St. 98. V üorui, v torek due 4. decembra 1906. lietnik VIII. Izhaja vsuk torek innobotoob 11. uii predpoldne za rnesto ter ol 3. uri pop. za deželo. Ako padena ta dneva praznik izide dan prej ob 6. zvečer. Staue po pošti projotiKiii ali v Gorici na dorn pošiljan cololotiio 8 K, pollotno 4 K in Četrtletno 2 K. Prodaja se v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in L e- ban na Verdijevem tekaliäÖu po 8 vin. IJUlilUA (Zj u trau je Izdanje). Urertuistvo in uprjivništvo Be nahajuta v «Narodiii tiskarni», ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na urudniSlvo, oglase in naročnino pa na upravništvo | »Gorice«. Oglasi so raöunijo po petit- I vrstah in sicor ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se veökrat tiskajo, ra<5u- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). Vehkanski shod v Mirnu. Tako velikega in burnega shoda še ni videl sicer mirni Miren. Shod je sklicalo mirensko delavstvo, da se raz- govarja o svojih delavskih zadevah, da izreče javno zahtevo po svojih pravicah. Saveda mirenskim liberalnim kaptaliatom to ni bilo prav. Bojč se delavstva, ker vedo, da zavedno delavstvo zna obraču- nati z ljudmi, ki niso (u za drugo, kakor da se pasejo na žalje dragih. Znano pa je, da pri teh liberalnih „mogočnjakih", ki sicer kaj radi nosijo po koncu glave in rožljajo v žepa z denarjem, da pri teh ljudeh pogam in razam daleö zao- stajata za njihovo osabnostjo. Nihče v Mirnu jih ne mara, zato so prosili Ga- brščeka, naj pride on zastopat na shod njihove interese proti delavskim. Pridru- žil se jim je tndi znani UrbančiČ, o.ka- terem je znano, kako veliko ljubezen uživu v Mirnn. Vsi liberalni mogočnjaki iz cele goriške okolice so pripeljali seboj vae, kar liberalno leze in gre. „Mizarska zadruga" v Solkanu je plačala vožnjo za tramvaje tja in nazaj, znani prijatelj kme- tov Maraž iz Dol. Vrtojbe, ki bi tndi po- stal rad župan, je tadi pripeljal seboj na vozeh svoje Ijndi, ki jim je obljnboval zastonj pijačo, kolikor kdo hoče. Libe- ralni izkoriščevalci delavstva v Mirnu, Pred vsemi P a v 1 e t i č, po domače Tinko, 80 Bklicali skupaj svoje delavce ter jim pod kaznijo zagrozili, da morajo na shod ter ondi delati tako, kakor bodo hoteli oui. Colo iz Dornberga so priäli nekateri na shod reševat inršavi liberalizem. Vsled silne in strastne agitacije so spravili na shod res nekaj nad 300 svojih pristašev. Tu so pokazali liberaici celo svojo moč, to je vse, kar lahko pokažejo liberaici in to bodo in so kazali že tadi doslej na vseh shodih. Nič novih obrazov. Od strani delavstva pa so prišli na shod le Mirenci, le malo jih je bilo od drngod. Vsega ljudstva zbranega na dvo- *iäcu je bilo nad en t i s o ö. Žalostna čvetorica. — Prezgodnje veselje. Že pred 3. uro je bilo zbranih na dvorišču okrog sto Ijndi, med temi Gabr- ščekovi priveski, odvetniški koncipijentje svobodni gospodje dr. Lev- P u š 6 e k, dr. Jane, dr. P u c in pa Gabrščekov brat. Ta žalostna čvetorica mladih inteligentov, ki mora prihaja i na thode kričat in delat Gabrščeku Štafažo se nam, cdkrito rečeno, zelo smili, ker te ne more reäiti Gabrščekove denarne more. Okrcg y44 je bilo na dvorišču že par stotin ljudi, večinoma liberalcev. Ko pa je kmaln nato bilo končano cerkveno opravilo, so začeli naši možakarji in de- Iftvci polniti obäirno dvorišče. Do kakih $/44 je bilo na dvorišču že vse polno ljudstva. Med tem se je odprla dvorana v katero to se usuli sami napredjaki in zasedli skoro vse prostore. Zunaj jpa je ostalo na stotine naših. Liberaici so celo predno se je odprla dvorana, sneli pri dvorani okna in adrli skozi okna v dvo- rano. Samozavestno so se liberaci šopi- rili po dvorani češ: Shod je naš ! A ušteli so se. Komisar, ki je medtem do- spel, je spoznal, da je zelo nevarno zbo- rovati v dvorani, ker se lahko pod tako težo udre. Na zahtevo sklicatelja C.o- t i č a se je shod vräil zunaj na prostem in liberaici so morali zapustiti dvorano vkljnb protestom vedno ogorčenega Gabräceka. Po dolgem razgovarjanju so se zedinli, da bodi predsedništvo in go- vorniška tribuna zunaj dvorane na hod- niku, ki so ga tndi morali zapnstiti na- prednjaki. Spodaj pa so se postavili zbo- rovalci, in sicer na levo liberaici, na desno pa naäi. Kdo bo predsedoval? Sklicatelj tovariä C o t i č otvori zbo- rovaDje, pozdravi vse v tako obilnem števiiu zbrane navzoče in povdarja, da je shod delavski shod, na katerem se imajo obravnavati tri važna delavska I vprašanja. zato pa mora na fhodu via- dati mir. (Liberaici kličejo : Mi bomo mir- j ni !) Za predsednika shoda predlaga to- j j variša Vuka. Naši so dvignili roke in j ! z viharnimi živijoklici pozdravili tovariša Vuka, a liberaici so kričali in mahali. ' ) Pri glasovanju so liberaici dvigali pp 2 1 roki. Ncmir je trajal dolgo časa. Napa- lm sled je nekdo predlagal, naj se obe stran- i ki ločite v dva tabora. čemur je Gabr- i Sček izpočetka nasprotoval, potem pa za- čel mahati s hodnika Goli ter kričal: ! ,.Naši na levo ! Naprednjaki na levo !" Naäi pa so klicali: „Kozli na levo!" Videlo se je tukaj, da liberaici niso v večini, ampak v manjšini. A kricati le niso jenjali. Nekdo je predlagal za pred- sednika nadučitelja Urbaneiča. A viharni klici : „Ne rnaramo ga ! Delavec bodi naš predsednik !" Urbančič je iz- kušal govorit/. Izrekel je, le besede: „Ljubi go^pedarji, dragi delavcil" Dalje ni prišeJ, ker bnrni klici: „Ne posluäamo ga !" so onemogočili govorjenje. Naposled je bil izvoljen za predsednika delaven Petej an ob silni jezi naprednjakov. | Delavsko zavarovanje in organizacija. Besedo je takoj dobil tovariš ML hael Moškerc iz Ljubljane, ki je go. voril naprej o delavskem zava- rovanja itn organizaciji. Že takoj pri nastopu so ga pozdra- vili liberaici z žvižgi, delavci z živijo- klici. Ko je govoril o nnjni potrebi sta- rostnega zavarovanja, so že pričeli libe- raici kričati. da delavskega zavarovanja nočejo. Tovariš Moškerc je prešel takoj tudi na drugo toČko dnevnega reda in spodbujal delavstvo brez razlike strank na deio za strokovno organizaeijo, kazal je z zgledom zadnje vel'ke stavke v rur- ekih rudnikib, kjer so solidarno šli v boj za delavske pravice vsi delavci, dasiravno ata bili dve stranki in organizaeiji. Nujno je potrebno, da nattopijo za stanovske koristi delavci složno in ne glede na strankarske razlike. To mnenje prodira že v socialističnem znanstvenem čaao- pisjo, kar dokaznjejo Bernsteinovi „So- cialistische Monatshefte". Govornik je kon- čal zahvslivši se somišljenikom delavcem, ker so ga tako pazno poslušali. a tadi liberalcem se je zahvalil za njih žvižge, ker so s tem pokazali, koliko jim je mar za delavstvo. (Med delavci dolgotrajno burno pritrjevanje, a med liberaici po- polna zmeda. Sliši se Ie kak žvižg). Gabršček nam govoril ne bo! Nato Bta govorila še dolavea R o- pe8inCenkovič. Za tema dvema je hotel govoriti Gabršček, a stotine de- lavstva je burno ugovarjalo, da bi tu na ] delavskem shodu govor:! človek. ki je že neštetokrat tako nečuveno blatil miren- sko delavstvo. Predsednik je za 10 mi- nut prekinil shod. Ro se je shod zopet otvoril, je Gabržček zopet hotel govoriti, i a delavci so klicali. „Gabršček nam go- voril ne bo ! Doli ž njim I" Nemir je ! trajal toliko časa, dokler se ni Gabršček ! odpovedal besedi in zapustil hodnika Živela splošna in enaka volina pravica! i Ko je Gabršček odhajal, je dejal : j „Bom pa shod razgnal!" (Smeh.) Takoj je nastopil tovariš Gostinšar mlajši. Med tem je prišel Gabršček na dvorišče, kjer so ga njegovi obkolili. Medtem je zazvonilo „Ave Marija !" Vse ljudstvo se i je odkrilo in molilo, nastal je trennten svečanoslen mir, ki so ga pa takoj pre- trgali liberaici s svojim tulenjem. Tu se je videlo, v čegavem taboru je ljudstvo. Le kakih 100 naprednjakov je kričalo in ostalö pokritih. Drugi so se vsi odkrili in se sramovali počenjanja svojih to- varišev. Ravno ta prizor je marsikomu odprl oči. Tovariš Gostičar je nato zaklical „Delavci ! Zakličimo vsi splošna in enaka volilna pravica lil Viharni Živijo klici so sledili, liberaici pa Sv> kričali in upili, da je ne marsjo. Smehljaje so naäi opazovali počenjanje teh revežev. Predsednik Petojan pa je z^ključil shod med viharnimi živijoklici na splošno in enako volilno pravico. Ko je bil bhod končan so liberaici zppeli nH>j Slovane!" Peli so tudi naši. Nato so literalci odšli naši pa so zapeli delavsko pesem. General. Naprednjaki so korporativno odko- rakali pred hišo g. Mermolje, kjer so hoteli imeti svoj zaupni ßhod. Spredaj pred njimi je korakal Gabršček s palico, v roki, zadaj za sprevodom pa sta ko- rakali dve dami — ena že bolj častitljive starosti — kakor dva žandarja s puž- kami na ramah. Baje sta bili gospa so- proga in gospica hčerka barona Slame ali Jakilja, ki se je gnan od vroče ljubezni do delavstva tudi udeležil shoda, kjer pa jih je v družbi s Pavletičem precej slišal. Ljudje so upili za Gabr- ačekom: „Glejte ga generala !" A gosp. M e r m o 1 j a, akoravno naprednjak, teh gostov ni bil prav nič vesel in jim ni hotel dati proBtora 2a zborovanje. Ge- neral je zopet zavihtel palico in junaška armada se je pomikala naprej neustra- äeno tja do „Obc\ doma", kjer je ge- neral spustil v svet govoranco. Tu jih je general slišal krepke. Ze na shodu so mu klicali zborovalci : „Doli s kobariäko kobmato brado ! Doli 8 „Sočo" 1M Tu pa ga je zadela od ženske strani cela ploha takih nagovorov „Stran 8 Kramjtrjevim Drejcem 1 Proč ž njim I" Ko je pred „občinsko hišo" govoril general in štel glave svojih vernih, je prašal: „K&j ? [ Ali so res vsi Mirenci na oni strani?" — „Res ! Vsi Mirenci so proti Vam !" bo Be mu oglasile ženske. Imel je nam- reč okoli sebe zbrane same tujce ! Vsega skupaj ni bilo Mirencev na njegovi stra- ni 40. Govoril je 0 „farjih", škofih", „debelih trebuhih", pri demur je imel oči obrnjene na dobro rejene postave mirenskih liberalnih gospodarjev. K skle- pu je pozival navzoče, naj pridejo raz- bijat frhode, kamor bo rekel. (Običajno ploskanje.) Nato so šli pit. Pijača je bila vsa zastonj. Zvečer potem so se Vrtoj- benci stepli med seboj. Zavedno delavstvo. Medtem pa je imelo v dvorani svoj zaupni shod združeno mirensko delav- stvo. Bilo jih je ckrog sto skupaj, ker je večjna odšla domov. Govorili so tovariäi Goslinčar, Vuk, Moškeic, dr. Dermstia, Kremžar, Spacapan in sodrug Petjan. — Delavstvo brez razlike je obsodilo naj- strožje iiberalno poslopanje, in se izreklo solidarnost v nadaljnem boju za svoje za pravice. LISTEK. Socijalist. Di. „Kam pa neaete kosilo?" „V grad". „Komu ?•' „Možu". „Kaj pa dela?u »Vrtnarja pomaga". „Koliko pa ima place ?" „80 krajcerjev". „Ob Bvojem ?''. »Da, ob svojem". „Malo je to, draga ženica". »Malo, pa hvala Bogu po leti in po zimi, da se ni potreba moža vlačiti po kamenolomih in se preganjati z onimi socialisti". „Kako morete živeti za 80 kraj- c»rji pri taki draginji ? Imate li kaj polja ?" >,Eno njivico imamo v najemu, in sedaj emo si vkupili tadi eno kravico z mlekom. Živimo siromašno ali za- dovoljno. Dobremu vajeni nismo bili nikdar, še manj pa razvajeni." „Koliko vas je družine?" „Družina ni ravno velika ; toda — hm —, da nas ne bi vsaj nesreče obi- skovale !u vzdihne globoko mati. „Kakšna nesreča pa vas je doletela?" „Hm I Sina sem dala po dokončani Ijudski šoli služit. Pasel je pri nekem bogatem kmetu, in dobro se mu je go- dilo. Pa tudi mi smo dobili kak grižljej krompirja pri dobrem gospodarju. Leto je kmalu preteklo in otrok se mi je vrnil domov. Spravljala sem ga zopet k gospodarju, — toda — on ne I Služiti ni hotel na noben način. Jaz sem ga silila, oče tudi — ali zaman 1 On je naju lepo prosil, naj ga dava kamorkoli hočeva, aamo služiti ne gre več. Čemu ne, ni hotel povedati". Tu se uboga ženica zamisli — in potem nadaljuje: „Poslala sva ga s sosedovim osem- najstletnim Antonom na Lakovec k žgal- nici vapna. Iz početka je bil priden in donašal redno svoje plačilo domov. Ali poöasi je začel ostajati zlasti ob sobotah nekoliko od doma; ni ga bilo pravočasno k večerji in tudi skupna molitev je iz- ostala. Bala sem se za otroka, kod mi hodi". „Pa povpraäam sosedovo Anico, dobra ženica je, Bog ji daj zdravje, da li se je njihov vrnil iz dela. Tadi njega ni bilo". „To se je nekaj časa sem redno dogajalo. Ob nedeljah pa ga nisem ve<5- krat opazila pri sv. maši. In ko sem ga vprašala, kje da je bil, je močno za- rudel in v zadregi vedno naäel kak pra- zen izgovor. Začel vam je nazadnje do- našati vedno manj denarja domov. To se je nama jako čudno zdelo; no mislila sva, da si hrani za obleko ali obuvalo". „Slednjič ostane nekega pondeljka doma, — ravno danes je temu štiri me- 8ece, dobro se še spominjam. Silila sem ga, naj gre na delo. Toda vsaka moja beseda je bila bob ob steno". „Da ne bi zaman postopal okoli hiäe, sem ga prosila, naj gre očetu po- magat delati v grad. Obljubil mi je po dolgi proänji, da pojde popoldne". „Ko sem nesla možu kosilo, sem ga klicala, naj gre z menoj, pa rekel mi je, da pride takoj, naj grem le naprej. In morda bi bil tudi prise). Ali ko sem odšla, pride k njemu sosedov Anton In ga spravlja v krčmo. Iz po- četka se je branil, tako mi je pravila moja mala Francika, ki sem jo pustila doma za varuha — rekel je, da mora iti očeta pomagat. Ali oni je le silil in si lil, in slednjič ga je premotil". „Šla sta in — pilau. „Ko sem prišla domov, mi jc Fran- cika vse povedala. Jaz jo vdarim takoj v krčmo. Našla sem ga pri vinu. Takoj ga primerno ozmerjam, primem za roko in ga hočem tirati domov. Fanlu ni bilo prav, da sem ga tu zalotila. Srarn ga je> skoraj bilo. Pogledal me je in molče po- besil glavo. Hotel je vže iti. Ali tu se> oglasi sosedov Anton in ma reče: „No, saj nisi več otrok, da bi te morala mati za roko voditi domov I Postavi se, saj veš, da smo te zapisali v socialiste". Kdo nam more kaj vkazati? Mi smo gospo- darji ! Iz fanta je govorilo vino". (Konec pride). 1 Liberaina svoboda, Včeraj zjatraj so se pokazale po- sledice mirenskega shoda in liberaina svoboda. Znani „prijatelj" delavstva Pav- letiö je takoj odpustil dva delavca, ki nista hotela na shoda kričati ž njim. Eden obeh je celo družineki oče. Delav- stvo že pokaže tern a nadutnežu, da bo znal spoštovati delavake pravice in bvo- bodo mišljenja. Proč z liberalno straho- vlado po celem Goriškem ! Dopisi. Iz Cerkna. — Še vedno odgovar- jam I Sicer pa ne bi odgovarjal, ako bi bilo res, kar piše „Primorec" v svoji 46. številki. Prvič namreč ni res, da bi bil jaz katerega silil, naj podpiše odgovor slavni „Soči", katerega je prioböil „Pri- morski List". Res je tudi, da so vsi možje proBtovoljno to storili. Res je tndi, da bi moral dopisnik „Primorca" bolje poznati labinjsko cerkev — zunaj in znotraj — kakor jaz, ker bivam primeroma ž njim — ako je labinjski občinar — äe le kratko časa v tej duhovniji. Toda glej ! Dopisnik „Primorca" svoji gorečnosti do labinjske cerkve niti ne ve — vsaj tako stoji Črno na belem v „Primorcu" — da ima ta cerkvica tudi svoj žagrad. Kaj pa si naj potem mislimo o takem dopisniku? ako pa je dopisnik vedel za žagrad, za- kaj pa polem pravi, da ga ni! Takim Iju- dem, ki resnico zrairjajo, pravijo tudi pri Culakxfrih — lopovi. Še nekaj 1 V vsej gorečnosti do cerkve je dopisnik „Primorca" tudi po- zabil povedati — seveda on to tirja od drogih — koliko je sam daroval in ko- Uko se je trudil za popravo labinjske cerkve. Z odprtim vizirjem: Fran H 1 i š, upravitelj. Cerkno, dne 26. novembra 1906. Politični pregled. Volilna reforma — sprejeta. V soboto zvečer je bila volilna re- forma v državnem zbora sprejeta v ce- lem obsega v dragem in tretjem branja. Seja se jezačela dopoldne ob V'., 12. Dvo- rana je bila polna posJancev, a vladal je popoln mir. Raapravljalo se je o raz- delitvi volilnih okrožij na Nižjem in Go- ren j em Avstrijskem, [Tirolskem in Pre- darehkem. Nato so prišle na vrsto Šta- jersko, Koroško in Kranjsko. Poročeva- lec manjäine dvorni svetnik dr. Ploj je v imena „Slovanske .zveze" izjavil, da se slovenski poslanci absolatno ne mo- rejo zadovoljiti z razdelitvijo okrajev na Koroškem in Stajerskem. Gre jim po pra- vici na Štajerskem 9 mandatov, a dobili so jih le 7. Da ne spravijo volilne re- forme v nevarnost, ne vstrajajo na tej zahtevi, pač pa zahtevajo, da se pridru- žijo celjskema mestnemu okraji vsa me- sta in trgi razun Mari bora. Nato je pre- dlagal za Koroško dragi mandat. Govorili so äe vsenemec Wastian, liberalni Slo- venec PJantan, Nemec Seii'ritz, dr. Tav- čar, dr. Šusleršič. Pioti je nato še govo- ril Pommer, za pa posl. Robič. Ko je bila sprejeta šo razdelitev mandatov v Tr8ta in Dalmaciji, se je začelo takoj tretje branje proti protestom čeških radikalcev. — Nato je bila z dvetretjin- sko večino sprejeta volilna re- forma in razdelitev volilnih okrožij.— Prijatelji volilne reforme so navdašeno ploskali. Konec seje je bil malo pred 8 aro. Delavska akademija se vräi na Jesenicah dne 8. in 9. decembra v novem „Delavskem Domir1. S p o r e d : V BOboto, dne 8. decembra ob pol 10. uri dopoldne : 1. dt. Pavlica : Zgodovina delavske- ga varstva v Avstriji. 2. Iv. Premrov : Zadružništvo in de- lavstvo. Popoldne : 3. dr. Brecelj: Migijena glede na delavBtvo. 4. dr. Dermastija : Delavako varstvo. 5. pros. Jarc : laobrazba ia delav- atvo. V nedeljo, dne 8. decembra dopoldne : 6. dr. J. Ev. Krek : Zgodovina de- lavske organizucije. 7. Jož. Gostinčar: Delavska politi- čna izobrazba. 8. dr. J. Ev. Krek : Strokovna dra- štva. V soboto zvečer veselica. Vsa naša društva kakor tadi vse naše somišljenike in somišljenice opo- zarjamo na to delavsko akademijo, ki je vsled znanstvenih in stvarnih razprav ve'.ike važnosti za delavstvo. Domače in razne novice. Mesto venca na grob pok, pesnika Simona Gregorčiča so darovali za „Sol. Dom": Jos. Vidmar, žapan v Lokavca 20 K; prof. Žapančič 10 K ; prof. Omersa 10 K; duhovniki zbrani na cerkvenera shodu v Ročinju so nabrali 20 K; Fran- čišek Kranjec, žapnik v Šmarjah 10 K ; S. Gr. za ljubljeni „Š. Dom" 100 K; Ig. Grantar, c. k. notar v Ribnici mesto venca na krsto prijatelja S. G-egorčiča 50 K ; goriške gospe preostanek od venca S. Gregorčiča 40 K 40 v. Mesto venca na grob pesnika Si- mona Gregoičiča so plačali predsednistyu: Andrej Žnidarčič, vikar v Gradnem 8 K ; Emilij Gattman, c. k. admin, svetnik v Gorici 20 K; Iv. Seljak, vikar v Stržiščih 20 K; Ivan Kodre, župnik v Sv. Križn 20 K; Ivan Kovačič, žnpnik v Podmelcu 20 K ; dr. Ferdinand Terkuč, c. kr. no- tar v Kanala 10 K; Josip Pavletiö, ka- nonik v Gorici 10 K ; Neimenovana ose- ba v Gorici 10 K; Anton Lazar, žapnik v NemŠkem Rota 5 K. — Za božičnico je darovala neimenovana oseba v Gorici 20 K. Srčna hvala! Gregorčičev spomenik. — V Go- rici se je sestavil osrednji od.bor za Gregorčičev spomenik, ki ima nalogo sprejemati radodarne doneske slovenskih rodoljnbov, s katerih pomočjo naj bi se postavil dostojen spomenik preranoumr- leirm pesnika. Načelnik odbora je deželni poslanec in odbornik profesor Ivan B e r b u č. Doneske sprejema začasno iz- vräevalec oporoke rajnega pesnika pro- fesor Josip Ivančič (P. Corno St. 8). Imena odbornikov in primeren oklic na slovenske rodoljube objavijo se v krat- kem. „Gregorčičev dom". — Tolminski rodoljabi so sprožili misel, naj se na- meatu Bpomenika Gregorčičevega postavi „GregorČičev dom", ki naj podpira „Šolski Dom". Sožalje na izgabi pesnika Simona Gregorčiča so nadalje izrazili gospodje državni poslanci : dvorni svetnik dr. Mi- roslav Ploj, profesor Fran Robič, vodja Fran Poväe, dr. Ignscij Žitnik in Josip Pogačnik, dr. Ivan Žolgar na Dnnaju, Jo- sip vitez Gorup pi. Slavinjskij in „Slo- venska Matica" v Ljabljani Omenjamo še, da je po pomoti izo- stalo brzojavno sožalje, ki so ga poslale gojenke višje dekliške sole v Ljubljani. Za Gregorčičev spomenik posla- la je „Slovanska zveza" državnih poslan- cev na Danaja kot prvi dar znesek 220 K, in sicer so darovali: dvorni svetnik Fran Šaklje, dvorni svetnik dr. Miroslav Ploj, dr. Ivan Šusterčič, sodni višji svet- nik dr, Josip Vovšek, dr. Anton Korošec in profesor Vjekoslav Spinčič po 20 K ; dr. Ignac Žitnik vodja dr. Fran Poväe, Josip Pogačnik, Viljelm Pfeifer, Fran Ro- bič, ravnatelj Lovre Borčič, dr. Fran Da- libic, dvorni svetnik Anton pi. Vakovic in deželni predsednik dr. Ivan Ivčevič po 10 K. V spomin Simona Gregorčiča.— Ob začetka seje odbora dražbe sv. Mo- horja dne 29. nov. se je družbeni pred- sednik, preö. g. Jan. V i d o v i c s srčni- mi besedami spominjal nenadne smrti našega odličnega pesnika S. Gregor- č i č-a in izrazil sožalje drnžbenega od- bora ob bridki lzgubi, ki je zadela naä narod slovenski. Odborniki so se v znak sožalja dvignili s sedežev. K pogreLu t pesnika Simoiia Gregorčiča še omenjamo, da je preča- stili gospod župnik od Sv. Lucije Josip Fabjan cficijelno spremljal mrliča od Solkana do Kobarida. V Dasklah je gos- pica ačiteljica položila na krdto krasen venec. — V Solkanu so prišli sprevoda nasproti šolski otroci z učiteljctvom. Shod v Št. Petru ne da miru li- beralcem. V sobotno „Sočo" je napisal liberalni štab štpeterski nekak dopis, v ? kalerem pravi med drugim, da se je dr. Gregorčiču brlizgalo. To je resnica. K temu še pristavimo, da je to pisal v „Sočo" ravno tisti liberalni hinavec, ki je poprej obsojal tako žvižganje. Da pa bo svet poznal te žvižgače jih navedemo: Š a v 1 i Viktor, čegar oče se ima ravno stricu — dnhovniku zahvaliiti, da ima tako veliko imetje ; S i 1 i č Jožef, vedno pijani čevljar; Martelanc Alojzij, na- lnžbenec pri tvrdki Koren v Gorici, in pa znani C i n c a 1 a iz Vrtojbe. Cast bi bil tern subjektom gotovo delal tudi znani „Jevan", ki je z veliko slastjo miä1 in podgane; le škoda, da je bil poprej aretiran, ko je pred cerkvijo v Gabršče- kovem imena zahteval javnega sho da- „Cincala", Gabršček in „Jevan", živeli 1 Laška „protidemoustpaclja" je v nedeljo prinesla popoln fiasko vsem pri- rediteljem. Uieležba je bila jako klavrna in pametni mešoani se te stvari niso udeležili. Bili so veöinoma nnpol odrastli mladiči, žanske z otroci, požarna bram- ba goriška in ločniška, zadej za spre/o- dom pa je korakala meätaa godba. V sprevoda so nosili vence. Na pokopališča so jih položili na grob, kjer je govoril neki N o d a a, ki je dejal, naj natrosijo cvetja na grob velikega italijanskege ro- doljaba, iz teh cvetic naj vzklijejo drage in napravijo v Gorici drugo ital. pomlad. Raznme se, da se je ob poti nabralo precej radovednegi oböinstva, po3öbno äe ker je bil dan lep in leži pokopališ5e v isli emeri ko Kronberg, kamor Gori- čani ob lepih nedeljskih popoldnevih naj rajši gredo. Ko se je vračal sprevod nazaj, ga je policija na Korna razkropila. Dijaki, ki jih je bilo veliko, so upili : „Evviva Gorizia Italiana !il Eien je baje celo zaklical „Erviva Italia !" Pjlicija ga je prijela. Po sprevoda je šlo 20—25 dijakov in trg. pomočnikov pred uredništvo „Giz- zettina", kjer so apili, kakor poroöa ta list: „Doli z „G^zzettinom !" Doli z vla- do ! Smrt Slovencem!" Ko so zagledali policaja, so junaäko zbežali ; ko je po- licaj odšel, so zopet priäli. Ko st» z druge alice prikorakala 2 policaja, so zopet bežali. S tem je bil konee kom&dije, ki so jo L'.hi imenovali „sijajno manifesta- cijo". Italijanski študentje so obeloda- nili v svojem glasila „Carriere Frialano" z dne 30. novembra t. 1. visoko stopinjo dvhtisočletne italijanske kaltare s tem, da so zbrali za „Lego" 60 K povodom slovenske demonstracije dne 26. novem- bra (pri pogrebu S. Gregorčič-a) ter da protestajejo proti vsem onim ltalijanom, kateri so se na kateri-koli način adele- žili one demonstracije. — Dokler bodo imeli Italijani v Gorici tako mladino, ni se nam treba bati za našo prihodnjost ! P. Volbert v Ciorici. — Sedaj v adventabovsakčetrtekopetih popoludne govoril v žapni cerkvi sv. lgnaoija v nemškem znani P. Enil Volbert D. I. — P. n. bralci so na- prošeni obvestiti o tem one, katere bi zanimalo. Preč. gospodu P. Zakrajšek, vi- karja v Kostanjevici ae je bolezen moöno pohajšala. Vrli gospod hudo trpi. Pripo- roöa se sobratom v molitev. Burbarska kultiira. — Dobili smo 8ledeČe za goriške razmere značilne vržte: Dopisnik teh vrstic, bivajoč že mnogo let v Gorici, vračal se je v nedeljo dne 2. decembra mirnim potom proti svojema stanovanja. Na svojetn potl je šel v neki ulici mimo nekaterih mladeničev, kateri morajo biti gotovo cvet laške kultare, one kultare namreč, katera v svojem na- rodnem fanatizma ne pasti pri miru mi- moidočih someščanov druge narodnoöti. Eien teh mladičev namreč — najbrže navdašen od nedeljske Fazettijeve domon- stracije — izustil je proti svojirn tovari- šem besede, katere so golovo merile na mimoidočega: „Se jaš paara di kiät äklaf?1* To je dejstvo. S takimi barabami imamo opraviti v Gorici, Ali misli laški kultaronosec, da je s tem rešil laški značaj goriäkega me- sta? Ako je udan takim utopijam, prosto mu. Povem ma pa tukaj, da je oni, ka- terega je počastil z navedeno paovko, pošten in zaveden Slovenec, kateri bi golovo poskrbel, da bi se ničvredni po- balin nahajal danes kje dragje, čebi bila takrat pri rokah kaka straža. Besedo „šklaf" pa ma vračam, ker ma po vsej pravici pritiče — židovsko-laškema suž- nja, Vsak pošten Slovenec, vsak pravico- ljaben Italijan mora obsojati tako bar- barsko kaltaro. Pa naj kdo rede, da se ne znajo hladiti laško-barbarski kalturo- nosci. Toliko na znanje someščanom in goriški policiji. Živinske kužne bolezui. — V Temnici, okraj Sežana; se širi živinska bolezen imenovana vranični prisad; v Trstu se med živino širi smrkavost; svinjski aäen dela äkodo pri Sv. Križu na Vipavskem, v Tinjann, Pazina in Poreča ; svinjaka koga divja v Poreča in Trstu. Povišmije v pustni slnžbl. — Dne 28. novembra je povišal trgovinaki mi- nister 201 post, asistentov za poštne osi- cijale, 223 osicijalov pa za višje osicijale. Umrla je 24. nov. v zavoda „No- tre Dame** Solska Bestra Armela M a- j e r 1 e, iz Aschbacha na Bivarskem. Trg. sv. Andreja. — Trgi sv. An- dreja nimajo več tiste privlačne site ko 8voje dni. Vendar pa je bil včerajšnji aejm mnogo bolj živahen ko lanski, kar je gotovo posledica nove železnice. „Gi- ovani Friulani" so včeraj že pozabili na tisto prisego, ko so jo v nedeljo storili na Favettijevem grobu, da namreč nihče ne bo drugače govoril ko laško. Včeraj so kramljali lepo slovensko z vsako že- nico, ker bi sicer ostale njihove botege prazne. Objava. — Prvo izžrebanje zastav- nih piaem podpisanega zavoda se bode vršilo v«led sklepa varuštvd z dne 16. novembra 1906 odobrenega od deželnega odbora z odlokom od 30. novembra 1906 št. 11811 dne 11. decembra t. 1. v pro- storih podpisanega zavoda, ter se izžreba 149 zaatavnih pisem za ziieaeh K 204.200. Razkaz številk izžrebanih zastavnih pi- aem se na to javno razglasi. V G)rici, 1. decembra 1906. Ravnateljstvo dežel- nega hipotečnega zavoda. Vabilo k Miklavževemu vežeru, ki se priredi šolski mladini v Bovca due 9. decembra v gorenjih prostorih gostilne „Pri Pošti" z raznovrstnim vsporedom, ki ga proizvajajo šolski otroci. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Stariši spremlje- valci, otroci in darovatelji so vstopnine prosti, za vse druge vstopnina 40 v za osebo. Velik naliv. — S Krn a nam pi- äejo: Dne 19. listopada je začelo pri nas hudo deževati. Lilo je tako da si mislil da je sodni dan. Divjal je tudi had vi- har. Voda je tako narada, da je presto- pila svoje meje. Škode pa ni napravila posebne. t Moiis. Zamlic. — Z Volovskega se nara javlja, da je dne 29. oktobra t. 1. po dolgi bolezni umrl monsignor Vmko Zamlič, žapnik na Volovskem, papežev dvorni komornik in ad deželnega äolske- ga sveta za IUro. Monsignor Zamlič, ro- dom Kastavec, je bil radi svojega nir- nega značaja in ljubeznjivega naatopa splošno priljubljen. Bil je odloöen na- rodnjak. N. p. v m. ! Družba sv. Cirila in Hletoda v Ljnbljani opozarja vse zavedne Slovence, da so v dveh raznih vrstah že izšle družbine razglednice, namenjene za bo- žič in za novo leto. Posamezne raz- glednice se bodo prodajale pri trgovcih po 10 vin. komad. Trgovcem dovoljujemi) radi primeren popust; vendar tega opo- zarjamo, da oddajamo razglednice le proti gotovemu plačila in ne pod 100 komadov skupaj. Naročila naj se na- slaVljajo na: „Vodstvo dražbe sv. Cirila in Metoda v Ljabljani". Drnžbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je tvrdka Ivan Perdan izročila 1000 kron pridobljenih ob prodaji druž- binih vžigalic. Podpirajte Sloveoci to tvrdko, ki tako vspešno deluje v prid šolske dece ob jezikovnih mejah — torej na eminenten način narodu v prd- speh. — Hazpis sln/.be otroške vrtnarice. — Za otroški vrtec „Družbe sv. Cirila hi Metoda v Ljubljani" v Hrastniku na Štajerskem se razpisuje služba otroške vrtnarice. Plača zuaša leiiiih GOO kron. Službo bode nastopiti 31. decembra 1906. Brezkolekovane prošnje naj se vpošljelo najdalje do 15. decembra t. 1. z na- slovom: „Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani." Novice od morja. l. Nesreča. V C^rovljah so pekli pastirji repo. Med tem, ko so pobirali suhljad in drva, najde eden izmed njih tadi nabasano patrono, ki so jo lovci izgubili. Deček jo nese v ogenj, patrona razpoči in ma odnese tri prate na desni roki. — 2. Nov hotel zidaio sedaj v Sesljanu, v kopališču kneza Tharn-Taxn. Hotel bo ogromen in udoben. 3. Devinci so prodali grajščini vso obalo ob morja od devinskega gradu do Sesljana takozvano „gmajno" v „stenah" za par tisoč kron. V teh „stenah" so zakopani miljoni, katerih pač ne zna nepralttični Slovenec dvigniti. Sedaj ob- zidaje graščina ta prostor in ga po- gozdnje. Letos vsadi 90.000 borov. Pri tem dela je vposlanih črez 100 naäih Ijadij. Sedaj niraa občina nobenega pri- pravnega dohoda veö k morjn. Tako si sami zapiramo pot k bo- gastva, ki je naredilo drnge narode mo- gočne in uplivne. 4. Nagla s m r t. Na Poljanah pri Dobedobn je umrla soproga tamkajšnega posestnika. Bila je ob 11 uri predpoladae še na poljn in isti dan (v četrtek) po noči je vže izdihnila svojo blago dašo. Krvni izbrah ji je pretrgal nit življenja. Zapustila je pet otrok, od katerih niso videli umirajoče matere trije, ker so bili v Davino na delu. Smrt pride kakor tat, zato bodimo nanjo vedno pripravljeni! Listnlca uredništva. — R*znim gg. dopisnikom: Brezimnih dopisov, ne sprejemamo več! Vsak lahko zanpa svoje ime uredništvu. Naj bo brez skrbi ! — Sicer se pa priporočamo! Književnost in umetnost. Čitalniški koncert v četrtek dne 29. pr. m., ki je bil radi smrti našega pesnika-ljubljenca in častnega uda čital- nice od prejšnje sobote na ta dan pre- ložen, vršil ho je iz znanega vzroka v dvorani hotela „Central". Kor je bila preselitev tega koncerta iz draštvene dvorane v druge proatore neprostovoljna, obšel nas je pri vstopu v te prostore za trenotek nek tlačilni cat, cut izgnancav iz privajenega dorna. Zdelo se je, da bo v toliko širših prostorih nodostajalo one gorkote tesnega združenja čitalničarjev liki ene družine, ki je značila priredbö v draštveni dvorani, da pevske moči ne bodo zadoščale za tako razsežne pro- store. A tatte pomisleke je takoj razpr- šilo uvaževanje, da smo ae le tukaj med zidovi, ki so sljvenska last; in ker irna v doglednem časn ta dvorana postati či- t&lnična. bila je nad vse drago vzbajena radovednost, bo se li pri tej prvi upo- rabi tako ponesln, da bodemo mogli biti spremembe v vsakem oziru veseli. Da pa bodemo to mogli biti, potrdi nam gotovo vsak prisotnik po tem kon- certu s poudarkom. Dvorana, čeprav ob- Sirna, ae je zadosti napolnila z občinst- vom, in praznote, kar jih je äe ostalo, bi bile tudi zginile, ko ne bi pokrite mize v stranskem prostoru zvabile nekoliko slnšateljev k sebi, da so tam mogli da- ševni nžitek zdražiti a tele-mim. Kikor rad pripoznavam tiidi to adobnost in jo vsakema privoščim, se mi vendar zdi, da je za na odru nastopajoče sodelovalce najbolj spodbajevalen in navduäevalen pogled na prav polno dvorano. (Dalje pride.) , Ljudska knjizuica". — Drugi in tretji sešitek „Ljudske knjižnice" se ravnokar razpošilja. S tretjim sešitkom je zaključen prvi zvezek knjižnice in s tem londonska povest „Znamenje štirih". S četrtim zvezkom pričenja nova povest »Darovana", ki je povzeta iz dobe po- kristjanjenja Slovencev. Tej bodo sledile mnoge posebno zanimive domače po- vesti „Goznarjev sin", „Med plazovi", »Paoglavci" itd., itd. „Sloveuski poaojiluičr.r". — Pod tem naslovom je izšla v Krškem knjiga, ki prinaäa praktična navodila za slovensko Poaojilništvo. Sestavil jo je ravnateij Ivan L a p a j n e. Stane trdo vezana 3 K, raehko 2 40 K, nevezana 2 K. „Dom in Svet". — Zadna številka Qasega beletriatieiiega lista, „üom in Svet", je pravkar izšla. Vsebina : Ivan Cankar: Poet Peter; Anton Medved: Sibre; Ivan Lih: Gospod Ravbir. Pesem; Fr. S. Finžgar: Pod avobodnim solnceir. Povest davnih dedov; Ivan Podlesnik: Telovadba in športi; Aaton Medved : ^alobti; Cvetko Golar: Jesenske rože; Griša: V daljavL.; Frane Kotnik: 0 slo- v©nski kmetski hiäi; Griäa: Valovi pesmi; Lea Fatur: Vilemir. Rjmantiaka povest izza tnräkih bojev; Silvest. Škerbinec: Razäirjanje prometnih jezikov; Franc Breznik: Rodbinski priimki iz rastlinskih jmen; Književuost; To in ono. — Siike: Z ma. Thorwaldsen. — Na trnjevi stezi. N. Stahjevid. — Slepec. M. Gaspari. — Povratek iz trga. J. Vjeäin. — Pred občinskim sodiščem. N. J. Zosthenko. Na vratih bolnice. P. V. Zagorsky. — Nova wastminstrska katedrala — kato- liSka stolnica v Londona. — Stolp Vetrov na Atenskem trga. — „Dorn in svet" ; izhaja prvega dne vsacega meaeca. J Urednika: dr. Mihael Opeka za lepo- j slovje, dr. Evgen Lnmpe za znanstvo in ilastracije. — Založnik in lastnik „Ma- rijanišče". — Tiska „Katoliška Tiskarna" v Ljubljani. Naročnina: 9 K, za dijake 6 K 80 h, za Ameriko 25 dolarj«, za Italije 11 lir, za Nemčijo 10 mark. Spre- jema lastništvo in apravništvo v „Mari- janiača". Slovanski svet. Yelika razstava v Srbiji. — Pri- hodnje leto prirede v Srbiji veliko srbsko razstavo, o kateri upajo, da vzbadi po- zornost vse Evrope. Štrajk poljskih šolarjev na Pru- skem. — Poroča se, da nameravajo Poljaki rneseca decembra imeti shod v Poznanju, ki bo obravnaval stvar ver- skega pooka v poljskem jezika. Pričaka- jejo izjave sv. Stolice glede šolskega ponka v poljščini na praakih šolah. Slovansko razstavo boda priredili 1. 1910 v Pragi. Kdor se zanimiva zato, naj naznani svoje ime našema lista. Bolgarski jezik na voeiičiliščn v Lipskoin. — Početkom tekočega äolskega leta je prof. Waygand priöel na Lipskern vseačilišča predavati bolgarski jezik. Predavanja se adeležaje 16 slašateljev. Gospodarske vesti. Razstavi goveje živine na C^ati pri Sv. Križa in Gorici Hti bili dne 10. oziroma 12. novembra. Zidja je bila — kakor lahko amljivo — bolj obiskovana nego prva in je bilo več živine v Gorici nego na Osti; toda lice obema je bilo relativno skoro jednako. Ta in tam je bila živina lepa, a meäana ; ne, tu ne tam ni prevladalo kako jednotno pleme. Vidi se pa jaano, in to je priznala tudi cela komi8ija, da skrbi ljudstvo v teh okrajih zelo z-i živino, da jo dobro redi in glešta. Komisija je bila averjena, da se dvigne v tem ozemlju živinoreja v malih letih na višek časovnih zahtev vkljab tema, da mora poseatnik ta obra- čati svojo skrb v prvi vrsti vinogradu in sadjereji in potem šele živinoreji. Z*- nimanje za lepo živino in tuli za pravo plems ja tu in t?,m veliko, kar opravi- čaje nado do napredka in popolno3ti tudi na tem polja. Tj zaninaanje s« je pokazalo na levo in na desno, a posebno še v Š^mpasa, kjer se je pokazal napre- dek sedaj v veliki rneri. P)hvaliti mo- ramo tadi posegtnik* JDžefi B)ne na Gesti. ki je zelo vnet za živinorejo in je pokazal tudi lepe vspehe. Da se ljudstvo tu zanima zi živi- norejo je razvidno tadi iz tega, da so se slišali v dogovorih na razätavah z govejorfijci različni naaveti in različne želje, ki naj bi se v poštev jemale, in katere so se tadi sporočile na priatojao mesto. Na Gesti je bila razstava na pro- stora Antona B3rbaJ, ki je bil v ta na- men lepo prirejen. Žil, du je zelo ne- ugodno vreme oviralo komisijo v njenem dela in pokvarilo sploäen atis o raz9tav- ljeni živini. Prvo darilo ni bilo tadi takaj priz- nano nobenemu živinorejcn v znamnje, da je äe mesta za zboljšanje iste. Vsa druga darila so pa dobili sledeči poaebt- niki : Za bika jo dobil nagraclo 10 K M;iks Bavcon iz Gojač. Za krave so dobili diplomc: Tom. Wrevljo — Sv. Križ III. vrsto, Fr. Hmnlak — Ld- kavcc IV. vrsto; darila l diplomom dotiöne vrste: Fran Kravos — Sv. Križ HO K, Fr. Havöar — Lokavec 30 K, Jos. Cernipoj — Sv. Kriz-Ccsta 20 K, Fr. CopiČ — Lokavec 20 K; nagrade po 10 K: Jos. Slokar — Kaninje, Matevž .Možina — Dobravljo, And. Mormolja — Solo, Val. Koinpara — Lokavoc, Ant. lircööak — Dobravlje. Za^ telice : diplom II. vrste Justina Palik — Vol. Žablje ; darila z dotičnim diplomom Marko Slokar — Skriljc 40 K, Avgiiälin KovaS — Lokavec 40 K, Fr. Valič — Kamnje 80 K, Al. Kerkoč — Kamnje 20 K, Fr. Koruza G-aberje 20K. Nagrade po 10 K so dobili: Andrej Slejko — Vol. Žablje, .lo/.of Špacapan — Jjokavec, Fr. Valiö — Skrilje, Jož. Pirjevec — Solo, Jv. Slejko — Cornice, Ant. Yalic — Sv. Križ, Ant. Besednjak — Gojačo, Ant. Uoöevar — Sv. Križ, Jan. Bavčar — Selo, Ant. Yodopivee — Kamnjo, Fr. Bavčar — Lokavec. Kadaljo ae jo priznalo Jozel'u Bone iz Ceste za bike in krave dipluin II. vrste. V Gorici je bila razstava na ži- vinskem trgu. Na tej razstavi so bili odlikovani : Za razstavljene 4 krave in bika priznalo se je Žigi prosu Altomsu iz Podgoro diplom 11. vrsle: nadaljo so dobili diploaie III. vrste za krave: Slov. kmetijska sola v Gorici, ital. kmet. žola v Gorici, (Jsmiljene scstre sv. Pavla-Vinc. v Gorici. Za bike so'dobili darila z (Jiploini do- tiöno vrste: Jož. Komol — Sempas 30 K, Ant. Romec — Vitovljc 20 K; nagrade po 10 K: Basin Miha — Solkan. Bonsa Valentin — Pevma, Gijan And. — Biljc, Kofol Ant. — Copovan, Bcmec Ant. — Yilovlje. Za krave so dobili darila z dot. diplo/ni: liele Jožof — Šompas 40 K, Kofol Ant. — Cepovan 40 K, Travižan Ant. — St. Peter 30 K, Kuuiol Jožel' — Šempas 30 K, Komel Jož. \ — Senipas 20 K, Marušio Stefan — Opatjeselo 20 K, Ožbol Janez — Rupa 20 K, Černe Alojz —• Yrtojba 20; nagrade po 10 K:y J5alistič Henrik — Vrtojba, Trevižan Stefan — Št. Peter, Culot Ant. — Gorica, Devetak Miha — Gorica, Bressun And. — Gorica, Jug Tomaž Solkan, Terciß Ant. — Vitovlje. Za telice so dobili darila z dot. diplomi: Fr. Pelicon — Šempas 40 K, BI. [Podgornik — Yilovlje ?40 K. Joz. Hrovatin Šempas 30 K, Komel Matevž — Šempas 30 K, Blaž Sodevčic — Vo^ersko 30 K, Blaž Leban — Sv. Mihael 20 K, Fr. I5itožnik — Solkan 20 K, Fr. Hrovatin — Ozeljan 20 K; nagrade po 0 K: Miha Velicogna — Gorica, Ant. Škarabot — Ozeljan, Ernes'. Batič -- Ozeljan, Ivan Batistič — Gor. Vrtojba, And. Brcssan — Gorica, Fr. Trevižan — Št. Peter, Iv. MarkiÖ -- Gorica, Anton Devetak — Gorica. Kokosi tudi pozimi nesejo, če jih držimo v toplem hleva. Zraven tega se jim mora dajati pri hudem mraza gorke vode in gorke hrane. Laneno in konopljevo zrnje tadi povzročaje, da ko- kosi rajše nesejo. Vendar dovolj živine. — Mjščani so v zadnjem času zagnali vpitje, da v Avstriji ni dovolj živine in da se morajo vsled tega odpreti meje srbaki in ro- munski živini. Zadnji veliki sejmi po državi pa so pokazali, da je celo več živine, kakor je potrebniejo mesarji, ker Be mnogo živine ni moglo prodati. Promet z živino iz Francoske in Angleške v Avstrjo. — Avstrijsko poljedelako ministeratvo je odradilo, da se smejo živali (goveda, ovce, koze in prašiči) iz Francije in Angleške avažati oziroma prevažati v ali skozi Avstrijo le proti posebnemu dovoljenja imenovanega minister8tva in to le od sluöaja do sla- čaja, za kar se potem določijo najtanč- nejši pogoji nvoza, oziroma prevcza. V tozadevnih prošnjah navesti se morajo kraji, iz katerih se nameravajo pripeljati živali, dalje vrsta in število istih ter na- povedati mejni kraj prevoza in tadi kraj, v katerega se hoče vpeljati živina. Loterijske številke. 1. decombra. Danaj......27 77 65 11 60 Gradec......65 57 66 36 27 Rojohi! hupujte narodni holeh Jolskega Domn". Brockhaus Conversations-Lixikon še nov na prodaj za 60 K. — Kje, pove naše upravništvo. ¦^ Xi XIl 11 it üliil- ;/J Ginjeni globoke hvaležnosti zahvaljujemo se iz dna srea c. k. gozdni direkciji v Gorici, vsem spošlovanim gg. c. k. logarjrtn in gozdnim uslužbencem, čč. gg. lo- kvarskemu in trnovskemu, g. županu, obema gg. učiteljeraa, lokvarskim in trnovskim pevcem in ysemu ljudstvu s Tr- novega, od Nemcev in z Lokvij, ki so se tako živo vde- ležili neizmerne naše žalosti ob nenadni izgubi našega nepoza])nega IQilNil EöMGELISTil. >7. SA TRNOVO, 30. nov. 1906. Žalujoča družina Mosettig. ^ ..Ml) duid ZdUlUM , Za Gorica, Via Sipori 1 zimski cas so ravnokar došle razne v velikanski izberi krasne novosti modnega blaga, kakor modre volne, slanele, forjtajne, sakao za moške in dijaške obleke, svile za bluze, salonske preproge, zavese, odeje, šivane kaverte (Steppdecken), žine, volne perje itd. Bingo najjopc, Konkurcnca izkljuecna. P. n. Dovoljujem se Vh3 prositi, da nas o potrebi počastite z Vašim cenj. obiskom in si ogledate vae naše novosti, ali pa blagovolite naroöiti vzorce kateregakoli blaga, koje Vam po5ljemo ra- dovoljno franko na dorn, da se prepričate o naši zares bogati zalogi in izberi, ki se lahto meri z vsako, tadi najmoder- nejšo trgovino te stroke. Nadejaje se blagohotnega apoštevanja naše pi*oänje, bilje- žimo s spoštovanjera Teod. Hribar. ^O mizar in v lesni trgovec v Mpri, na oilü novep železnišfcetta mosta (na cesti, ki peljeproti Gradiški) o o o Trguje tudi z opeko, ima ve- liko zalogo vgakovrgtnega trde- ga iu mekhega lesa domacega in tujega, veliko zalogo pohist- va, viiiskih posod, Ktiskalnic itd. I_____________________________________ Ivan Bednarik priporoča svojo Niqoveznico v Gorici ulica Vetturini št 3. Stare, avstrijske in ino- zemske postne znamke iziet I85f I870jrmogoce že prilepljene na pismu ali odlomkih pisma nakupijo, se v vecji množini in se prav dobro plačajo. Ponudbe je nasloviti na uprav- ništvo tega lista. **© -*-*m *** «**« *** •*¦*% ***- $ »* $ $$ $> «f «« : Poshusite j in priporočitc | jTydrope tonarnc hranil | Anton Kustrin, trgoVec v Gorici Gosposka ulica st. 25 priporoča častiti dtihovščini in slav- nemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Koifü, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1,2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsvečo prve in drugc vrste, namreč ob 1/s kila in od onega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. kupite vedno najboljše pri domači tvrdki 1 IE GÖBE št. io soska št. io Fani Drašcek, zaloga šivalnih strojev Gorica. Stolna ulica hi. št 2. —— j Prodaja- stroje tudi } na teden ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoča se slav. občinshu. j Nova 1 manufakturna trgovina ANT. B0HINSKI. Gorica — Corso (j. Verdi 35 — Oorica priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega modnega, suknenega in belega blaga po najnižjih cenab. Simon Gregorl. '- Krasno zadete slike pesnika Si- mona Gregorčiča: 1. Iz zadnje dobe. 2. Na mrtvaškem odru. 3. Mrtvaški sprevod v Gorici. 4. V Kobaridu. 5. Zadnja pot k cerkvici na hribčeku Sv. Lovrenca pri Kobaridu. 6. Po- greb. 7. Panorama opevanega »pla- ninskega raja« obsegajoč: Sočo, cer- kvico Sv. Lovrenca, libušenjske in vrsenske planine s sivim Krnom v ozadju. 8. opevan Slap. 9. Rojstna hiša. 10. Rojstna vas Vrsno. 11. Pa- norama krniskcgii pogorja. Te slike so razstavljcne v razložbi posojil- nične hiše v gosposki ulici št. 7 ter se dobivajo na prodaj edino pri fotopfu liMiu v Gorici in sicer posamezne slike v formatu 18X24 po K 3-—, kabinetna slika iz zadnje dobe K ft*—. Povečane slike po dogovoru. Nobena sloven- ska hiša ne bi smela pogrešati slike na^ppa slavneoa ppsnika. Razglas. Dne 5. decembra 1906 predpoldne se vrši komisi- sijonelni obliod železuiske normalno-tirne proge Gori- ca drž. kolodvor-8olkan to-- varne in skladišea Mizarske- zadruge potem c. kr. na- mestuistva ter ravnateljstva c. kr. drž. železnie. Opozarja so vsakogar, ki bi imel proti tej želez- niski progi kaksne pritožbe, da jili prijavi üa dan ob- hod a. SOLKAN, 21. novembra 1906. Predsedstvo „Mizarske zadruge" v Gorici. ,CeutFaIna posojilniea' rcgistrovana zadruga v Qoriei, uliea YettuFmi St. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 na mesečna odplačilo u petih letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakib 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905 na menice po 5V(), no vhnjižbo pa S°|o z l:8(ro upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena. ^ „Vzajemna zavarovalnica v Ljubliani" Dunajska cesta 19 — v Medjatovi hiši v pritiičju — Dunajska cesta 19 Vsprejema: 1. Zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premifnin * in pridelkov proti požarni škodi; j 2. Zavarovanja zvonov proti vsakorsni poškod- ^ bi in ^ 3. Zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno za- > varovalnico na Dunaju za življenje in za ^ nezgode. Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zava- , rovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. A Taedina slovenska savarovalnica sprejetna zavarovanje Y pod tako ugodnimipogoji, da se lahkomeria vsako drugo a aavarovalnico. Y V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov se proti a provzijinastavljajospoštovaneosebeza tazaupni posel. » Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovalcem A popolno varnost. 1 B«r Svoji k svojim! ^^8 Glavno zastopstvo za Trst Goriško in Istro pri g. Dragotinu STAREC, Trst, Via Valdirivo 16. Rqjaki Slovenci! Pristopajte k domači zavarovalnici!