih, kakor se misli, v basilikah sodil kralj. Od Gerkov so basilike sprejeli Rimljani; mesto Rim jih je imelo veliko. Ko je cerkev dobila svobodo, so se basilike rabile za kraje kerščanskega bogoslužja.
d)	Katedrale od cathedra, t. j. sedišče škofov. Po takem pomeni katedrala cerkev v škofovi residenciji. Neacea rabi beseda „Dom," morebiti od „domus," namreč Dei, ali pa od skrajšane besede, ki so se brale na starih katedralah: „D. O. M. = Deo Optimo Maximo.
e)	Mana8tir, monasterium, Münster. V srednjem veku so se škofovske cerkve imenovale „monasteria," skoraj gotovo zato, ker so kanoniki in drugi kapitularji sostavljali nekako versto redovniških, mniških zadrug. Pri Jugoslovenih se rabi tudi beseda „manastir," toda v drugem pomenu, v tistem, v kterem niže ljudstvo govori „klošter, claustrum."
f)	Kapela. Perve sledi tej besedi nahajamo v francoski. Francoski dvor namreč je imel v starem času navado seboj nositi svete ostanke svetnikov, večinoma košcice sv. Martina; v kraljevi palači je bilo mestce, na kterem so hranili svete kosčice v škatlici, in capsella. Pozneje je ime „capella" prešlo na mesto samo. Klerik, ki je v taki kapeli opravljal službo božjo,
se je imenoval kapelan, kaplan. Dan današnji pomeni kapela privatno ali izjemno mesto za očitno službo božjo. Nekaj podobnega so imeli tudi judje, zlasti o babilonskem preseljevanju, v svojih shodnicah. Tudi oni so imeli tako imenovane kapele, moljnice (oratoria), ali te so služile tudi za podučevanje. — V naj starejši dobi kerščanstva so se nad grobovi mučenikov zidala „martyria," moljnice, kapele, za ktere je bil odločen navadno en duhovnik, „custos" imenovan. Pa tudi škofje in (grajščinska) gospoda so si postavljali kapele in moljnice (oratoria) na svojih posestvih za se in svoje podložne, kjer se je opravljala tudi sv. maša. Veliko teh kapel je postalo s časom župne cerkve ali tako imenovane „filiale."
4.	Ljudstvo izraelsko je imelo le en sam „tempelj," kjer se je po Mojzesovi postavi imelo darovati pravemu Bogu, „Jehovu." Dasiravno se je v stari zavezi ojstro zapovedovalo, in to pod smertno kazenjo (Levit. 17, 4; Deut. 12, 5), da se imajo daritve darovati le na enem mestu, in sicer v svetišču, oziroma v jeruzalemskem hramu Božjem, so se vendar pozneje, ko je bil sozidan hram božji v Jeruzalemu, dvignili „altarji" tudi na drugih mestih: tako ob času Jozvetovem v Sihemu, v Ofiri pod Gedeonom, v Ramatu in Gitpolu v Samuelovem času. Todi so bili tudi posebni duhovniki „duhovni višav" (1. Reg. 13, 3). Pozneje, ko so bili ti vzrok krivoverstvu, so jih odstranjali mnogi pobožni kralji (2. Reg. 15, 11). Vstanove starozavezne se je deržal Kristus Gospod, ž njim tudi njegovi učenci. Ko so bili pa aposteljni, še preden je bilo razdjano sveto mesto, razšli se po svetu oznanjat evangelij, vstanovili so veliko kerščanskih občin. Kjer se je vstanovila taka občina, je kmalu nastala potreba, da se odloči kraj njenim shodom v bogoslužne namene. Od začetka so služila za bogoslužje stanovanja dobrih kristjanov, ktera so bila znana le kerščanskim vernikom. Pozneje pa, ko so zvihrala preganjanja, so morali kristjani se umakniti v katakombe*). Preganjanja so terpela skozi tri stoletja, dokler naposled pod Konstantinom Vel. (306—337) kerščanstvo ne zadobi svobode. Da je bilo že pred Konstantinom Vel. mnogo cerkva, zunaj mest, seveda, to dokazujejo poročila o preganjanjih, ktera pogostoma pripovedujejo, da so preganjanja se začela z razdevanjem kerščanskih cerkva po vaseh. Tako je bila v Rimu na zapoved cesarja Heliogabala (210—222) razdjana cerkev sv. Petra in Pavla; v Nikomediji je bila cerkev poderta pod cesarjem Dioklecijanom (284—305), drugo je v Edesi porušila povodenj. Gallien (253—268), kteri je bil kristjanom posebno naklonjen, jim je dopustil, da morejo spet zaposesti svoje cerkve in nove zidati. Ob času Konštantinovem in pobožne matere njegove Helene se imenujejo mnoge cerkve že sozidane. Med drugim se omenjajo: cerkev sv. groba v Jeruzalemu, cerkev na Oljski gori, ena v Betlehemu, cerkev v Mambru, Helio-polu, Nikomediji, cerkev si. ap. v Konštantinopolu.
5.	Kerščanstvo je imelo nalogo posvečevati vesoljno človečanstvo, preobraževati vse razmere v življenju, pospeševati znanost in umetnost. Kako je ono
*) O katakombah se je v novejšem času veliko pisalo. Največe zasluge na tem polju ima rimski starinar de Rossi. Po njegovih poročilih je največ katakomb v Rimu, dosti jih je tudi v Neapolju, v Sirakuzi, in drugodi po Italiji. Podzemeljska ta počivališča (katakombah obsegajo s te in one Ti-berine strani mesto Rim. Katakombe niso združene, posamezni deli se imenujejo po tem ali onem svetniku, kteri se v njih časti. Naj starejša in naj glasovitejša je katakomba Kalistova, pozneje razširjena tje do pod cerkve sv. Sebastijana ▼ Rimu. Že od 7. stoletja se jemljo ostanki svetih mučenikov, ter se dele cerkvam po katoliškem svetu.
to nalogo svojo v teku vekov izpolnjevalo, nam jasno dokazujejo cerkve. V njih vidimo složno dejujoče umetnice: arhitekturo, Rkulpturo, slikarstvo. Čim svobodnejše je dihala Cerkev, tim lepše cerkve so se dvigale, cerkve, ktere so spričevalo verskega navdušenja še dan današnji, ter osramotujejo vse ugovore, ki se iščejo proti delavnosti srednjega veKa. Že cesar Justinijan (327—305) je sozidal velikansko cerkev sv. Sotije50 v Konštantinopolu. On sam, ko se je posvečevala, je zaklical: „Salomon, prekosil sem te!" Sedem let je zidal Justinijan to cerkev. Dvanajst let pozneje podere potres prekrasno in veličansko kupijo skoro vso. Justinijan jo popravi in znovič pozida.*) V četertem veku je imel tudi Rim skoro 40 lepo zidanih cerkva. Pozneje so se zidale veličanstvene katedrale po vsem katoliškem svetu.**) V srednji vek spada tudi za takrat sprelepa „stolna cerkev* zagrebška. To nam dokazuje še zdaj ohranjeni gotovski zlog v mnogih delih te cerkve, pa tudi slikarija, ktera je s svojimi posebnostmi dokaz, da so bili Hervatje bliže vzhoda kakor pa zapada; pa so vendar ohranili središče v svetem mestu Rimu. Ne le škofje, knezi, redovi, tudi mnoga mesta so postavila veličanstvene cerkve, kakoršne bi mogle zdaj komaj vzderževati cele dežele. Zlasti v začetku enajstega stoletja, ko se je sploh mislilo, da je prišel konec sveta, se je mnogo pobožnih ljudi poskušalo v zidanju stolnih in drugih cerkva. Velike zasluge so si pridobili redovi, kakor n. pr. dominikani, benediktini. Iz združevanja samostanov so kmalu nastale tako imenovane „zidarske družbe," ktere so posebno priporočali papeži in mnogi vladarji. V 13. in 14. stoletju so „zidarske družbe" vstanovljala mesta, ktera so postavila mnogo cerkva. S protestantizmom so zginile vse te družbe; duhu našega časa se imamo edino to zahvaliti, da je voljan nekoliko doprinašati za vzderževauje in obnovljevanje cerkvenih spominikov. povzdignjenih v tolikanj razkri-čanem srednjem veku.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. (Mariji posvečeni »tcw rinntnht. Vsi škofje so vsled papeževe enciklike dali pastirske liste, kako naj se mesec oktober posvečuje, da bi Marija v sedanjih stiskah sv. Cerkvi in keršanskemu ljudstvu pomoč sprosila.
Ljubljanski pastirski list omenja, kako so sv. Oče papež naročili, naj verniki vesoljnega sveta presv. Marijo Devico časte z molitvijo sv. roženkranca, da bi ona pri Jezusu sprosila sv. Cerkvi pomoč v sedanjih nadlogah.
V ta namen naj da se roženkranske Marije D. praznik obhaja posebno slovesno. In ves prihodnji mesec oktober, ki so ga papež Mariji posvetili, naj se vsak dan po farnih cerkvah moli saj po 5 odstavkov sv. rožnega venca in lavretanskc litanije pred izpostavljenim sv. Rešnj. Telesom.
*) Koliko se je potrošilo zlata, srebra, marmorj» na to cerkev, se da komaj povedati. Za samo svetišče se je potrosilo 40.000 liber srebra; vse posodje je bilo iz suhega zlata, ter oltpsano z neštevilnimi biseri.
**) V to dobo spada zidanje stolne cerkve v Ko'inu, kteri je položil temeljni kamen nadškof Konrad 1. 124S. Glasovita je stolna cerkev v Ilantenu, ki se je začela zidati 1. 1263, ter se dozidala proti koncu XVI veka. Zatein « erkve v Ahenu (1353), v Frankobrodu (1315) sv. Štefana na D. (1359- 1519), v Pragi (1343—1383;, v Reznu iz 14 veka, v Freiburgu (13. 15. stoletja) itd.
Pastirski list pravi, da naj duhovni pastirji 20. nedeljo po Bink. bero ljudstvu po vsih cerkvah z leče in določijo, kako se bode v sleherni duhovniji svečanost obhajala. Roženkransko nedeljo pa naj v pridigah duhovni pojasnujejo pomen in imenitnost sv. roženkranca, ter ljudi budijo, da naj pridno hodijo k omenjenim opravilom, naj opravijo spoved in sv. Obhajilo, ter goreče molijo v namen sv. Očeta in ljudi zavračajo na obilne odpustke, ki jih zamorejo doseči.
Sv. Oče namreč podele 7 let in sedemkrat 40 dni odpustka za vsakrat, kadar se v mescu kdo vdeleži omenjenega opravila. Kdor bi bil iz veljavnega vzroka od tega zaderžau, zamore ta odpustek zadobiti tudi, ako doma obmoli rožni venec in litanije v namen sv. Očeta.
Popolni odpustek pa zamore doseči ta mesec, kdor se saj desetkrat te očitne pobožnosti vdeleži, ali če ne more očitno, pa doma opravi.
Popolen odpustek je podeljen vsim, ki v praznik sv. rožnega venca ali pa v njegovi osmini ss. zakramente prejmejo in v cerkvi molijo k Bogu in Mariji na papežev namen.
Iz Stare Loke, 20. sept. (Zvonovi.) Veselje med ljudstvom je nepopisljivo. — Kaj ginljiv je bil sprejem zvonov. Čakali smo jih na meji fare z banderi in v ornatu. Lepa versta belo oblečenih deklic je bila ondi razverstena; solze so igrale v očeh vsakega, ko ena stopi naprej in z lepo besedo pozdravi nove zvonove in na veliki zvon sprelep šopek posadi. Vozovi so bili prekrasno okinčani, celo konjiči so imeli napravljene sprelepe odejice. Deklice so šle ob straneh in deržale široke lepe trakove. Prav res; nepozabljivo! V veličastnem sprevodu in silni gnječi ljudstva ob straneh smo se pomikali proti farni cerkvi prepevajo iz serca psalm: „Otierte Domino" v veselem šestem tonu.
Danes ob desetih je že veličastno veliki orjak povzdignil svoj glas, — je že na svojem mestu, — vsem pa serce kar veselja poskakuje.
Veliki zvon, prekrasen orjak, zares krasno delo tehta 2569 kilgr, = 45 cent. 87 '/* funt. Podobe so naslednje: Sv. Juri, s v. Peter, sv. Ciril, sv. Metod in kakor na vsakem tudi Bog na križi. Napis spodaj okrog: „V čast svetega Jurija svojega patrona o pripo-ročenji sv. Petru napravili so me Staroločani dne sv. Cirila in Metoda 1883. — Drugi zvon tehta 1269 kilgr. = 22 cent. 66'/4 funt. Podobe: Bog na križi, Marija čistega spočetja; spodaj z napisom: „Marija, naša mati, usmili se nas!u Sv. Jožef, spodaj z napisom: „Sv. Jožef, prosi za nas!" — Tretji zvon tehta 6975 kilgr. = 12 cent. 45'Vts funt. Podobe: Bog na križu. Sv. Štefan, pod njim napis: „Sv. Štefan pomagaj nam, da ohranimo živo vero.u Sv. Florijan; spodaj napis: „Sv. Florijan, varuj nas strasti vsakega ognja! — Mali, četerti zvon: 33355 kilgr. = 5 cent. 993/2S funt. Podobe: Bog na križi, Jezusovo in Marijino Serce; spodaj na okrog napis: „Presv. Jezusa in Marijino serce, Vama se zročimo vsaki čas, sosebno zadnjo uro.*
Starološki zvonovi.
1. Zvon s v. Ju rja.
Zvonovi zvonite
Gospodu na čast, Vse serca zbudite Za čednosti rast!
Sveti Jur', si naš patron, Hvalo poj Ti vel'ki zvon; Bodi zvest naš pomočnik, Vel ki sveti Jur' svetnik!
Zvonovi zvonite,
Mogočno donite čez hribe in plan: Veseli je dan — Veseli je dan!
2. Zvon brezmadežne Marije D. in sv. Jožefa. Zvonovi zvonite
Gospodu na čast, Vse serca zbudite Za čednosti rast!
Materi brez madeža Drugi zvon naj hvalo da; Z Njo sv. Jožef, ženin — cv6t, Daj v svetosti nam živet'!
Zvonovi zvonite, Mogočno donite Čez hribe in plan: Veseli je dan — Veseli je dan!
3. Zvon sv. Štefana in sv. Florijana. Zvonovi zvonite
Gospodu na čast, Vse serca zbudite Za čednosti rast!
Sveti Štefan, vsaki čas
V	živi veri vnemaj nas!
Zvesti varh, o sv. Flor'jan,
Hiše naše ogoja bran'!
Zvonovi zvonite,
Mogočno donite Čez hribe in plan: Veseli je dan — Veseli je dan!
4. Zvon Jezusovega in Marijinega Serca. Zvonovi zvonite
Gospodu na čast, Vse serca zbudite Za čednosti rast!
V	naj svetejši Serci dve
Farani se vsi zroče,
In posebno zadnji čas
V	sveti raj sprejmite nas!
Zvonovi zvonite,
Mogočno donite Čez hribe in plan: Veseli je dan — Veseli je dan!
Z Gorenjskega. (Petindvajsetletnica v Selcih.) Petindvajsetletnica čast. gosp. Vinc. Majer-ja, župnika v Selcih se je obhajala prav prijazno in slovesno, da-siravno je bilo vreme neprijazno in je med cerkveno slovesnostjo hudo deževalo. Mogočno streljanje že prešnji popoldan za delapust ponoči in drugi dan, lepo okin-čanje prostorov ob cerkvi, duhovski hiši, pozdravni napisi, prelepo priterkovanje, vošila od srenjskih mož, mladine in odbora prešnjih in sedanjih gg. kaplanov itd. — vse to je kazalo kako močno vsestransko priljubljen je gospod duhovni oče svojim ovčicam. Pri-serčnost vdanost in hvaležnost so skazali tudi gg. kaplani poslednjič s tem, da so oni s srenjo vred pripravljali to slovesnost.
Gospodje so mu ravno pred sv. mašo darovali prav lep križec (pacifikale), srenja pa je o tej priliki
gospodu jubilantu izročila prelepo diplomo častnega srenjstva. Čestitala je šolska mladina v spremstvu gosp. učitelja in podarila gosp. očetu prelep šopek. Sploh je gospod dobival čestitanja in spominike od mnogih strani. Cerkev je bila prav gosto natlačena, če tudi je prostorna. Mlado in staro — vse je bilo veselo in radosti navdihnjeno. Pričujočih je bilo več prešnjih gg. kaplanov, n. pr. župnika Vole in Jamnik, gg. P. Kramar in Fr. Boncelj. Drugih več, ki so bili v nedeljo zader-žani, je prišlo še v ponedeljek; tako tudi več druzih gostov. Preč. gosp. misijonar Jož. Buh, ki je bil zarad tega odhod s Kranjskega za par dni odložil, je bil ar-hidijakon. Pridigal je vrednik tega lista. Opravilo je terpelo od 10 blizo do poldne. Druge znamenitiše zadeve in dotične krajne in zgodovinske okoliščine obsega govor o tej slovesnosti, zato naj zarad celote nasleduje.
Petindvajsetletnica čast. župnika gospoda Vinc. Majerja v Selcih.
Nebeško kraljestvo je podobno kralju, kteri je poslal svoje hlapce poklicat povabljenih na ženltnino. Mat. 22.
Kralj v današnjem evangeliju je Bog; Sin, kte-remu je napravil ženitnino je Kristus; povabljeni so judje in sploh vsi ljudje; hlapci, ki na ženitnino kličejo, so preroki, aposteljni, in zdaj duhovni sploh. Eden teh, ki vas_pridne Selčane vabijo že 25 let na nebeško ženitnino, strpred vami tukaj, so vaš preč. gosp. duhovni oče, fajmošter Vinc. Majer, ki danes s to slovesnostjo Boga hvalijo, da jih je četert stoletja pri vas kot duhovnega očeta in pastirja zdrave in žive ohranil. Večni Gospod, ki kliče na ženitnino, ima pa tudi vinograd, v kterega kliče delavce. Veliki vinograd, razširjen po vsem svetu, je sv. katol. Cerkev; razdeljen je v posamezne vinograde, ki se imenujejo škofije; ti vinogradi pa so zopet razdeljeni v posamezne duhovnije, župnije ali (are itd., kakoršnih je silno silno veliko po vsi zemlji, samo v naši škofiji j in je 310 in vsaka ima lepo število vernikov, katoliških ovčic, ki so od mnogih duhovnih pastirjev klicane na nebeško ženitnino. Ena tacih duhovnij je ravno vaša Selška fara, ktere preč. gosp. duhovni pastir obhajajo danes svoj 251etni jubilej, 251etnico svojega nastopa, odkar vodijo duhovno pašo v tem vinogradu. Zato je ta dan vesel, prav zelo vesel za gospoda samega in za vas, preljubi farmani. Res ste ga tudi vsi veseli, veseli vaši sedanji in prešnji gg. kaplani, veseli vaši gospodarji in gospodinje, vesela - mladina in otroci, veseli vaši sosedje. Vesel sem ga tudi jest, že davni prijatel in spoštovavec vašega preč. gosp. župnika, zato bi rad tudi jest kaj pripomogel k večemu veselju in slovesnosti tega blagega dneva. Iz tega namena se danes nekoliko ozrimo na pričujoči vaš Selški vinograd, potlej pa tudi malo na nebeško ženitnino, kamor derži pot tudi iz tega oddelka Gospodovega vinograda, želeči, da se poslednjič vsi v rajskem vinogradu snidemo.
Kdor hoče v nebesa na Jagnjetovo ženitnino priti, mora poprej v nogradu Gospodovem delati. Vi, preljubi poslušavci, ste po večem iz Selškega vinograda, čigar duhovni gospodar, pomočnik ali patron je pervi apo-steljnov, sv. Peter. Zares slavno ime, ker ravno sv. Peter ima ključe do nebeške ženitnine. Pa je tudi lčp vinograd, ki ima zraven farne cerkve osem podružnic med temi novo romarsko cerkev M. D. pomočnice na Pertovču, in v teh čez 3600 katoliških vernikov. Zares, lepo število! če so vsi zgoli dobri katoličani, je gotovo veliko veselje med angelji v nebesih nad tem vinogradom, pa tudi veselje med tistimi izmed vas, ki so že umerli zveličani in zdaj gledajo z nebes doli to faro in na svoje tukaj še pušene.
Kako pa je postal ta vinograd? Bila je ta vaša fara izločena iz Matere-fare ali Stare loke že pred več kol 460 leti (namr. pred 1. 1476), poprej so vaši očetje riTorali k Materi-fari v Loko hoditi k sv. maši, k ss. zakramentom, pa mašniki od tam gori hoditi bolnike previdovat. Kolika dobrota je tedaj za vas, da imate lastne duhovne pastirje. Toda pomisliti je še to, da ta vinograd Gospodov je bil takrat še veliko veči, ker štele so se v začetku k vaši fari tudi Bukovšica, ŠL Lenart, Železnike, Dražgoše, Zalilog, Sorica. Selška fara tedaj je tudi mati-fara v tem pomenu, ker ima toliko hčeri, vam vsem stara mati je pa mati Fara zraven Loke.
Pa poglejmo malo v zgodovino Selško. Pervi župnik (fajm.) je 1. 1476 imenovan gosp. Juri Kitzbiichl, kteri je pa beržda imel že tudi druge prednike. Sedali zapisniki segajo do 1. 1632 in v teh 251 letih nazaj je bilo tukaj 21 gg. župnikov s sedanjim preč. gosp. vred. Med temi je čast. gosp. Luka Pužar pasel verne ovčice tukaj 44 let, nobeden drugih župnikov (razun enega vikarija že poprej) ni dosegel tukaj 25 let, kakor sedanji čast. gosp. župnik. Dva sta bila v Selcih po 21 let, namreč gg. Kašpar Telban in Matija Falenec; druzih nobeden ni bil čez 16 let.
Sedanji čast. g. duhovni pastir so bili roj. 19. pros. 1823 v mestu Kranju (tedaj stari letos 60 let), duhoven posvečeni pa 4. mal. travna 1846 (tedaj duhoven že 37 1.); služili so v začetku nekaj mescev kot učenik keršanskega nauka v Ljubljani, potem so prišli v pastirsko službo v Trebeluo na eno leto, o sv. Mihelu 1. 1847 pa v mesto Loko, kjer so kot šolski učenik keršanskega nauka in mestni kaplan ostali 11 let.
Na sv. Matevža dan 1. 1858 so bili v škofiji po r. kan. gosp. Jan. Novaku inštalirani kot župnik ua Selca in nastopili so vašo — Selško faro naslednjo nedeljo, kjer so jih inštalirali takratni starološki dekan in sedanji ljubljanski korar Fr. Kramar. Tedaj ravno pred 25 leti. Od tistega časa jih vi Selčani imate za duhovnega očeta, in komur je znana vaša Selška fara, loški hribi in kar sem omenil Dolenskega, bode spoznal in poterdil, da so imeli samo hude službe, dosti dela in terpljenja. Vender je Božja dobrotna previdnost nad njimi čttla, da niso bili nikoli nevarno bolni in če jih je kaj malega napadlo, ni dolgo terpelo. Toliko pri-serčniši torej danes zahvala!
Pomislite pa zdaj, koliko nezmerno dela je bilo v teh 25 letih zgoli za vas storjenega. Ako po malem in počez štejemo, so brez vštetja keršanskega nauka in dru zih priložnost kacih 1700krat vam samo v pridigah božjo besedo oznanovali; koliko spovedovali, bolnike prevido-vali, mlade in stare posebej učili in podučevali, za birmo, za spoved, Obhajilo, za sv. zakon, merliče pokopavali, brez števila prtov za vas storili, in čez DOOOkrat v vaših cerkvah sv. mašo opravili, in med tem Slizo 2000krat posebej prav samo za v^s (za farane) in za vaše ranjce maševali.
Kaj da so sicer vse delali za cerkve in za vas posameznih prid, to vi sami bolj veste, kakor jest; vender ker obhajamo veselo 251etnico, naj vam tudi od tega kaj malega v spomin pokličem. Vse cerkve — farna in podružnice — so bile v teh letih popravljene. Altarji, če kaka 2 odštejete, so po vsih cerkvah ali novi ali popravljeni, — to če kaj reči pri farni cerkvi in 7 poddružnicah. Pet podružnic je izobo-kanih (velbanih). Zvonovi so pri farni cerkvi novi, pri dveh podružnicah je prišel tretji zraven. Na Pertovču pa je zidana nova cerkev Mariji D. pomočnici na čast, za ktero so sicer v začetku imeli pomislik zarad velikih pritežnost, potem pa privolili in so očetovsko skerbeli in skerbijo zanjo. Enako skerbni so bili za
lepo opravo cerkva, za cerkveno obleko itd. Kdo pa bo popisal, kako lepe slovesnosti ste imeli, kako serčno veseli ste bili, kadar je nov zvon zapel, kadar ste kak nov oltar dobili itd. Ktere pa Bog ljubi, tiste tudi pod šibo ima.
Večkrat je ogenj obiskoval soseske: Selca, Lajše, Kališe. Studeno so imele veči pogoriša. Kako očetovsko so se pri taci h in druzih nesrečah skazovali, to sami veste.
Tako ste vi, pridni Selčani, doživeli teh 25 let dosti veselih, pa tudi kaj žalostnih dni v edinosti 8 svojim ljubljenim in spoštovanim gospod fajmoštrom. Pravim: ljubljenim in spoštovanim, ker ta čast vam gre. da jih niste žalili, niste jim bridkosti nalaš delali. Pregovor je, da je gorje tistim ljudem, zavolj kterih duhovni solze prelivajo. Upam, da ta gorje vas ne bo zadeval, ker vi ste jim vselej ljubezen in zaupanje skazovali, in ako bi jim kteri bil kdaj serce užalil, vem, da mu je danes žal zato, kakor sem tudi prepričan, da gospod vsim in vsakemu iz serca odpuste, ako bilo kterikrat kaj prišlo naskrižem.	(Konec prih.)
Iz Krope, 23. sept. (f M. Potočnikova). Vse hvale vredni dnevnik „Slovenec" je prinesel v št- 140 žalostno vest iz Krope, da je tu umerla gospa Marija Potočnik, mati gosp. inženirja Karola Potočnika. — Naj sprejme tudi „Zg. Dan." nektere verstice o ranjci v svoje predale, da njeni čitatelji posnemajo poterpežlji-vost in radodarnost ranjce gospe. Bila je v 81. letu in akoravno že čez 20 let boUna na telesu, je bila vendar zdrava, terdna na duhu do zadnjega trenutka. Več kot deset let ni mogla svoje sobe zapustiti brez druge pomoči; kakih šest let so jo morali že le nositi v nalašč za to pripravljenem stolu. Udna bolezen ji je bila otekle ude na nogah in rokah deloma izpahnila, deloma skerčila. Včasih je terpela neizrečene bolečine, in vendar ni bilo slišati posebnega zdihovanja iz njenih ust. Če je še več terpela, ni minul dan, da bi ne bila brala iz bukev na postelji, ali v stolu sv. maše, — še zadnji teden ni opustila te lepe navade.
Ob nedeljah se je dala bolj praznično napravljeno prinesti k oknu, skoz ktero je zerla proti lami cerkvi sv. Lenarta, poslušala pozvanjanje pri sv. maši in se v duhu vdeležila nekervave daritve. Kadar je bila kaka procesija, veduo jo je bilo viditi pri oknu, — in na sv. Telesa dan je vsak memogredoči opazoval, kako so jo od ljubezni do nar Svetejšega solze polivale.
Vsako leto se je dala nar manj enkrat prinesti v obe tukajšnji cerkvi, je nekoliko pomolila in pogledala kaj je novega. Pri tej priliki pač ne smem zamolčati, da je bila vse svoje življenje dobrotnica obema cerkvama, in kakor se sliši, je še zadnje trenutke precejšnjo svoto obljubila tukajšnjemu, za olepšavo cerkva zlo vnetemu gosp. župniku za napravo novega bandera v romarski cerkvi naše ljube Gospe pri Kapelici. Dala se je večkrat med letom na domu previditi, naj raje o priliki cerkvenih odpustkov, kar je storila tudi v tednu odpustkov sladkega imena Marije, in ker je sama prav gotovo terdila, da se zdaj bliža njena zadnja ura, je bila tudi v sv. olje djana.
Pred vsim bodo pa ranjco bridko pogrešali reveži in bolniki. Komu je neznano, da se tukajšuje prebivalstvo živi izločno od žulov svojih rok; dokler terpin zamore kovati, jo že še tako ali tako naprej rije — gorje pa, kadar mu roke odreko ali mu bolezen na duri poterka — gorje mu, pravim, o takem slučaji, ko bi ue imel dobrotnikov, kakor je bila ranjca gospa, bi moral glada konec jemati. Mnogokrat sem imel sam priložnost občudovati njeno usmiljenje do revežev, vsaki teden ob svojih urah so prav trumoma romali v njeno sobo in iz njenih rok prijemali darove; in ne le obda-
rovala je reveže, zraven je imela še za vsacega kako besedo, da je nadložne, bolehne tolažila, otroke podučila, — a bolj nerodne, posebno žganjepivce, je pa posvarila, če bilo je treba, tudi okregala, brez daru pa vendar ni šel nobeden od nje. Vsaki dan sta nar manj dva bolnika dobivala stalne hrane od njene mize. In ker je bilo enkrat precejšnjo premoženje Potočnikovo po smerti starejšega sina deloma razdeljeno, med sorodnike, se je bilo bati, da ne bo mogla nič več tako v obilnosti dobrot deliti. Pa ljubezen do bližnjega je bila pri ranjci gospej iznajdljiva; dobro je vedela, kje naj pismeno ali ustmeno za reveže poterka in poprosi in njena priproŠDja ni bila nikoli zastonj; — pa o tem bi gotovo več vedili povedati vis. čast. mil. ljubljanski stolni prošt, preč. monsig. M. Potočnik in drugi, kakor pa pisavec teh verstic. Kako je bila priljubljena ranjca gospa, je pričal nar bolj 21. dan t. m., dan njenega pogreba; Kropa ni kmalo takega vidila. Nar lepše pa so jo počastili delavci — kovači, kteri so ji pod vodstvom gosp. učitelja M. Kovšca, pred hišo, v cerkvi in na pokopališi zapeli nagrobnice: „Nad zvezdami" in „Jamica tiha."
Bog bodi ranjci gospej milostljiv, večna luč naj ji sveti, dobre dela naj jo zveličajo!
Iz Tersta, 24. sept. (Duhovne vaje. — Razstava. Malo semenišče. — „La Vigilanza.") Vedno pehanje za gmotni (materijalni) dobiček, oglušajoči hrum, ropotanje vozov, piskanje železničnih in parobrodnih hlaponov, šumeči drenj ljudskega občenja v Terstu, — to je tako omamljivo za duha, kakor je s soparom, dimom in raznimi vonjavami nasičen zrak škodljiv za telesno zdravje. Da se toraj malo umaknejo iz tega hruma, in da bi v sveti tihoti in samoti okrepčale si duševno zdravje in novih moči zadobile na stermi poti, ki nas pelje v večnost, so nektere blage gospe teržaške želele imeti duhovne vaje. V ta namen pozvan je bil čast. pater jezuit Angelj de Santi, ki je med vsemi duhovniki jezuitskega reda po celem svetu edini rojen Teržačan. Veršile so se te vaje izključno za gospe (kacih 90) v lepem redu od 17 do 21. t. m. v samostanski cerkvi čč. benediktinaric (sv. Ciprijana). Vodstvo bratovščine vednega češčenja presv. Reš. Telesa, ki je omenjene gospe, večinoma družbenice, k tem vajam spodbudilo in pater Angelja v Terst pozvalo, — napravi od 28. sept. do 7. oktobra očitno razstavo cerkvenih paramentov v kapeli sv. Križa v župnijski cerkvi sv. Jakoba. Pervih let se je veliko več napravljalo, ker je bila gorečnost in vnema za sveto stvar veča, a sedaj je društvo nekako opešalo.
Vzroki so mnogoteri, pa glavni — mislim — je ta, da se stvari iz Tersta ne smejo brezdačno iznašati, kakor iz druzih mest. Celo za popravo starih paramentov, ako se kedo ni oglasil pri višjem dačnem vradu, kadar so se nesli v Terst, mora, kadar nazaj gredo iz Tersta, isto toliko plačati, kakor za novo robo; to pa ni malo, kajti za kilo svile (Žide) je plačati po 3 gld. izvoznine. Ako se pa primeri, da stari parament v Terstu popravljen hočeš brezplačno nazaj imeti, ti mora finančni vrad vsak kos posebe zaznamovati, ter nanj kolek prišiti, ki se pri popravljauju ne sme odstraniti, ali bodisi kako pokvariti, ker potem ne velja več kot stara, ampak kot nova roba, in mora pošteno izvoznino plačati. Na izkazni listek tudi zapišejo: do tega in tega časa mora biti zgotovljeno, in ako v določenem času ni moglo vstreči se zahtevam, zopet oproščenje ne velja. Res, da je letos voditeljstvo bratovšine nasvetovalo do-tičnim cerkvenim oskerbništvom, ki imajo kaj prejeti iz Tersta, naj vlože prošnjo svojim c. k. okrajnim glavarstvom in potem še do c. k. višje finančne direkcije v Terst. Pa tudi s tem je malo pomagano, ker vsak
se rad ogiblje pisarjenja do višje vradnije za take malenkosti, kakor za nov ali star popravljen parament, za blazinico, za par korporalov ali rutic itd. Tudi v tem obziru bi bilo bolje, da se v Terstu kmalo odpravi prosta luka, in da se potem brezskerbno sme izvažati, kar in kolikor kedo kaj potrebuje.
Za novo vstanovljeno malo semenišče se je bilo neki oglasilo okoli 80 prosilcev gimnazijalcev iz peterih gimnazij: teržaške, goriške, koperske, pazinske in rečke, ker le gimnazijalci se sprejemljejo. Sprejetih ni še polovica ne, le 35 dijakov. Slišal sem. da bi znalo malo semenišče škodovati pazinski gimnaziji, ker ji odvzame že tako malo število učencev, pa menda je to prazen strah. Po zadnjem izkazku škof. lista meseca septembra znašajo doneski cerkev, katere brez izjeme morajo po nalogu premil. gosp. škofa plačati določeni letni donesek, in od posamnikov 8217 gld., do srede septembra. K temu 15. septembra odpertemu zavodu Bog daj srečo in svoj blagoslov, a seminišču mnogo blagih in radodarnih podpirateljev.
Tukaj izhaja od meseca junija počemši dvakrat v mesecu list ital. „La Vigilanza," neko nadaljevanje one „Vigilanze," ki je 1. 1880 prenehala izhajati. Edini v kerščansko-katoliškem duhu vredovan italijanski list v Terstu. Pametno ravna, da se ne peča s politiko, temuč donaša le bolj verstvene in podučne članke in malo domačih novic.
Vevnica.
Duhovski stan.
3. Studenci.
(Dalje.)
„Ako je kedo žejen, naj pride k meni, in naj pije. Kedor v me veruje, poteko, kakor pismo pravi, potoki žive vode iz njegovega oserčja." Tako je govoril Zve-ličar zadnji dan judovskega praznika šotorov, ko je videl duhovnika donašati vodo iz studenca Siloti in izlivati krog altarja. Sv. evangelist, ki ima te besede, pristavlja: To pa je rekel o Duhu, katerega so imeli prejeti vanj verujoči (Jan. 7, 37—39). Ako velja to o vsakem verniku, ki je prejel sv. Duha, ako je podoben studencu, ki toči neprenehoma zdravo vodo: koliko bolj smemo to primero rabiti o katoliških duhovnikih, iz katerih in po katerih se zlivajo vernikom neštevilne milosti, vse milosti pridobljene z odrešenjem. Zaradi tega sem naredil temu sostavku nadpis: studenci. Vsakdo vidi, da je nekaj pesniškega v tej primeri, kajti o studencih govore naj raje pesniki. Tudi imamo pesnike za nekake studence, iz katerih bi morali prihajati čisti, naravni viri pravega, nedolžnega navdušenja. Zdi se nam, kakor da bi neka viša moč govorila v pesnikih, ali kakor da bi natora bila naredila jih za svoje tolmače. Vendar ne bi rad, da bi preveč pesniško razumeli to mojo primero, ampak tako, kakor s k a 1 o, o katerej sem govoril zadnjič. Na skali terdno stoji duhovstvo in nobena zemeljska moč ga ne more prepahniti. A to je samo ena stran: duhovstvo je neka živa edinost, živo telo, ki daja vse to svetu, kar mu je izročil njegov začetnik Kristus. Stari pogani so si mislili, da govorijo njihovi bogovi po kakem duhovniku ali duhovnici v tako imenovanih „oraklih;" mislili so, da tudi v kakem pesniku govori kaj višega, nego navadni človek in še dandanes razlagajo brezbožni učenjaki pesnijo tako, kakor da govori v njej „vsemogočna" natora. Pustimo hoditi slepe za slepimi in obernimo se raje k Njemu, ki je bil luč sveta, ki mu je prinesel resnico in milost ter oboje izročil svoji Cerkvi — duhovstvu, da zamore id njega oboje dobivati verni svet. Z veseljem ogledne
lahko vsakdo red, sostavo in moč duhovstva, ali še veče veselje ga mora napolniti ko vidi njihovo uotraujo stran, njih nalogo in namen: deliti božjo milost. Hrepenela so ljudstva pred Kristusom, da bi se razodel Bog, da bi jim pokazal svoje usmiljenje zaradi grešnega zadolženja: razodel se je res Bog, a ne tako, kakor so si domišljevali ljudje poprej, ne v šumenji hrastovega listja, ne v nerazumljivih glasovih, ne v zapeljivih izrekih: marveč prišel je sam na svet, prišel ua jasen dan; učil, da ga je vsakdo slišal; spričeval sain o sebi in o Očetu, da je vsakdo lahko tipal; zadostil za naše grehe s svojo smertjo ter zaslužil nam brez konca milosti. Da bi ta jasna resnica svetu ostala neskaljena in da bi imel kedo podajati ljudem pridobljene milosti, da bi bil kedo, ki bi sklepal človeka z Bogom iu nebesi — v ta namen je postavil vidno duhovščino, dal ji resnico in dal ji svojo milost. Kaj pa je ta milost V Vse to, kar nam je potrebuo za večno življenje, v katerem bomo Boga gledali od obličja do obličja. Sami iz sebe ne moremo doseči tega namena. Jaz gledam lahko tebe, njega, soluce, luno, — a Boga gledati in spoznavati naravnost — tega ne zamoremo. Pa veudar smo za ta namen vstvarjeui. Kaj bode tedaj z nami. ki se vsak dan tolikrat pregrešimo, da zaslužimo ostre kazni, ne pa tako plačilo V Glejte, kar nam zbriše greh. kar nas dela Bogu ljube in prijatelje, to je milost Božja in to milost izročil je Kristus svoji Cerkvi, zato je vsak posamezni duhovnik kot ud te Cerkve, delivec milosti. Tako nas uči kerščauska vera in kedor jo ima. veruje, kar sem rekel; kedor pa ne, njemu pa podajam nekaj v prevdarek.
Ko sem govoril o Božji milosti, ki se poteka po duhovnikih kakor po studencih v človeštvo, je gotovo kak malovernež potegnil svoj obraz na smeh, češ: „To pa to! Kaj še vse poreko! Kje pa vidim kaj takega prihajati od duhovnikov? Vidim, da so navadni ljudje, kakor drugi, a da bi kake posebne dobrote donašali ljudem, tega še z očali ne vidim." Prav praviš, dragi ¡noj, ti tega ne vidiš, rad ti verjamem. Toda pomisli, da niso vsi ljudje taki, kakor ti. Seveda, tebi ni takih milosti čisto nič treba: čemu neki V Greha ne storiš nikoli, saj greha še ni ne po tvojih mislih. Kar hočeš, kar želiš, smeš tudi storiti: kedo ti neki brani V In ker nimaš nikakega greha, tudi ni treba odpuščati jih. Pomoči zoper skušnjave ne potrebuješ, še na/adnjo uro ne. Sv. zakon je po tvojih mislih vsakdanja reč, za katero ni treba niti cerkve niti duhovnika. — Tako iu enako govoriš ti, ki si Cerkvi dal slovo. A vsi ljudje niso taki. Prav mnogo jih je še, ki mislijo, da ni vse eno, ali delam tako ali drugače, ki imajo nekatera djanja za greh, druga pa za dobra. Kader store greh. jim je žal, kajti bojijo se Boga, katerega so z grehom razžalili. Zato bi se radi z Bogom zopet spravili iti se primejo radi pomoči, katero jim on ponuja v zakramentu sv. pokore. In koliko drugih pomoči še potrebujejo ter jih tudi prejemajo od Boga! Ne zamerite, vi, maloverni, govoril bom naravnost. Ne bojim se kar nič, da ne govorim resnice, ko pravim: vi zaradi tega zametujete vse, kar vam ponujajo duhovniki, ker . . zamet ujete Boga samega. Vi menite, da imate že sami vsega dovolj, da tudi Boga ne potrebujete. Tako je, in ako mi kedo izmed takih pravi, da že zna sam z Bogom spraviti se, moliti itd., mu odgovarjam: ničesa ne storiti, to zna vsakdo. Čudno je vendar le to tudi za vas, zaničevalce duhovskega stanu: zakaj so tisti, ki se radi obračajo do duhovnikov in prejemajo njihove pomoči, vsaj večinoma pošteni, dobri ljudje: oni pa, ki zaničujejo vse, kar je duhovsko, so večinoma kaki slabosti, kaki pregrehi, ako ne drugej, gotovo pa strašnemu napuhu vdani? Razložite mi to! Tedaj
mo a pač v resnici nekaj biti v duhovnikih, kar dela ljudi dobre, poštene, pohlevne in srečne. In to je tudi resnica, katero si upam vsakemu nevernemu Tomažu spričati, ako bi jo zahteval. Bral sem že mnogokrat, da so protestanti zaradi svoje vere srečnejši, kakor katoličani, a to je laž. Mogoče, da so nekateri protestantje srečnejši, kakor nekateri katoličani, pa ne zaradi vere. Morebiti bode kedaj prilika, da bom ravno o tej zadevi govoril obširneje; za sedaj samo spomnim, da je z eno samo odvezo, ki jo podeli grešniku duhovnik, več sreče vlite v serce človeško, kakor jo vliva vse protestantov-sko pridiganje in pobožnostovanje. In kaj je protestantom obhajilo, kaj birma v Skušnja pa dokazuje jasno, da oni katoličani, ki prejemajo radi sv. zakramente, žive lepo, žive spodbudno. Ali ne dela tega pomoč duhovskaV	(Konec tega oddelka prih.)
Bratoveke zadeve.
V molitev priporočeni:
Brat prav iskreno priporoča svojo bolno sestro, da bi se na mogočne priprošnje N. Ij. G. ozdravila, če je Božja volja. — Gerd pijanec in preklinjavec za spreobernjenje. — Duhoven za zdravje prav serčno priporočen. — Neka naprava za ohranjenje strahu božjega in zatrenje vsega pohujšanja. — Odvernjenje neke občno pohujšljive naprave. — Dijak, da bi mogel dobro v šoli napredovati in srečno zveršiti. — Dijak za razsvitljenje, da bi staršem ne kljuboval. — Mati priserčno priporoča svojega zgubljenega sina za spreobernjenje. — V bra-tovsko molitev N. Ij. G. se priporočujejo 3 osebe, strašnim hudobijam vdane. — V dober namen za spolnjenje doželjenega namena, ako je Božja volja. — Za spodobno obnašanje mladine — zlasti šolske — v cerkvi, in še posebej pri visoki Daritvi sv. maše.
Zahvale.
Moja sestra je bila tri leta bolana in po mislih zdravnikov je bila bolezen neozdravljiva. V zaupanji na prošnje Marije D., sv. Antona in Frančiška so se 9dnevnice na čast presv. Serca Jezusovega, — tudi se je rabila voda lurška; in dobrotljivi, usmiljeni Bog je uslišal molitev: bolnica je zdaj popolnoma zdrava. To bodi naznanjeno po storjeni obljubi na Čast presv. Serca Jezusovega in v češenje presv. M. D., sv. Antona in sv. Frančiška. Naj, kdor potrebuje, Njim se priporoča.
A. P.
v Ljubljani.
Oseba serčno zahvalo naznanja N. Ij. G. in sv. Jožefu za zadobljeno zdravje.
Koledar za prihodnji teden:
1. vinotoka. S. Remigij. — 2. S. Julijan. — 3. S. Dionizij. — 4. S. Frančišk Seraf. — 5. S. Placid. — t>. S. Brunon. — 7. Ena in dvajseta nedelja po Bink. Rožnovenška nedelja.
Mesec vinotok, oktober, so sv. Oče papež Leon XIII za letos posvetili presv. Mariji Devici, da bi pri Jezusu sprosila pomoč sv. Cerkvi v sedanjih stiskah.
Listek za raznoterosti.
V ljubljanskem bogoslovji je 1. dan oktobra oglaševanje. 2. oktobra prične se redno podučevanje.
V Ljubljansko kn. šk. semeniše so sprejeti naslednji gg.: An dr. Češenj, iz Šmartina pod Šmarno goro; J. Fajfar, Dražgošan; Fr. Guzelj, Tratar; J. Hromeč, Kamničan; Al. Kreiner, od Stare cerkve pri Kočevji; J. Lesar, Ribničan; J. Mikš, Ho-tederščan; J. Oblak st., iz Mavčič; J. Oblak ml., Ločan; Fr. Verhovšek, Leskovčan pri Kerškem; Fr. Zakrajšek iz Blok; Ign. Zupanec, Kranjec; Al. Žužek, Planinec.
Preč. g. Vinc. Majer, župnik v Selcih, je postal kn. šk. duhovni svetovalec.
K lOOletnici pri Mariji D. v Polji bolj natanko določilo. Štiri tedne — od 1. do 28. oktobra — je čas za popolni odpustek, ki se more enkrat dobiti pod navadnimi pogojami, in kdor ondotno cerkev obiše ter na papežev namen ondi moli. Sto dni odpustka pa vsaki-krat, kadar kdo cerkev obiše itd. — Tridnevnica v ta namen bo 14., 15. in 16. oktobra s pridigami in slovesnimi ss. mašami; pridige bojo takrat: v nedeljo tri (o '/«6, ob 10 dopoldne, in ob 3 popoldne), druga dneva pa po dve (ob 5 dopoldne in ob 4 popoldne). Več spovednikov je za tiste dni naprošenih. Bog daj obilne duhovne koristi!
Perziškemu dednemu princn Muzu-Feridin so sv. Oče poslali veliki križ Pijevega reda, in to v spoznanje za brambo, ki jo naklonuje katoličanom v Perziji.
Dnhovske spremembe.
V Ljubljanski škofiji. Razpisane so duhovnije: Soteska, Stari log, in Loški potok (le-ta v drugič). — Čast. g. Jan. Bab ni k je dobil duhovnijo Toplice; čast. g. Jož. Jaklič Dolenjo vas; čast. g. Al. Rožič Krašnjo; čast. g. Ferd. Kogej Gornji Tuhinj; čast. g. An t. Stenovec pa Sela pri Kamniku. — Čast g. Jož. Šiška, novoposveč., je postal kn. šk. kaplan. — Čast. g. Jan. Na gode pa gre iz Senožeč na Deberniče; čast. g. Jan. Belec ne gre za benefic. v Kropo, kjer ostane čast. g. Jan. Berlic, ampak v Fužine za administr.
Dobrotni darovi.
Za študentovsko kuhinjo: Čast. g. kn. šk. kaplan Žiga Bohinec 3 gld. — Pn. g. prof. Mat. Leben 5 gld.
—	Neimenovan prijatelj 5 gld. — G. F. K. 1 gld. — Blagi prijatelj P. A. 5 gld. — Čast. g. M. S. 4. gld. — Čast. g. Ant. Jamnik 1 toL za 2 gld. — Čast. g. Lovro Rozman 1 tol. za 2 gld. — Čast. g. Nikol. Dolinar 2 gld.
Za pofjorelce v Terbojali: Begnje po preč. g. dek. 12 gld.
Za cerkev Jezusovega presv. Serca: Iz Begunj 1 gld.
—	Po čast. g. Prim. Peterlinu od sv. Lenarta 10 gld.
Za sveto Detinstvo: G. Tim. Silomon 1 ces. cekin. Za afrikanski misijon: Iz Begunj 2 gld., z Jezera 1 gld. 5 kr. po preč. g. dek. S. Keše-tu.
Za najpotrebniši misijone: Iz Idrije po čast. g. Fr. Onušiču 10 gld.
Pogovori z gg. dopisovalci.
Arabisanti: Jako vstreženo. — G. J. P—č.: Zastran „Dan." pri odpravništvu naznanjeno. — Dr. Jeglič v Seraj.: Dozdaj doSla štiri poslanja v zadevi M. L. — G. G—n v Čem. Naročnino oddali zaloiniitvu. — G—il—: Potui omnino, consummaturui eat! Gratiaa ferventiasimas u«que quaque! —G. V—n: Zaitr. poiilj. odpravništvu naznanjeno.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki : Jožef Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.