HochlSW. k. k. HofbiWiolhek, ^ St. 9. V Gorici, 27. februarija 1880. „So5a" izhaja vsak pefcek b in velja 8 poSto prejemana ali v Gorici na dom poiiljana: Vse leto.....f. 4.50 Pol leta.....„ 2.30 Getvxt leta . . . . „ 1.20 Pri oznanilib in prav tako pri „po- alanicah" se plaSuje za navadno tristop- no vrato: 8 kr, Se se tiska 1 krat 7 „ „ „ „ 2 „ w » u » » 3 » Za vefie drke po proitora. TedajX Posamezne Stsvilke se dobivajo po 10 soMov v Gorici v tobakarnici v go-sposki nlici Wizo „trek kron". in na stavem trgu.—V Trstu v tobakarnici „Via della cascruia 3". Dppisi naj se blagovoijno poSiljajo uredniStvu „SoCe(i vGorici vHilarijaiukL twkffrni, narojjuiiapa opiavu jitiru ,,8089" na Koronji v Sticsa-vi liiSf it. all II. nadstr, Rokopiii %% ne vracajo; dopiii naj , si Magovoljno frankujejQ. — Delalc«a in drugim jiepremoJnim %% uavoCnina iniLa, ako at oglait pri undaiitvu. l iiA:n^iT:igmciiBriTOrfaig C. k. kmetijsko drttltvo v Gorici in Slovenci. Mnogi trde, da nam kmetijsko druStvo, ka-kor§no je zdaj, ne more mnogo koristit, da je prei-talijansko, da se premalo ozira na naSo stran, da ima na Gori&kem gorska (slovenska) stran drugafcne kme-tijske interese, kakor rovan (italiianska stran) in da bi torej najbolje bilo, ako bi itueli Italijani svoje in Slovenci tudi svoje kmet. druStvo. Mi se s tern me-nenjem nikakor ne moremo vjemati: DruStvo ne za-Btopa po svojem uamemu politicnih interesov, ampak njegov glavni iiamen je zavetje biti materjalnim, ktue-tijskim koristim; ono ne bo imelo odlofine narodue barve, ne bo ne prcitalijansko ne preslovensko, fie bode prebivalstvo obeh deielnih narodnosti v njem pri-memo zastopano; ono je uze do zdaj, ko je Stelo od na§e strani veliko manj plafoijotih in Se manj delav-nih udov, kakor iz rovani, skrbelo tudi za povzdigo na§ega kmetijstva. Oe se pa poranozi §tevilo slovenskih flanov v primcri ptebivalstva, ali vsnj take, da boiao v enakovazju / italijanskimi driidtvoiiiki, in fto bodo v odboru tudi od naSe strani ptavi, laznmni in marljivi zastopniki, potem se ne bo vee Imti, da bi se \ katerej koli zndevi protezirala ta ali oua stran. Kmetijske razmere v Furlaniji so res nekoliko razlicne od uaSih; pa kaj zato? Politicna vez oklepa trdno obe dc2clni strani; na gori&kcm in tr2aSkem trgu se zdrutfujejo glavni naSi materjalni, iz kme-tijstva izvirajoci interest in dokler snio zdrusSeni v eni de^eli, pod enim dezelnini zastopom in pod isto de2elno polit. oblastjo, bilo bi tern nespametnejge in pogubnejSe cepiti se glede kmetijskega dvuStva, ker je v mali deceit u2e eno samo draStvo tako majhno in ob sebi nezniozno, da bi brez pomo&iz drzavnega in dp^ehiega zaloga ne moglo koltikuj uspesno delo-vati. Zaradi tega tudi ni pricakovati, da bi nas vlada podpirala, ako bi hoteli ustanoviti za slovensko stran posebno kmetijsko drultvo. V zdru^enji je mo6; tega zlatega naCela okle-nimo se tudi v tej preva^ni zadevi. Vsaka stran naj si prizadeva, da bode dostojno zastopana v kmet. druStvu, vsak okraj naj po§lje svoje vece posestuike, razumne kmetovalce in druge inteligentne prijatelje kmetijstva v druStvo in ti naj izberd zopet zanesljive, praktiCne in za ljudski blagor vnete mole v glavni odbor; s tem si pridobi»no spoitovanje na nasprotni strani in veljato v javnem menenji, ter pospesinio ob enem z lastno delavnostjo naSe najimenitnise koristi. DruStveua pravila dolofiujejo, da ima vsak okraj, kateri §teje 15 svojih ilanov, lahko svojega zastopui-ka ? glavnem odboru; Le jib steje 30, zbere si lahko dva in tako naprej za vsakih 15 dlanov ednega od-bornika. Zdaj gujte pa, kako skrbe na§i okraji, da so dostojno zastopani v kmetijskem dru§tvui GoriSki oddelek (mesto in okolicay steje med vi§e 120 tlani samo 31 Slovencev, ter ima v odboru 9 zastopnikov; ajdovski okraj §teje 5 Clanov, sezan-8ki 8, tolminski 14, kanalski 5, cerkljanski 4, ko-menski 4, boviki nobenega in kobari§ka okolica, katera sme tudi po pravilih voliti si svojega zastop< nika, nema tudi nobenega drustvenika ve6. Da sedi pri vsem tem sc nekoliko slovenskih udov v odboru — zahvaliti se je popustljivosti predaeduiStva in celega odbora; mogofie pa in celo" verjetno je, da izrine vie pribodnja volitev zadujega slovenskega uda iz odbora. Nasprotno pa §tejejo 4 italijanski okraji z goriskim mestom blizo 300 dr ^tvenikov ter so v glavnem odboru zastopani po primerai vecmi odbornikov. Ali ne govor€ tc Stevilke jasno in glasuo ? Na na§i strani, to je res, m toliko velikih posestnikov, kakor v Furlaniji \ tem vefe pa je Stevilo samostalnih posestnikov v ob6e, mej katerimi je vendar tudi lepo Stevlio takih, kateri so se veL ali manj Solali ter ima-jo tudi, kakor se navadno pravi, ob 6em, da bi se lahko vpisa'ii v kmet. druStvo. Tu ne pomaga niC 0-botavljati se: Se hoCemo enako veljati in e-nako u2ivati, kakor na§i sode^elani, mo-rarao tudi enako delati in enako zrto- Zgorej navddene Stevilke, — ne prikrivajmo si | tega ¦— so nam v sramoto, ker javijo svetu naSo , mlaftnost, nerazumnost in lenobo — za » javne stvari, Predramimo se torej ter vstopi- | mo kot eyrsti, marljivi elani v krog podpiruteljev javnega gmotnega blagra! Lansko leto smo pri nekoj priliki priporodali, naj bi obfiinski zbori za to sktbeli, da bo vsaka ob-cina zastopana v kmetijskem druStvu. Danes ponavlja* mo isto priporoCilo. Ker gre tu za javne interese, ka-terih se iMoM vse obftiue v dezeli, in ker je veliko laiSej, obciuam zitovati za take, nuinene kakor posa-lueznikom, naj odbero ob^inski zbuii po enega ali dva *— ali tudi voc razuinuih lunetovuleev v obciui ter jib vpiSejo v druStvo iu ski be, da se bo plarevula lctnina iz obfiinskih blagajitic. S. hkodujejo uegokori^tijii. l*Je se lo« tinio sodelovauja v lviiit'lijsk(*m ilruslvu, imnaino w i rcsno lotiti, se zilnizenimi inoCini in vstrnjno. L« tako reSimo svojo east in zavarujemo si na gospoilar-skent polji svoje 11ajiu1enitui.se iiiterese. Voljavni inozje po de^eli, prosinio Vas, prevda-rita resno to stvar, in ee 1 ». vjemato •/. naftim pred-logom, skibite tudi vsak \.% -jv-'je da se izvede. Dopisi. Iz GoriCG 22. febr. (Gospodu Pressinemu poro- \ Cevalcu 0 slovenskih agitacijah v Boveu.) Kako lepo : je bilo takrat v na§em Bovcu, ko je narodnostua ide-ja Se trdo spala mej ljudstvom spanje praviCnega, ko ni nihee sanjal 0 taborjih in Citahucah, ko se ui ni-kdo zmenil za „Slov. Narod," „Slovenca," flSofio" in enaka glasila slovenskih fanatikov; ko se je v prijaz-nem trgu in po celem okraji po starej navadi „sans gene" nem§kutarilo bodi mej ob&ini, bodi v obeinskih uradih, bodi privatno ali javno, ko se ni nikdo zato brjgal, kako poslujejo pri sodniji in davkariji ter bi se ne bil nikdo za ves svet predrznil podati kako slovensko vlogo, ali cel6 po denar priti se slovensko po-botuico I To so vara bili sre6ni Casi, zivelo se je ka* kor v deveti deMi in nikomur ni na misel priSlo, da bi bil kedaj ski anil bovsko ime v tem ali oaeni 6a-sopisu—zlasti v slovenskem ne. A zalibog, ti zlati Casi so minuli; ugnjezdila se je v uase siedi§6e sloven-ska agitacijska kova6ija in ta piha in razganja iz svojega narodnega meha na vse strani iskre razdrazbe, da skoro ni vec" prestati v Bovcu; ediuost in mir sta jo pobrisala Cez Predel.— Tako smo si razvili misli g. bovSkega dopisnika o slovenskih agitacijah na Bovskem in skoro bi mu pritrdili. Ce sta mu mir in edinost — narodna ne-zavednost in neraarnost, 6q meni, da je nem-§dina za Bovfiana ediuozveliCavna in da se mora, kakor do zdaj, tudi za naprej izklju&jivo rabiti ne samo v c. k, uradih, ampak tudi pri*2upanstvih in ko-likor mogoCe vtepati otrokom v ljudski soli, 6e se nema po njegovih mislih ljudstvo nikdar narodno pro-buditi — kakor se drugod po vsem svetu probuja, — 6e ima ono birokratizmu slepo vdano ostati ne utika-je se v nobeno javno zadevo in ne zahtevaje pri s,e-de^i pravice svojih najsvetejsTn pravic — potem ima g. dopisnik popolnoma prav. Edinost in mir v tem zmislu, sta, tako se zauasamo, za vse-lej prognana iz Bovca. 0 pomenu. in namenu slovenske Gitalnice zavra-Camo gosp, dopisnika na lep, jedernati dopis iz St. Petra v zadnjih Stevilkah naSega lista. In bovSka L\~ talnica, kolikor nam je znano, izpolnuje u^e zdaj po mogoenosti bvoj plemenit poki''c, Ona je tudi patri- jotUno druStvo, katero goji in budi v svojih- CUv nib no samo ljubezen do slovenskega naroda, ampak tudi Ijubezeu do skupne domovine in iskreno vdanost rlo vladttjoie hiSe, Zato pa Steje mej svojimi drustvo-niki cvet bovSkcga obfiinstva, zavedene, roduljubne iuo2ake, in mej njiini tudi vrlega obfiinskega prcd-Btojnika in imjodll6ucjSo oU. svetovalee. K narodnim vesflieam pa, pri katerih zdrulujo odbor vedno „utile dulci" — joiluk in zabavo—prihajajo vselej rodoljubi \t, eclcga okraja, da je vsakrat gnje6a v proHtornUi citaluii'-iiih hnunili. Kaj doka/uje to ? Da je eitalnica na svoj.'iu niestu iu da si je svesta svoje lepo nalo-go. -Ako hi bila v resuiui, kar trdi gosp. dopisnik, iigitaeijsku zavetje, kder bi se razdrn^bo kovalo in mej rtvist raxganjale ¦•- kmalo bi se jazrulilo mlado di'itstvo. „8ofct\ to je wjeno urodniSfcvo, pozna 'prav do-bro nixiuci'K na Hnvffknm in teilaj lahko prcbuja dopisi', ki jej ml turn piiliujajo,;' sieer bo njeni dopisni-ki voljavni nio/lje, kateri ltfivajo in *»J ljudstvom po-polno ziiupunjn, vsled h*m smo pieverjeni, da tega zaupanja iiigdar ne zlorabijo v svojih poroeUili.— nKoiia* si tudi skibno prizadeva resnleiio ziisto-pnti prave dusevne in mnterjulnc interese slovensko strani nase deA«»le in ni Bovea nigdar prezirala. Pri vsaki priliki jev pospe§ljivem zmislu povzdigovala svoj glus -a podirala je le o u o n e n a r a v n o p o a 1 o p j e, katero zida ne in 5 Jut tars tvV'tno|da ravno pod iiacidniSiv-Jiu i'ressinega dopisnika. Oe smatrato to podiraiije kot „agi'tatorieno rogo vilenj eB, potem je .^oca" sama glavna agitatorka; le hitite poiskati prave §§§„ da se jej v bran postavite, dm-gaCe ne neha podirati! Kar se ti(Se neke objave vseh 2upanstev bovgke-ga okraja — moramo omeniti, da ni prejela, „SoCa ni letos ni lani prav no bene objave bovskih zupan-stev,—a dolgo poprej nam j.e bil do§el nek Cuden od 2upanov podpisan spis, ki smo ga v na§em listu sicer omenili, pa ne objavii; in sicer zato ne, ker „So6att je iesen,politifien in ne humoristideu list,spis pa je bil tak, da bi se bil dunajski „Hans Jdigel* po vsej pravici i ujim pouagak Sicer smo pozvedeli, kako se je zaleglo ouo kukavicje jajce v doinaSe gnjez-do, ter hrunimo spis v originalu „ad perpctuam rei memoriam" mej svojimi pismi.—Od tistega Casa so se, hvala Bogu, zdatuo zboljSale narodue razmere naBov-Skeni in tamoSnji Slovenci se zares uze dobropri-vajajo „varovati na postavuih tleh svoje opraviceue interese tudi v narodnem oziru ;H predrzno pa in zoper svoj poklic se vtika tisti v domaCe zadeve, kateri hinavsko nazivaje se Slovenca, po dunajskih listih obrekuje ^naSe poSteno narodno-patrijoticno druStvo, ter sploh o bov§kih raz-merah tako poroca—kakor g, dopisnik v nPresse.a IZ Pervafiine 20. februarija. (Izv. dop.) Znano je, da je bila naSa obfiina v preteklem desetletji skoro neprenehoma hudo zadeta po slabih letinah; posebno pa je toca zadnji dve leti strasausko pokiestila na§e vinograde in polja, tako da se ni prav nifi vina pridelalo, zita pa tako malo, da, Le bi vse skupaj spravili, javalne ohranirao I njim skozi dva meseca eno samo druzino. Po tem takem se ni Luditi. da se nam zeld trda godi in da se je tudi u2e lakota usi-lila pod nekatere strehe, od kodcr je ne bode mogo-ce tako hitro spraviti, ako ne dojde kmalo poraoc od kake strani. A od kod pomoci?! Premo^aejSi posest-niki tako niso vsega skup toliko pridelali, da bi bili mogli vsaj erarski davek placati; in to je, zaboga, go-tova resnica 1 Na§i vinogradi spe" spanje pravicnega, radi bi jim pvipomogli, da bi jih vsaj nekoliko oko-pali (saj niso bili uze dve leti okopani) pognojili ter osuli; a kak6, 6e v zepu ni cvenka in na kaScl ne sSita! ? Delavei hoCejo imeti jelo in imelo, torej kedar ni niCesar, mora.se delo odlcziti za prihodnje leto. A goije nam, dokler bomo tako delalil Ako vdobi npu§Ca" v vinogradu poses, je ne more veC lzgnati niti satnija benCev in ^andarjev. Ali mar ni tak6?l Prosili 6mo v ta. nation u2e pred doudui Stmhri men aeci po si, de^el, odboru visokp ministerstvo take po< mofii, a do danes ni ne sluha, ne duba obosodi na§e proSnje; vsaj vendar je nijso tam na vse mogofinem Dnnaji vergli „ad acta* — mi§iin-v brauo, saj smoi mi list velikanskcga avstrrjskega debla, nad katerim fiuje mo; fini dvoglavi orel; nadejamo se torej, da i ms ne zapustt t uujni potrebl Deriavna pomoe" je * dobro do§la raznim krajem,ne zavidamojenijednemu; J vsaj je letos po vsem GoriSkem, izvzemst gore, ena- \ ka beda. Dobro do§la je pomoc podfiavenskim pre- j bivalcem za uravnavo derzavne ceste z 31,000 gld. j kakor tndi Kanalcem z 12000 gld. za enaki namen. » Hal kraj pa Silo*lacega lela, ndbtne take ceste na-pratljati in popravljati, dasi bi bila kratka cert* od j naa do Serapaw ,jrav potrebna ? vsaeem ozirn; pa pravijo, da se je Stmpasci, ali njih lupansteaino boje, m vera zakajj saj baje ni tod hajdukov, da bi po bliln^J poti v Swpas zabajali??!! Tedaj ker prinas ni tacega javnega dela, dobro bi nam doSla naproie- [ na neposrednja pontofi, da bi nale vinograde vsaj ne-koliko popravUi. | S tem bi vse tadovoljiM, uboinejti bi imeli pri premolnejiih delo in prelitek, in premoinejii bi si lahko svoja polja in vinograde popravili, dabi zadobili drugo lice, ter mogli obetati kaj pridelkov. Slednjifi bi bila i c. k. davkarija zadovoljna, ne poSiljala bi vec k nam, „tistega z radefi© kapo", ki strasi ljudi, kedar ni cvenka v iepn. Torej berze poraofii, nam je treba, i skrajna doba je zdaj, kajti pozneje po to-ii bo zastODJ zvoniti. | —ifi. Jl Plavl 24. febr. (Izv. dop.) Gosp. dopisnik iz Kanala popisuje v §tv. 8 cenjenega naiega glasila z livimi barvami nevarnost, ki mn je grozila dne 12. t. m. na novi cesti pri Dolgi njivi terpozivlja Supana iz Plavi k dolinosti.—Pomilujem mladega dopisnika, da se jt> moral uze drugi dan posta na c. k. cesti molit ufiiti, kar ni sicer nifi napafinega, ker je bit u2e gas pokore. Vendar pa moram pritrditi, da tuji popotnik po vsej pravici oporainja 2upanstvo k dolznosti, kajti kako vclilvii je nevarnost, sodirao labko uze po tem, da je porabil c. k. erar uze nad 40 delavcev za odstra-njenje skalovja, ki se je na cesto zavalilo, in se ni izfii§?eno. I ^upan^tvo pa si je bilo vselej svesto svoje dol-1 znosti; naznaniloje nevarnost, prosiloin zabtevalo je, I naj se odstrani, da, celd preprifievalo je tebnike o I njej—-pa vse zastonj! Kaj hofiete, saj ne pretefie me- I sec, da Di se kak uradnik c. k. okrajaega glavarstva ne peljal mimo nevaruosti in predleti je tudi „Soca" opozorila dezeine poslance, naj si mimogredg stvar ogledajo in se potem oglasijo v interesu javne varnosti. j Pa tndi to ni pomagalo in ne pomaga nic. I Vendar pa se temu ni mnogo Cuditi, saj ni ska- I lovje §e nikogar ubilo in tudi nobenega voza polomi-1 lot—Pod naso vasjopaje na isti cesti sevefia nevar- I nost in tudi nesrefie so se uze dogodile; pred leti je Sofia na cesti ugrabila in odnesla v valove morja tri vozove, na enem samem je bilo nad 300 gl. vrednosti, I in zahvaliti se je biio le bitri pomoCi, da ni poplav pokoncal tadi dveh cloveSkih givljenj. Mari meuite, da ni zupanstvo takrat spolailo svoje dolznosti? In kako jo je spolnilo I Le popra§ajte slav. c. k. okrajno glavarstvo, dr^uvna poslanca visokorod. g. grofa Co- I ronini-ja in Winkler-ja, ali o tem mc ne vedo, kaj je zupanstvo o svojem casn naznanilo in nujno pro-silo? — Bodite preverjeni, da mi ne bo nigdar vest o&tala, da nisem v tej zadevi spolnil svoje dolznosti. Na vpraianje pa, kaj jaz k temu reCem, Vas ne morera drugafie potolaziti, uego z dobrim svetom: Kedar bo dezevalo, ne potnjte po na§i erarski cesti pod Dolgo njivo; fie Yas pa nujni opravki k temn neo-gibno vezejo—in seveda, ako vas ne zajme in odnese Sofia uze v Plavah, krenite na levo, ko pridete do Poklona in udarite jo po starem klancu fiez Dolgo njivo 1 Taka je le; pofiakati moramo potrpezljivo, da se na nevarnem mestu osoda znese nad kako veliko zverino, potem bo u2e bolje.— ___________ Andr. Konjedic* Z Dunaja 21. febr. (Izv. dop.) Mnogo se finje leto§njo zimo 0 mrasn in to tudi iz krajev, kjer je huda zima nenavadua prikazen. Danajfiani v tej zadevi ne terp6 manj, kakor drogod. Pomisliti je samo, da ima Dunaj nad dvajset tisufi takih Ijudi, ki nima-jo vefi, kakor od danes do jntri. Po osem do dva-najst oseb prebiva stlafienib v enej sobici, mlado in staro, dve in tri drazine skupaj. Kadar ni zaslnika, gre siroma§no imetje, obstojefie iz rijuh in odej v za* stavljavnico. Siromaki leze potem na golih tleh. Ca-sopis MTagblatttt je nabiral mile darove, da bi se ta-kim reyezem reSile zastavljene posteljne stvari in na-bral je bil nad devetnajst tisufi goldinarjev. Pafi hva-levredno pofietje! Donava je uze konec novembra v pervifi zaraerzni-la in tam, kjer po leti sopihajo mogofini parobrodi, ptevazevaje blago med jutrovo dezelo in zapadom, legale so velikanske ledene ploSfie, katere je reka od » zgoraj priplavila, dokler se niso zgosttle sprijele in obstale. Pa o novem letu je potegnil jug, led je za-|el pokati in lomiti z iveliko Bilo naprej, zajezil je vodo in povodenj je odnesla v Kremzu in iz vasi po obrezjih mnogo imetja. Tudi mnogo filove§kib zivljeuj | je konfialo v ledeuih valovib. Komaj se je ljudstvo i nekoliko oddahnilo prestanega strabu, potegnil je zo-pet 03ter mraz in led se je sezidal tri in sedt-mdeset | kilomotrov od ogerske meje cez spodnje in zgor-nje Avstrijsko. Y drngid tedaj stoj§ v leto§njej zrmi brezinci podonavski prcd nevarnostjo, ki preti polju, hisam in zivljenju. Kaj pa delajo RPermonte2i ?8 Nezamerite npra-§anju, mislil sem, da tam doli na meji gotovo najbo-Ije teste, je-li rest kar se pripoveduje tukaj, kar se BGorobaldei* zopet giblje? Mojamiselje, da Goriika bi po takej vojski vefi pridnbila nego zgabila, ker z vojaki bi priSel denar in zasltiiek; Italljauom m pa posveti, da, kar so znalt Badecky 1849, Benedek 1859, Albtebt in Tegetthoff I860, tegasetudi potouici niso odvadili. PoHtidai pregled. Z DUNAJA. Diiavnt zbor je §e vedno dobro zaiozen z delom. Najvaznejsa naloga — proracun za tekofie leto je §e v razpravi v bud-getnem odseku. Zraven tega pa morajo biti re-gene 5e nove dafine postave, predno se zakljufii zborovanje. Zato je zdaj nze gotovo, da ne konda sedanja sesija pred sredo aprila. Finanini minister baron Kriegsauje odgovorii na v-prasanje, kako se misli ravnati nasproti vlad-nim predlogom zastrau novih davkov: „Viadno staliifie je v tem ozira ewako, kakor je biio pod mojlm prednikom. Vlada se ravna po prestol-nem govoru, po katerero se ima deficit (pre-mcnjkljej) pokriti s pomofijo novih davkov. Pre-prican sem, da majime davfine postave nikdar ne zalo^ijo deficita, sicer pa je uie pozno in to nam bo delalo neprilicnosti; vsakakor pa bode v korist erarjn, fie potirjamo tudi le polovieo ali manj projektovanih davkov. Zato ne morera odstopiti od tega, da bi se ne vzeli v obravnavo I vladni predlogi o novih davkih." — Ka drugo ] interpelacijo je pa odvrnil, da misli vlada pri-hodnjo jesen predloziti nafirt postave zastran personalne dohodarine. Naucni minister * C o n r a d je popravil v-tis, katerega so naredile mej desnifiarji po usta-vovernih novinah zatro^ene vesti — o tem, kako je pozdravil pri svojem nastopu uradno osebje. Ko so ga v budgetnem odseku prasali ustavo-verci o njegovih namerah glede solskih postav, odgovoril je, da je pripravljen zastopati i n t e-rese vseh narodov in da je to njegov program in tudi nalog vladi. Pristavil je §e, da bo delai kakor po§ten rno^, ki ne obeta vec, kakor more izpolniti in da bo treba tudi v §oli varcno gospodariti, ker Ijndstvo nosi tezka bremena in ubostvo je veliko, fiesar se je kot upravni u-radnik sam preprifial. — Oe so to zares Con-radovi nazori, potem se smemo vendar nadejati, da se polagoma zbolj§ajo razmere v na§em §ol-stvu. — Trgovski minister K o r b je pritegnil dva zanpna moza iz kluba desne stranke, da bosta pomagala ministerstvu pri sklepanji tr- j govsko-politifine pogodbe z Nemfiijo; klub je od-bral za tc dr. P o k 1 u k a r-j a in barona Hip- { politi-ja. j OESKI profesorji so podali vladi protispo- | menieo proti spomenici nem§kih profesorjev za- j stran praskega vseufiilisfia. Oni trde, da to ni i zoper vednost, ako se branijo narodnostni inte-| resi. Vseu6ili§6e naj se enakopravno razdeli in ! tako tudi akaderaicni senat. HRVATSKI ban Mazuranid je odstopil ter prostor naredil magjarski vladi bolj prijaznemu grofu Pejafievic-u, o katerem pravi „S1. N.,K da je elovek za vse, kar kdo hofie: za Baucha je bil BauchoveC, za Mazuranifia naroden, zrairom pa menda vsaj toliko Magjaron kolikor Hrvat. Politifino obnebje se v zadnjem casu mofino temnf — v vseh parlamentih terjajo vlade po-mnozitev vojsk in od vseh strani porofiajo no-j vine o vojnih pripravah. Celd uradne novine se j mnogo bavijo s tem vprasanjem. Dasi le bolj I pomirujejo javno menenje, je vendar tudi to j sumljivo; kajti kder ni ognja, ni treba gasitL j — Najbolj se govori, da boste Avstrija in Nem-I cya zaveznici proti Franeiji, Busiji in Italiji. I IZ SABAJIVA se poro^a, da so pri Hev- Ijah streljali na avstrijsko patrolo, a zadeli niso nikogar. Stiri napastnike so ujeli in proti njim se je zafiela preiskava. Grozoviti napad na BUSKEGA cara, o ka-te^m smo zadnjifi porocali, razdrazil je tako rekoc eelo Evropo zoper fanatifino rovanje skriv-nih zarotnikov, nihilistov. Vsi fiasnikj, razun organov najbolj rudefiih radikalcev, obsojujejo ostro ostudni 6in. Ob enem pa svetuje vecina ujihf naj bi ruski ear vendar podelii svobodnej§o upravo svojim narodom. Preiskave, katere so se uvele vsled napada, so potrdile, da so v sobi pod salonom prizgali nihilisti dinamit. Mnogo oseb je zaradi tega uze ujetih, mej njimi tudi glavnt inzenjer zimske palafie in ve6 ^astnikov. — Vsi vladarji so cestitali earju, katerega je grozni dogodek do sola pretresel. Bolna eesarica pa nekda ni fiula poka in potrcsa, ker je bila po mrzlici trdo zaspala. — Drugo jutro je po Peterburgu viliralo brezSteviia zastav in Ijndstvo je pri slovesuih slu^bali bozjih zahvaljevalo se Bogu, da je milostno ohranil drago zivljenje preljubljcnemu vladarju. — Poljsko plemstvo odpoSlje posebno deputacijo v Peterburg, fiestitat caru in prosit ga, naj pride za dalje 6asa v Varsavo, kder hofie poljski narod porok biti za osebo svojega kralja. — Nemski fiasopisi, pa, pozabivii svojega II o d e l-a in N o b i 1 i n g-a, porabljajo atentat na cara, da psujejo na r u s k i narod, kakor bi bil odgovoren za zlo^instva posameznih izvr§kov. Domade stvari Podporni odbor gori^ki clela ueutrudljivo in uspe§no. Kakor kaze danaSnji razkass, nabral jo uze znaHH!nito svoto 7400 gld. milodarov —- in k«% jo v lnnogib krajih pomofi nujno potrcbna, zafiei jo tudi uze deliti nabrani denar mej obfiino v roke zupanom in duhovntkoin. Sum gospod dez. gbivar z nekaturlmi odborniki je obhodil v ta namen obfiine ob spodnji Sofii in v kormiuskem okraji, gosp. odbornik dr. Tonkh pa Kras, kanalski ia ajdovski okraj. Obfiine na Kanalskum so prejelc do zdaj v pomofi svojim re-veiem 500 gl., zupanije Dornberg, Bihenberg, Smarje in Gabrije 300 gl., kra§kc obciue razen Devina, 0-pafijesela in Doberdoba skupaj 1800 gl., podfiavenske zupanije 340 gl„ za Brda pa je odlofienih 1000 gld. Tedaj zna§a skupna za slovensko stran podarjena pomofi do zdaj pri 4000 gld. Javna dela v podporo zasluzka potrebnim de-zelanom so se zafiela na kanalski in na ajdovski dr-zavni cesti. Na prvi dela vsak dan po kakih 60 de-lavcev, — delo se namrefi vrSi na majhnem prostoru, zato jih ne more mnogo delati, — vendar je pa tako preskcbljeno, da se del«ze zasluzka vsak teden delavci iz druge vasi. Na ajdovski cesti pa je pri Batujah vsak dan kakih 300 mo2 na delu, zraveu tega pa jih dela tudi lepo Stevilo pri Dobravljah, kder so ob enem predelava tamoSuji klanec. Beda sili vse na delo, dasi je zasluzek preskopo odmerjen. Slovo. Pretekli petek zvefier se je lepo §tevilo zbranih prijateljev iu znancev poslovilo od zvestega tovan^a in prijatelja g. Simoa Rutar-j a, kateri se je drugo jutro kot definitivno imeuovaai gitnn. uCiteij podal na daljuo pot v Kotor. NajmiiejSe zvezde naj bude nai iskrenim roduljubom in neutrudljivini ddavcem na znanstvenem polji v novi domovini, od koder naj gaskoro zopet spremijo na dom, kder tezkc pogreiamo take mofii. Umerl je preteklo saboto po kratki bolezni fi. gosp. Jernej Strekel, kurat pri sv. Roku v Gorici. Bojen je bil leta 1814, v duhovnika posvefien 22. sept. 1839, sluzboval je pa v Stjaku, Rofiinji in sled-njifi pri sv. Roku. Tu je zivel miruo in ves svojemu poklicu; ljudstvo ga je ljubilo in visoko spoStovalo, ter skazalo svoje iskreno sofiutje zlasti v pondeljek popoldne pri sijajnem pogrebu, katerega se je dele-&lo vse prebivalstvo St. roSke duhovnije, go3posko in kmefiko. — Rajnki ostaue v st. Roku vblagem, traj-nem spominu. Imenovanje. Presv. cesar je imenoval kano-nika v. c. gosp. Ivaua Siufiifi-a v Trstu za dekana i tamo§nje stolne cerkve, skofijskega kauclerja v. fi. g. | dr. Iv. Sust-a pa za kanonika stolnega kapitelna v Trstu. Zulu-kafri so se pretekli pondeljek producirali v tukajSnjem gledali§fii. Kljub slabemu vremenu je privrelo toliko ljudstva, da so bili vsi prostori natla-fieni; a radovednost je bilo slabo plafiena. Videli iu zalibog tudi sliSali smo 5 divjakov, temne, skoro firna koze, okoli glave iu pasu, pa pod koleni ovite z neko I kozuhovino, sicer pa fiisto nage, Mozje so lepega, za,-; litega *.ivota in jeklenih udov, same nekako okorne glave, zlasti debelo molece ustnice kaz6 njihovo te-lesno lepoto. Peli so neke vojne pesmi, seveda v ni-komur razumljivem zulu§kem jeziku, metali jatagane v tarSo in omagavali se. Vse je bilo divje in za o-mikanca inalo mikavno. Po koneani produkciji so se raz§li po gledali§&, da jih je vsak lahko od blizu o-gledal in potipal. Z eno roko so stiskali roke v zna-menje pozdrava, v drugo so pa lovili Sestake in ce-trtake. — Zdaj vemo, kako§ni bo orii Zulu, kateri so lani ubili francoskega princa Lulu. Kranjska kmetijska druLba razposllja rav-nokar novi zvezek svojih BNaznattil," katera izhajajo v slovenskem in nem§kem jeziku. Ta zvezek ima zra-ven poroSil o dveh obCnih zborihdve dokladi: ena popisuje, kako so lani druLbe kmetijske avstrijske skupno obkajale svecanost sreberne poroke ccsar-jeve, •— v drugi dokladi pa se nahaja „ Navod," kako naj se napravljajo vodnjaki in kap-nice, in poduk, kako naj se nabira, hrani in fcisti pitna voda.H Ta navod, ki je posebno vazen takira krajem, kjer ljudje in 2ivina vefikrat po-manjkanja vode trpijo, je spisal raojki Peter Kozler po temeliitih svojih sku&njah, gosp, Fr. Witschel, dezelni in^enir in odbornik druzbe kinetijske, pa je spis in podobc vredil tako, da je lahko umeven vsa-cemu, Ves ta navod je razjasnen z 9 podobami. SI. ministerstvo je dajalo dosihinal in bo menda dajalo tudi §e vprihodnje podpore za dobro in stanovitno napravo vodnjakov na Krasu, al obSine na§e niso dosibmal imele nobenega navoda, kako naj bi na-redile tak vodnjak. Zdaj ga imajo v K o z 1 e r j e-vem spisu. katerega lahko dobe za male krajcarje, ako se v ta namen obrnejo do kranjske kraet. druibe. Solske vesti. Iz Gorice se piSe „Novicam" „Dne 21. t. m. so konCale na§e Sole (v mestu) prvi •semester. Sinoei (ob 10. uri) je zapustil Goricopo 12letuem zglednem sluzlrovanji na tukajgnjem gunna-ziji novi ravnatelj Pazenski gosp, Franc Hafner. Pozdravit so ga Sli na postajo (dasi je bilo pozno in vreme jako slabo) g. direktor Paiitke, nekateri profe-gorji in mnogo dijakov iz viSih razredov. V saboto mil je dija&ki zbor na domu pel nekaj tofiek za slo-v6. Kavnatelj Hafner je prav vljuden in takteu moz, kolegialen in skoz in skoz Solmk in pedagog. Nadejamo se, da bo znal pazenski gimnazij povzdig-niti, da postane pravo kulturno ognjigfie za ncsrecuo Istvo. — 0 priltki odhoda Hafuerjevega naj povem, da je v poslednjih 22 letih z direktorji vred zapusti-\o tukajSnji gimnazij 74 utiteljuv (to je profesorjev, u&teljev in suplcntov); pomocni uCitelji za nezapove-dane predmete pa nisc vSteii v tej Steviiki. Se seda-iijimi vred je ucilo in uCi na gimnaziji 86 profesor-jev itd Med tistimi, ki so v omenjeni dobi tukaj sluzbovali, so 3 dezelni solski inspektorji in 6 je di-rektorjev. — Dezelna jezika (ital. in slov.), ki sta se bila od lanskega lela sem v viSih razredih skrtila na 2 teeaja, dosezeta prihodnje solsko leto spet staro pravico: imel bo namre6 vsak razred za se svoj|i 2 uri poduka v materinScini. Iz Vipave se nam pile 25. t. in.: ,V podporo vsled slabih letin onemogljh vipavskih rodbiu se bodo napravila v Vipavi z 29. svecanom 1.1. pocen&i vsako nedeljo v postu popoldan ob 4. uri, javua predavanja v g. Ant. UrSiccvi dvorani. Predavali bodo: V nedeljo, 29. sveeana, g. Dr. Alb in Poznik; c. kr. sodnijski adjunkt v Vipavi; — v nedeljo, 7. susca, g. Gustav Pi re, pristav na sadje-vinorejski §oli na Slapu:— v nedeljo, 14 susca, g. Fr. Ksav. Stajer; notarijatski kandidat v Vipavi; — v nedeljo, 21. susca, g. Kihard Dolene, vodja sadje-vi-norejske Sole na Slapu. — G. Dr. A. Poznik bo predaval flo prihodu Madjarov na Ogersko." Predmeti treh drugih gospodov govornikov se naznanijo o svojem Casu. — Vstopnina 20 krM vstopnma s sedeiem 30 kr. — Vstopnice se med tednom dobivajo pri gospodih tergovcih A. Ditrihu in J. Mozetu v Vipavi. — VeCji doneski se hvalezno sprejmejo. Slovansko podporno druStvo v Trstu zacne v nedeljo 29. t. m. svoje dru§tveuo leto. V ta namen vabi vse ct\ ude v druStveno dvorano k ziatemu orlu (via coronto) ob 4 uri popoludne. Sodeloval bo tr-2aSki pevski zbor pod vodstvom g. S. Bavteljna. Ob enem naznanjamo, da se bode v dvorani BSlovanskega podpornega dru§tvau podufievalo v petji vsak torek in Cetertek zveCer. Domade pevce poziv-Ijamo, da se oglasijo in da pristopijo k pevskemu zboru, Vsem prijateljem petja je lepa prilika dana jzobraziti se v lepem petji. Naj privabijo tudi obilo mladih mo6i? da se potem ustanovi drultveni pevski zbor. Pevske mocl naj se kolikor mogoCe zjedinijo v ta namen. Iz Trsta se nam pi§e 23. t. m. Volitev v IV. razredu enega svetovalca v mestni trzaSki zbor je prav 2alfcavo izpala. Od 1400 volilcev glasovalo jih je samo 415. Kandidat Progresove stranke je dobil 393 glabov. NaSa stranka se je dogovorila, da se volitve m vdeleii, ker je bilo le 3 dm §e (5asa. Pokazalo se J8 pri tej volitvi, daje laSka stianka po zadnjih volitvah zgubila mnogo upliva. Njih organ pa od nedelje pi§e o zmagi in hvalisa edinost v Bvojem taboru. Lahko, da je edinost v lahonskem taboru, toda majhna in vedno manjSa. Izvoljen je dr. Raichieh Taneredi; po na§em menjenji se ne more mnogo ponaSati se zmago, do katere je dospel brez boja, (Pasivna politika pri, vplitVah se nam nic" kaj nedopada. Op. ured.) Postava zoper ponarejena vina. Dr2avni zbor je sklenil postavo, po katerej se ponarejeno vino ne sme ve6 prodajati kot pravo vino. Ta postava, ka-tero bo gotovo jako vstrezala nasim vinorejeem in vinopivcem, glasi se tako-le: §. 1. Narejanje pijafie na tak naCin, katero se navadno imennje galizovanje ali petijotizirauje, kakor tudi vsako drugo kakorfino koli prirejanje vinu po-dobnih pijafi (navadno ponarejeno all umetno vino imenovanib) sme se vrSiti samo kot oj^rt,.kije pod-vrzeua dohodninskemu in pridobituemu davku, ter je podviiena dolocbam obrtskega reda. Pri lastnem pridelku galiziranja in petijotizira-nja, ako na tak uafln pripravljena pijafia ni name-njeua za na p-oduj, ni treba naznanjati tega prireje-vauja kot obrti, ki je podvrgena dohodninskemu in pridobituemu davku. §. 2. ttabljenje Stirkovega cukraje prepovedauo pri narejevanji v § 1 naznamovane pijaCe. | Dozdaj veljavne piepovedi gled6 rabe zdrav-ju Skodljivih tvarin pri narevanji pijafie ostanejo v veljavi. I §. 3. Da je pijaca na kak v § 1 zaznamovani na&n narejena, more se dokazati kemiSkim potom ali pa drugace. §. 4. Pijafic, ki je na kateri iuuv:iu zaznamovani v § 1 narejena, ne sme se uiti na debelo uiti na drob-drobno prodajati z navadnim imenom kakor da je vino. Imenovati se mora tedaj tako pijafio »• iketi, v ceniluikih in uaznunilih s kakim razlodevali. * iino-muin, iz katerega se razvidi ucdvomuo na^in nare-jauja. §. 5. Pijafia, ki je narejena po katerem v § 1 zaznamovanem na(inu; ju podvrzmia kakor doslej iste-mu u^ituinskemu davku, kakor vino. §. 6. Piestopke tega zakona kaznujejo obrtske oblastuije z denarno globo od 25 do COO gold., ako se jih pa ne more izterjati, se dotidii kazuuje z za-porom od pet dni do stivi mesece. Kazenska oblastnija nazuaui pri vsakej obsodbi kazensko obsodbo v de^elnem casopisu in kraju obi-cajno, in sicer vselej na obsojenLeve stroSke. Ako se pa prestopek potiavlja, konfiscira m sumujiva pijaea na korist obstojefiega ubo^nega zakla-da one obeme, kjer se je prestopek izvrdil, ako se ne, kot zdravju skodijiva, na stroSke krivega unidi. Pri kazeuskem postopanji zaradi tega, ker se ni v § 1 zaznamovani obrtski posel naznanil, je to, ako se je prestopek izvrSil v zaprtem uestu, smatrati za obtezevaluo prikazen. §. 7. IzvrSevanje tega zakona je naloieno mi-nistroui za notranje, za finance, za trgovino in polje-delstvo." Uradno oznanilo. Danes beremo v „Osserva-tore Triestino" sledeCe uradno naznanilo: „Za ne poSkodvati interesi prosilcev za enoletno pro3tovoljno slu2bo iz uzroka poznega progiasa za 1. Marcija odolocena poCetka toletuega rednega nabora v Kraljevinah in deielah v ddavnem zboru zastopa-nih, c. k. diiavno vojaSko ministerstvo v zastopnosti c. k. ministerstvom za deielno bran z raspisu naGe-neralue (vojaSke) Komande izdanu je ukazal, da ti-stim ovih naboru podverzenih, ki, brez druge zakriv-lenje, bi se zamudili s prostovoljnu ustopu, ima se njim pozneje pripoznati o!ajSave enoletne prostovoljne slu^be. V mesecu Marciju 1880 presku§nji za sprejem se podoreel mislijuci prosilci smejo se ob temu obro-ku, brez§kodno spolnitva naborne dolfcuosti, k pre-sku§nji pripu§6ati, ino ima se snijm, na nijhovo zah-tevanje, pri zadovoljno dokazani sposebnosti, olajSava enoletne prostovoljne sluSbe pripoznati. Te dolofibe se stem vsled razpisa c. k. mini-sterstva za de^elno bran od 17 februarja 1.1. fit. 2530 sploh naznanijo. V Trstu, dne 25. februarja 1880. C. k. Namestnik Pretis s. r. Jezikoslovci, razlotmacite nam vendar, v katerem jeziku je pisan ta uradni razglas? Mari h«Cc tudi c. k. namestni§tvo spojiti sloven§6ino z hrvaSCino v en sam uradni jezik? ,»Nauk slovenskim 2upanom, kako jim je delati, kadar fcopravljajo domadega in izro&nega podrofija dol2nostitt je naslov rofini knjigi, katero je spisal Anton G1 o b o C n ik, c. kr. okr. glavar v Po-stojni in na slovenski jezik prelozll Fr. L e v s t i k. Obe imeni nam dajeti 'poroStvo, da je knjiga dobra gled6 zadr^aja in jezika. Gospod Globocuik pozna temeljito potrebe 2upanskega uradovanja, g. Levstik _. i- i.—:* .>„..:u^„i„..„« i,A»«,„A«», gre Cistost jezika * kranjskl obCin- ski red, bo veudar tudi na§im 2upanom in obft'mskim tajnikom lahko prav dobro vstrezala; saj je razlika mej doloabami naSega in kranjskega obeinskega zakona skoro neznatna; obrazce (formulate) pa jrabijo lahko vsi slovenski zupani iste. Knjiga se dobiva v Ljubljani pri zaio2nikih Klein in Kovafi v Spitalskih ulicah Stv. 5 po 1 gIM s posto 1 gl. 5 kr. Podporni odbor v Gorici razkazuje aledece darove.:.(Il. razkaz): C. Samostin milosrfinih bratov v Gorici gold. 5. Gg. Baron in baronica Bonar^ gl.^50. Bened. Morputgo— gl. 10. Anton Battig, nadin2enir na Dunaji gl. 20. I. P. gl. 5. Joap Morpurgo gl. 10. A V, Jona gl. 10. Franc pi. Stabile gl. 5. Brata Dr. Angel in vitez Dr. Albert Levi gl. 100. Conrad pi. Fabris-Freyenthal gl. 5. Jak. Bolaffio gl. 5. Uradniki pri c. k. drz\ pravd-niStvu v Gorici gl. 12. Prevzv. knezo-nadSkof drugih gl. 100. Jak. r. G. Gentili gl. 1. Baronica Herring-lMtinUensdorf gl. 50. Adolf Moser gl. 50. EraBetn Fi-bich gl. 50. S. V. Pincherlo gl. 2. Emil Lebhcrz gl. 20. Gabrijel vit. pi, Jerrny, c. k. dvomi flvet. gl. 20. Ernest grof Coronlni gl. 20. An. Sinigaglia gl. %, Matilda grottnja Coronini gl. 10. Adalbert vitez Hoch, c. k. major in gospa gl. 10. Luzzatto Dr. Henrik gl 10. Jakob Cristofoletti gl. 5. Pavia Abram gl. 2. A, U. gl. 5. Stern Herman gl. 1. Aloizij Molt iz Trsta gl. 50, Vitez Julij Eisnor-Einenhoi iz Trsta gl. 30. Predivnica in barvarnica ajdovska gl. 50. Herring S. gl. 1, Lucija vd. Vela&ti gl. 10. L. B. gl. 2. Ivan Michelitsch gl. 10. I. pi. %, gl. 3. Gentili Dr. Jakob gl. 2. Anna Zuechiatti 20 frankov v zlati. Luz-zatto D.r Josip gl, 4. Frid. Fayenz, in^enir gl. 5, Jurij Marcina, vikavij v Sovodnjali gl. 10 Simon Printer gl, 10. Amalija pi. Naeft gl, 15, Edvard Zorzi-ni gl. 20. Porlitz bratje gl. 5. Durantl Mojzes gl, 2. Windspach Henrik gl. 1. Sturli Josip gl. 2, Nj. E. baronica Mmija pi, Steininger gl. 50. Ivan Patur-nolli gl. 3. Reggio Lolio gl. 5. Anton Gosslg iz Train gl. 20. Adolf Mosettig c. k. nadsodn, svet. v Tntu gl. 10. Nj. V. Egon princ. Hohenlohe-Waldenburg gl, 100. Alojzij G. Ippaviz iul. ravnatelj gl, 2, G. L. kr, 50. Miolielstadter Alb. f, 1, Michelstadter Gir. gl. 1. Lu/zatto Saliunon gl, 2. Bockolaff gl. 15. Karl Sclmio-rer gl. 10. Nj, E. Anton Baron pi. Bils, c. k. fall, gl. 25. Baronica Marija pi. llitter-Steininger gl. 20, Morpurgo Iz. gl 1. J. S. kr. 60. Luzzatto G. 0. gl. 2. Bulai'lio bratje gl. 5. Baron Itocbbaih c. k. dvomi svet. gl. 20. Ant. Dr. pi. Nordis gl. 10. Alfred grof Coroniui gl. 60. Teodor Mttller gl, 25. Bo-lafflo Hiron gl, 1. Morpurgo Hiron. gl. 2. N. N. kr. 25, Izak Doerfles gl. 30. Emil Soiller gl. 20. Groflnja EI.Lanthieri gl. 10. Nj. E. grof Karol Coronini gl. 10. Baron pi. Elvenichgl. 10. Aleksander Gibarra gl. 10. Gaston Beinholds gl. 10. Nj. E. baron Josip pi. Kein-perle, c. k. nadsod. predsednik gl. 100. Franc. Re-pitsch, c. k, soda, svet. gl. 10. Franc Kunz gl. 10. Ana vd. pi. Pasconi gl. 1. Baronica Spaum gl. 3. Nj. kralj. vis. grof Chambord gl. 100. Franc Hermet is Trsta gl. 10. grof Bukunky gt. 10. Glavna agencija zavarovalnice „Fenixtt v Trstu gl. 25. MiloS Milosso-vid in Eliza Milossovi6 vd. gronnija Mels gl. 10. Rav-nateijstvo niestne dekli§ke Sole v Gorici gl. 12. Dr. A. Comelli, profesor porodnidtva v Trstu gl. 20. Anton Grusovin gl. 2. A. et M. Vulliemin gl. 10. Aloj-zij Tumis iz Trsta gl. 10. Josip Keck c. k, vis. ra-Cun. svet. v Trstu gl. 10. Edvard vit. Bujatti, borsni tajnik v Trstu gl. 20. Gospodieai F. et G. Degano, V Trstu nabranih gl. 22. Mih. Baron Locatelli iz Kor-mina gl. 100. Marizza Alojzij gl. 20. Marizza Ivan gl. 20. Carl Beinelt gl. 300. Vit. Gutmannsthal Ben-venuti c. k. dvo*. svet. gl. 50. Baron Karol Czoernig c. k. vis. fiuanfini svet. gl. 20. Skupaj 20 frankov v zlatu in gl. 2219.25. Ce se priSteva zad«yi6 razkazanih . . gl. 5267.—* pokaie se vsega skupaj gl, 7486,25 Poslanica. Dopisnik iz Sela (?) v Stev. 8. firi** ** je oglasil, ne toliko da bi poroCal o revSdini v nasi ob-cini in dr^avni pomoci, ampak z oCividuira namenoin, daje se ziobnim obrekovanjem mahnil po &o-sedu. Bogatiu, kateri se je po dopisnikovem poro-eilu usilil za pomoinika pri nacrtavaaji ceste in je s tern ko§cek hruha odnesel tukaj§njim siromakom, ni in ne more biti nihee drugi, kakor premo2en posest-nik in gostilnicar v CerniCah, pri katerem prenoSuje in gostuje tehnidao osebje, odioieno za vodstvo in nadzorovanje podvzetja; kajti ta posestnik in gostil-nifiar je bil pri nacrtavanji edinpremo^en pomofi-nik, kateri je pribliSno razkazaval po gospodu in2e-njerju Ritschel-nu o svojem casu premarjeno 6rto—a storii je to izuijudnosti, brezplaino v pro-spehjavno-koristne stvari. Gospodinzenjer, rodom Ceh, razume le malo slovenskega in zato je potrebaval pri zasledovanji cestne ctte razumue, nem-skega iezika zmoine osebe in to je naSel v zavida-nem gostiinicarju, kateri je radovofyio—a kakor uie reCeno, brezplaCuo ustregel svojeinu goatu. Tg pa menda ni bilo prav kakemu veljaku, kateri je va-jen pri enakih prilikab svetiti s6 svojo iueCo mo-drostjo, ter meni, da se ne suae v nasi ob&ni niL sto-riti,—brez njega. Zaradi tega preziranja svoje vse-gamogoCnosti adaril je zdaj v zvon, naj zve vesoljni svet- da je sosed, kkomni bogatin, ugrabil ko§Cek kruha stradajottra sosodom iz ust. Tako se svetn javlja zelena krukoborsfca nevo§- Ta prilagam slav. uredniStvu spritfevalo c. k. Menjerja gosp. Alojzija Sindelar-ja, katero sme fco-mur koli pokazati v dokaz, da ediui premozoi pomofi-nik pri naSrtavaoji erarske ceste pri Cernifiab ni pre-jelmsvojSdnevni tr«d nobcnega plafiila.*) V Cexniaab dne 22, febr. 1880. _____^_m Tudi aekdo. Tr2no porocilo. V Trstn 20. febr. Vti terg m vi drinje v svoji breidelavnosti in redke kupSije za pokritev nujne potrebe vr§6 se po lepr&vilnih, kupovakem ngodnih cenab, vendar se v-tegne i kratkem obuditi veselje do nakupavanja, po-scbno za one vrste blaga, katerih cene so primerno nizke. PREKOMORSKI PMDELKI, Kava, — Kup-Cija je ie zmerom rolahova in todi prekoraorska nasa porotUa glase se neugoduo; lastniki in kupovalci, o-boji, ogiblj&jo se vsake veCje Ipekulacije, ter priCa-kujojo nataiijciicjih porocil o izidu lctiae; kolikor se v6 do sedaj, je mnoiioa, gotova za prodajo, posebno We Bio in Santos znamenito ve^ja, nego je bila po-prejSnja Ieta, a poraba se je poinnozila le v Severni Amoriki; torej utegnejo cene nizjim verstam pasti, med tern ko so izboine in srednje verste v jako do-brem nineuji, in ker v resnici po ceni, je prilika za nakupovanje popolnoma ugodna. 01 je. — Pri neznameniti kapciji ostaie so cene nespiemenjene, ker lastniki nofiejo niS, alt Ie nialo svoje ceue znizati. Juino sadje. — Ker so mu cene o svojem casu prenaglo poskoelle, more se danes skoraj brez izjeme ceueje kupiti nego pred 14 dnevi. Terg ne-iivahen. liiz — boljSih verst nespremeujen, nizjim verstam pa so cene nekoliko padle. Mast in slanina tukaj nespremenjeni, v A-meriki in na Ai-glezkem kupcija mlahova pri znizanih cenab, in to, ker je leto§nje prirejevanje mnogo vecje od poprejsnjih let, torej utegnejo cene brie pasti nego poskociti, toda vse je odvisno od porabe. Petrolij — nespremenjen ta in tudi v Ame-riki, ktera nam cene doMuje. DOMACl PRIDELKI. Fe2ol. — Nekatere na-ro&be z Iuozemske prinesle so nekoliko ^ivahnosti v to kupfiijo, u2e 14 dni rastejo cene, sicer pocasi, toda stanovituo, posebuo onim verstam, katere se kupujejo za izrazanje; dokler nam bodo uaroCbe donajale, u-tegne dobro mnenje trajati, a dalje tezko. — Maslo popolnoma brez kupCije. CENIK. Pretomorski pridelki. Kava 100 kil. Bio dobra naradna g!. 75—T8, dobra srednja gl. 80—85, izborna gl. 88—90, najizbornejsa gl. 92—96, zbraria gl. 100; Balria po kakoYOSti gl. 68—75; Santos gl. 88—100; St. Domingo gl. 86—96; — Java gl. 98—102; Portorico gl. 115—128; Malabar sararsa srednja gL 96—S7, Hajiz'woraojo* gl. 100—102; Ceylon naravna srednja gl. 94—96, najizb. gl. 98—102; Ceylon sajenadrobnegazraagl. 114—118, srednjega zrnagl. 122—128, debelega zrna gl. 132—142, jagoda gl. 140—148; Moka po ka-koYOStt gl. 120—126. Olje. 100 k. Bombazevo 1 gl. 45; Laneno angle§ko gl. 42; OJjcino oblo^ano za stroje gl. 50—52; Lecce jodilno na-Yadno gl. 47—48, l/4 izborno gl. 49—50, izborno ^gl. 51—52, najizb. 53—54; M. S. Angelo namizno J/2 izborno gl. 70—72, izborno gl. 74—76, najizb. gl. 78—80; Aix gl. 84—85; Kibje hamb. 3 kr. izY. sod. 66 gl.; Terpentinovo francosko 100 kil. gl. 86-90. Juzno sadje. 100 MIoy. Grozdje suho (eiYebe) Saltan po kakoYOsti gl. 30—36, Elem<5 gl. 32—36, Cisme rudece gl. 80—32, Cisme |6rno gl. 30—32; Grrozdice (opasa) Lipari gl. 86—38, Zante gl. 30—32; Limoni po kakovosti zaboj gl. 7.50— 8; Mandelji slad. po kakovosti 100 kilov gl. 114—118; Pome-range zaboj gl. 7.50—8; BoJi« 100 MIot. gl. 8—8.50; Fige v Yencih Kalamata gl. 18—18.50, dalmatinske gl.--------, pu- ^|ezke gl. 18—20, smirenske Sultan po kakoY. gl. 36—42. Disave in barvila. Caj zel«;n po kakoYosti kgm. gl. 8—5, 6rn gl. 3—8; Kadilo (Yirh> 100 kUov gl. 65—100; Kafra 0iiS6ena gl. 180—190; MuikatOY cvet po kakovosti kgm. gl. 8.50—4; MnSkatov oreh gL 4—4.50; Siake Alepo ^rne 100 kil. fl. 120—130; SladkaSkorja Ceylon kgm. gl. 4—4.50, Vanilija iourbon po kakoY. kgm. gl. 50—70; Zefran kgm. gl. 55—85. Razno ulago. Kolofonij amerik. po kakor. 100 kil. gl, 7—12; Koaitar bel izv. zaboj gl. 19—24; KotloYinski zelenec franc. gL 120—140; Metle dYojnate 100 kosev gl. 21; Olovo (cin) angl. 100 kilov gl. 126—130; Bibe slaniki izv. sod gl. "22» polenoYka (Stokvis) po kakov. 100 kilov gl. 26—34; Bum Jamaica Lit. gl. 1.75—2.25; Soda angl. 100 kil. gl. 7.50—14.50; yitnjol YiSnjev angl. I. gl. 9—12; gveplo zmleto gl. 9—12, y kosih gl. 9—12, cvefc. franc. I gl. 14—15. *) S poslanico snis> pfejeli in hranimo izvirno spriaeva-lo gosp. inzenjerja, v katerem je potrjeno, da je gosp. F. P. iz Cerrnc, Y ta namen povabljen, radovoljno pojasnila dajal pn zasledovaoji u2e izmerjene ceatne crte in da ni prejei za Bvoj 8 dnevni trud nikake odskodbe. Alije pa gosp. dopisnik iz Sela na njega meril — toga ne moremo 'zanesljivo vedeti. ker m bil v dopisu nikdo imenovan. Vaakakor pa ponavljauo ie enkrat svojo pro&njo? Puatite nas z oaebnostnimi prepiri pnnu^l Op. ured. Domaci pridelki. Riz italijanski navadea 100 kil. gl. 19—20, Vj izboren gl. 21—22. izboren gl. 22-50—23, najiz-bornejai gl. 23.50—24.50: Kangoon I. gl. 17.50—18; Rangoon II gl. 16.75—17. Masti. Slanina v izv. z-bojih 100 kilov gl. 42—17; Svinjska mast .Wilcox* v izv. soda 100 fcilov gl. 51—51.50, „ Bancroft** gL 52.50—53, Loj dalmatinski gl. 40—41, terlaski gl. 41—42. Petrolij I. Pensvlv. v izr. sod. 100 kil. gl. 10.25-10.50, Y zabojib gl. 13. Fezol se pla&ye na poataji 100 kilov: cukreaec gl. 13.50, fcanarin gl. 12, bel dolg gl. 12.25, bel okrogel gl. 12, bobinee gl. 12.50, avitlo rudest gl. 11.75, temno rudec gl. II, zelen po kakovosti gl. 11.25—11.75, rnmen gl. .12—12.25, me-Saii gl. 9—9.75. Konopno seme drobno 100 kilov. gl. 23—24. l'roso bolo gl. 11.50—12. Bla§Io naravno I. natlaceno, sod pros! 100 kil. gl. 70—72. SHve v dinm sulene 100 kilov gl. 12—M, brez dima gL is—ia Jlorska ml 100 kilov gL 9.60. ilto: P^enica 100 kilov ruska gl. 13—13 60, ogewka gl.--------; Koruza gl. 8.40—9; Bel gl. 9.25—9 80; Je&nen gl. 9—12; Oves ogeraki gL 8.50—». Moktt ojpraka (plewifna^ najntia It, 9 gl. 14.75 (100 kilov) rase po kakovosti do lujvite (51-;. 0) gl. 25.70, ajdova gl. 16—20, koruxna gl. 10—12. Strobi (psenWni) debeli gl. 5.50, drobni gl. 460. plrlt rattniran 3R hektol. gl. 39.50—40. Vino (hektol.) istersko gl. 24—32, teran gl. 35—45, vipavsko gl. 16—25, hrvatsko gl. 10—15, ogersko gl. 10—15, dalmatinsko gl. 9—14. Krompir 100 k. 5.25—5.50. JJrva za kurjavo (sezenj) gl. 12—15; Og*je bakovo 100 kilov gl, 2.50. Sen© volovsko (100 k.) gL 1.20—1.40, fcoBjsko gL—.90. Sluiita rzena gl. 1.60—1.80, za steljo p»em6na gl. 1—1.25. Dunaiska borza. Enotni dr^. dolg- v bankovcih Enotni drz. dolg v srebru . Zlata rcnta ...... 1860 drz. posojilo ... * Ackije narodno banke . . Kreditne akeije..... London . ....... Srebro ........ Napol. ........ C. kr. cekini ...... Drzavnc niarke..... 71 gL 20 kr. 71 „ 95 n 85 „ 45 ff 129 „ 50 1f 888 „ — w 304 „ 30 m „ 65 „ — „ — n 9 „ 40 fy 5 „ 54 „ 57 „ 85 „ Broj 80. Na III. razrednici v Kommi se razpisuje sluzba nadufiitelja z letno placo 500 gl. zopra-vilno doklado Ietnih 75 gl. i stanovanjem. Prosilci naj vloze svoje postavno dokumen-tirane prosnje po predpisani poti v 15 dneh pri krajnem solskem svetu v Kommi, od 1. raz-glasa v „Osservatore Triestinott. SeLam, 20. februarija 1880, Predsednik c. kr. okrajnega §olskega sveta: B 0 S I Z I 0. Josip Ier§evani trgovec s kolonijalnim in sploh jedilnim blagom v Gorici * na Travniku poleg I kosarne je svojo prodajalnico zopet do- | bro zalozil s prav friSnim blagom ter se I priporoca p. n. me§5anom in svojim dra-gim rojakom po dezeli, zagotovljaje, da si bo skrbno prizadeval vstrezati s to6no postrezbo in spodobnimi cenami. PoCastite me in prepricajte se sami I krojae, rodom Slovenee, je odprl svojo delavnico v Gorici na Travniku stev. 276 I. nadstropje. V svoji zalogi ima blago za raznovrstne obleke po prav primernih cenah in garantira kolikor za blago toliko za delo. Gorko se priporoSa slavnemu ob6instvu. Pri ces. kr. zastavljavnici v na Duuaji resene zgpxe riti: po nezasli§ano nizkih izjemnih cenah namreii 70 odstotkov pod kupno ceno Razne zaloge zepnih ur, ki so bile za prodaj gemfcaj po-S slane Si najauanienitejgih Sricarshils tovarail, io bHe poloiene t c. k. zastavljavnicn, -veriiico; poprfj jo utala 12 gi., *daj »amo gl 5.50. — Ista prav lino v ognju pozlacena, krasna, kakor vsaka zlata gl. 6.50. Zepna ankorca iz toiUegu srcbro-nikolja, prav flna na minuto prvglodana, graviraua, guilouhirana, » 15 rubtni, plltvim Htuklum, email, aialoin in uokundnim huzuvt'cm, z jako linn ycri-iico iz. talmi-zlata, poproj 20 gl., zdaj namo 7 gld. ¦- Kna najbolj- Hih >n izvr»(nisii. ur. - Ista tezko v ognji pozluct'iia, krasno izdelana, popoln. zlati enaka samo gl. 8.50. KcillOHtoil'-Uia |Z najllnejoga Uoublo-zlatn, ho narija pri rinftci bre^ kljuoa, oliraui pod garauuijo voduo iilato burvo, 1/-vrntno na roiuuto vrodjuna, t dvojnim pukrovoni, oklncauim email, kaznlom in privilcg. kuloajom, odlikovuna kapitalna ura n talnil vu-^iiico, popri-j '-'i gl. isdaj namo gl. 8.50. — 'fob ur jo malo, Sreberna remontoir-ura i%pravog» isiot. orcbra, od c. kr. pune, ur»d» pr«»kunona, no imvija brtsz, kljufia, » protl-jta-porom in kazalno napravo. iiajlliioja » privilogijoru, nodrobno pro« glndana, h pi it vim tttoklom, email, kiizulom in Boknndnlm kavsalcom, znotraj * krlntiilnini pokrovom in nikolnjlm kolo*fj«m, zu v«aeogit pro> zomo n/ijlioljiu, najcciicja iu olcgautnnjia ura na hvutiij uoprejinja rona 'M gl., isdaj tmmili 14 gld. Mrebcrna ankorea i* pr»vog.i, »«i c. k. pun«. umda pri!«ku5ciiu'h'a i:i lot. tu-olirn » u> rubitii prav lino na nokundu pr«* gli:>:»>>I<^>>:»j izvbstno kakor imm t§! pra?o tropinsko aganje. m B MFEIME PIfARM bratov Reiniiigliaus, se dobiva vedno ter po najnizji ceni pri Kavcie & f erfila na Korcnji pri vodnjaku. Izdamtelj in odgovorni wrednik; J02EF ZEL — Tiskai „HUarijanskR tiskarna4 t Qomi,