Izhaja vsak Oolrtok UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, ul. Commerciale 5/1. Tel. 28 770. Za Italijo: Gorica, Piazza Vittoria 18/11. Poštni predal (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun: Trst, št. 11/6464 Poštnina plačana gotovini NOVI Posamezna it. 30. — Ur NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir 600 - letna lir 1100. — za inozemstvo : trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru Spedizione In abb. postale I. gr. ŠT. 133 TRST, ČETRTEK 13. DECEMBRA 1956, GORICA LET. V. PO PROGLASITVI OBSEDNEGA STANJA NA OGRSKEM ŽIILOIGRfl MADŽARSKEGA NARODA SE BLIŽA VIŠKU Važen govor Edvarda Kardelja - Madžarska odrezana od vsega sveta Najznačilnejši politični dogodek preteklega tedna je, da se je pozornost vsega sveta iznenada spet osredotočila na Madžarsko. V trenutku, ko se je zdelo, da se je sovjetskim oklopnim divizijam posrečilo zatreti vse nerede in da se bo Kadarjeva vlada pogodila z zastopniku delavstva, kalklo naj se državno življenje uredi na novih temeljih, so v deželi spet izbruhnile splošne stavke in krvave demonstracije. Dokaz, kako se razmere na Ogrskem vidno slabšajo, je tudi v tem, da se je zoper politiko budimpeštanske vlade vzdignila sedaj tudi Titova Jugoslavija, ki je bila spočetka pred vsem svetom izjavila, da je treba Ka-darja v njegovih prizadevanjih in naiporih odločno 'podpirali. Stališče Beograda do dogodkov na Madžarskem je pretekli teden utemeljil podpredsednik vlade Edvard Kardelj z obširnim govorom pred jugoslovanskim parlamentom. Iz njega je razvidno, da spor ni nastal samo zastran tega, ker je Kadar očitno prelomil pogodbo o nedotakljivosti in osebni varnosti Nagvja in njegovih spremljevalcev, ki so se bili zatekli v jugoslovansko veleposlaništvo ogrske prestolnice, ter dovolil, da so Rusi vse odpeljali v izgnanstvo. Spor je globlji in izrazito ideološke prirode. PROTI INTERVENCIJI TUJEGA VOJAŠTVA Jugoslavija, je rekel Kardelj, je predvsem odločno nasprotna, 'da bi se smele tuje voijiske mešati v notranje zadeve poedinih dežel, ikajti »narodi imajo pravico, da .->3111! urejajo svoja notranja nesoglasja.« To načelo je seve edino pravilno in pravično. Kdor bi zagovarjal drugačne nazore, bi dovoljeval velesilam, da delajo z malimi deželami, kar se jim zljubi. Danes bi vdrle s svojimi oboroženimi edinicami na Madžarsko, jutri v Češkoslovaško, [pojutrišnjem v Egipt in zakaj lepega dne ne v Jugoslavijo, kakor bi bil najraje storil Stalin, da se ni bal Amerike in nove svetovne vojne. Zato je Jugoslavija .prisiljena obsoditi že iz čisto načelnih razlogov oba vojaška posega Sovjetske zveze v madžarske razmere: ravno taiko prvega, ki ga je izzval stalinovec Geroc, kot drugega, ki ga je povzročil nekdanji preganjani titovec Kadar. Druga oborožena intervencija Moskve, je dejal Kardelj, bi postala •»manjše zlo« samo pod pogojem, če bi se z njo »skrajšalo nadaljnje prelivanje kr-viu ter bi prišlo nato delavstvo do pravic, ki so mu jih prejšnje vlade odrekale. Oborožene intervencije je treba pa tudi zavoljo tega odkloniti, ker same po sebi ne morejo reševati socialnih problemov in težav. Zato so potrebne korenite spremembe v političnem in gospodarskem ustroju države. Oboroženi posegi, kateri potlačijo sauno upor nezadovoljnih množic, a puščajo vse družbene krivice neporavnane, so brez sleherne (koristi. Nasprotno, z njimi se razmere samo slabšajo in zaostrujejo, zakaj nasilje še bolj podžiga nezadovoljnost ljudstva. VZROKI DELAVSKE REVOLUCIJE Kdor hoče pravilno in pravično voditi državo, si ne sme zakrivati oči pred resnico, temveč mora preiskati vzroke 'ljudskega ne- adovoljstva ter jih odpraviti. Kako je mogoče, da se je madžarsko delavstvo 11 let po zmagi utprlo z orožjem svoji lastni vladi? Prvi vzroik je v tem, da so dosedanji komunistični voditelji menili, da je dovolj, če je njihova stranka na oblasti, je rekel Kardelj, ter da nato s pomočjo svojega uradniškega političnega stroja od zgoraj narekuje, kako naj se »izgradi socializem«. Država zida tovarne in določa plače ter podružablja poljedelstvo po sovjetskem vzorcu. Pri tem so ti voditelji mislili, da se jim ni treba ozirati na stvarne in nespremenljive zakone go- spodarstva, temveč da je pri vsem odločilna samo njihova volja. Glavno oviro pri »gradbi socializma« so videli v kapitalistih, ki so bili v državi že zdavnaj strmoglavljeni, niso ipa nikoli iskali napak v lastnih vrstah. Njim se je zdelo, da so nezmotljivi, ter so se »sploh odvadili upoštevati težnje in želje delavskega razreda in s tem lastnega naroda.« Nad komunistično straniko je zavladala klika, je rekel Kardelj, ki je spremenila stranko v nazadnjaško in reakcionarno organizacijo, katere voditelji so se čedalje bolj oddaljevali od članov in delovnega ljudstva ter sc končno popolhoma osamili. Člani1! niso imeli na svojo stranko prav nobenega vpliva, njim je bila naložena le dolžnost, da slepo in poslušno branijo sklepe voditeljev. To je bila demokracija med samimi komunisti! Ker delavci v takih razmerah niso imeli možnosti priti do besede in izraziti svojega nezadovoljstva, jim ni preostalo drugo, kot da se uprejo in zanetijo novo revolucijo. Njihova vstaja ni važna samo za Madžarsko, temveč je obenem glasen opomin in nauk za vsa Iklomunistična in socialistična gibanja na svetu. Razpust delavskih svetov Madžarski delavci so koj po vstaji ustanovili po tovarnah svoje svete in organizirali svojo policijo z nalogo, da čuva podjetja. Nato so se vsi delavski sveti v državi združili ter izvolili svoje osrednje vodstvo v Budimpešti, ki je zastopala več milijonov delavcev in nameščencev ter njihove družine, to se pravi znaten in važen del prebivalstva. V delavskih svetih niso bili samo komunisti, rc.arveč vsi delavci ne glede na politično prepričanje. Istočasno so se začeli malo po malem združevati in organizirati v državi tudi kmetje. Kadar je t alko j stopil v stik s predstavniki delavskih svetov in vodil z njimi skoro štiri tedne pogajanja. Od njih je dosegel, da so dolgotrajne in pogubne stavke na Madžarskem prenehale in da sO se delavci vrnili na delo. Težko omajano gospodarsko življenje se je vidno obnavljalo. Svet je imel vtis, da se bo Kadar s pomočjo delavstva rešil iz krize in z njegovo pomočjo preuredil državo. Samo po sebi razumljivo je, da so delavci pri teirn stavili Kadarju določene pogoje. V prvi vrsti so hoteli jamstva, da se Madžarsika ne bo več upravljala z nedemokratičnimi, policijskimi sredstvi, kot je bilo za časa Stalina in Rakosija. Delavci morajo biti udeleženi pri vodstvu države in imeti odločilen vpliv v podjetjih. Kakor bi moralo veljati v poljedelstvu načelo: zemlja naj bo last onega, ki jo obdeluje, talko naj velja tudi za tovarne pravilo, naj bodo lastnina onih, ki v njih delajo in jih \odijo, to je delavcev in nameščencev. V začetku se je zdelo, da se Kadar ne bo uprl demokratičnim zahtevam delavstva in da jim bo tudi v podjetjih priznal popolno samoupravo. Toda v teh dneh se je izkazalo, da je to- bilo prazno tipanje in da Kadar ne mara izročiti nobene oblasti delavskim svetom. Ker se pa ti niso hoteli vdati ter trdno vztrajali pri svojih zahtevali, je začel njihove voditelje kar naenlkrat zapirati ter naposled delavske svete enostavno prepovedal in .s silo razgnal. LETEČA SODIŠČA IN ULIČNI ROJI S ‘tem se je Kadar sam oropal podpore ravno onega družbenega sloja, na katerega edino bi bil lahko osla n j a-1 svojo oblast. Na koga naj se še opre? Kmetov in meščanov ni imel nikoli na svoji strani, sedaj je odbil pa še delavce. Ostale so mu samo sovjetske divi« zije in njegova policija, to je namesto ljudstva le gola sila. Samo s silo se pa, kakor dokazujejo prav dogodki na Madžarskem, narodom ne more trajno vladati. (Nadaljevanje na 3. strani) NOVICE Z VSEGA SVETA VAŽNO ZASEDANJE V PARIZU Zunanji, vojni in finančni ministri držav, združenih v Atlantski zvezi, so se zbrali v 1’arizu, da izravnajo nasprotja, ki so zaradi a n gl eš ko - fr n n c os-k ega napada na Egiipt zazijala med zapaidnimi zavezniki. Vsi državniki se na vso moč trudijo, da bi se med zapad-njaki ne le obnovilo prejšnje edinsitvo, temveč Atlantska zveza spremenila in razširila iz vojaške tudi v tesno politično in gospodarsko skupnost, v kateri bi bilo nemogoče, da bi posamezne članice v bodoče nastopale na lastno pest in odgovornost, kot so storili zadnjič Francozi in Angleži. Taka sloga, je reikel italijanski! zunanji minister Martino, je nujno potrebna že zastran tega, da se zapad lahlko uspešno upre komunistični nevarnosti. Sovjetska Rusija se bori sicer danes s težavami v podložniških deželah, toda istočasno širi zelo učinkovito svoj vpliv na arabskem Srednjem Vzhodu, tako recimo v Siriji in Egiptu. Gre za dežele, 'ki same po sebi niso močne in zelo važne, a leže v neposredni bližini Sueškega prekopa in skozi njihovo ozemlje tečejo vodi dragocene nafte, od katere je danes odvisno vse gospodarsko življenje Evrope. Rusija hoče priti s pomočijo teh držav na Sredozemsko morje, da bi se v slučaju vojne lahko' polastila prekopa in vodov nafte ter tako zadala smrtni udarec zapadu. To so dovolj tehtni vzroki, da se zapadnja-ki na vse načine trudijo pokopati svoje spore ter se spet zediniti. JUŽNI TIROL O položaju nemške manjšine na Južnem Tirolskem so pretekli teden spet razpravljali v dunajskem parlamentu. Zanjo so se zavzeli zastopniki vseh političnih skupin. V imenu vladne Avstrijske ljudske stranke je govoril poslanec Sebiger, ki je ponovil, da Italija ne izpolnjuje G-ruber-De Gasperijeve pogodbe, temveč brezobzirno nadaljuje Mussolinijevo potujčevanje nemške zemlje. Italijo, je dejal Sebiger, bi bilo treba pozvati, naj iz lastne volje povabi v deželo za-1 stopnike Združenih narodov, da se dožene resnično stanje na Južnem Tirolskem. Avstrija bi se brez pridržka podvrgla takemu razsodišču in upati je, da bi isto storila Italija. POZIV SINDIKATOV »Mednarodna zveza svobodnih strokovnih organizacij« v Bruslju je v ponedeljek naslovila na delavce vsega sveta poziv, naj »na vse mogoče načine podprejo v njihovi borbi madžarske brate.« V zvezi je vpisanih okrog 55 milijonov delavcev iz vseh nekomunističnih dežel po svetu. Bomo videli, kakšne bodo posledice poziva. GRONCHI SE JE VRNIL Predsednik republike se je vrnil z večdnevnega obiska v Nemčiji, kjer so ga oblastva in prebivalci nadvse prisrčno sprejeli. V napitnici nemškemu državnemu poglavarju Heussu je poudaril, da je mednarodni položaj »težak in zaskrbljiv«. Dogodki na Madžarskem dokazujejo, da si stojita v Evropi nasproti dva bolj moralna kot politična in socialna tabora: eden uporablja v notranji in zunanji politiki nasilje, drugi veruje »v moč prava, v dostojanstvo človeške osebnosti in v svobodo«. Toda Gronchi je čutil dolžnost, da udari zaradi njihove politike v Egiptu obenem po Angležih in Francozih: oni narodi, ki so naslonili vse osebno in družbeno« življenje — je rekel — na vrednote, vcepljene jim od njihove verske in kulturne vzgoje, imajo dolžnost, da se nikdar in zaradi nobenih državnih ali drugih koristi ne izneverijo -»veljavnosti teh bolj moralnih kot političnih načelu. Vojne je dodal Gronchi »ne rešujejo nobenih težav, temveč jih utegnejo le še povečati, kakor so nam izpričali dogodki na Srednjem Vzhodu«. Gronchijev obisk bo poglobil prijateljsko sodelovanje med Italijo in Nemčijo v mednarodni politiki. DUHOVNIKI BEGUNCI Madžarski škofje so, kakor beremo, na nasvet sv. stolice strogo zabranili duhovnikom, da bi obenem s političnimi begunci zapustili deželo. One, ki so kljub temu zbežali, je zadela kazen suspenzije. V Vatikanu bodo proučili vsak osebni primer posebej in šele nato odločili, ali naj kazen ostane v veljavi. In kdo bi se temu čudil? Saj je v evangeliju zapisano, da »dobri pastir da življenje za svoje ovce«, in ni zapisano, naj v času nevarnosti zbeži! Pravi duhovniki niso nikoli zapustili svojih vernikov v stiski. Naš komenski dekan Kos je za časa vojne šel raje prostovoljno s svojimi Kraševci v nacistično internacijo, kot da bi se od njih ločil. Kdor ravna drugače, o tem je rekel Kristus, da ni pastir, ampak »najemnik, ki ga za ovce ni skrb.« SOVJETSKE PODMORNICE Poveljnik združenih mornaric Atlantske zveze ameriški admiral Wriglit je te dni izjavil, da posveča Sovjetska Rusija pri razvoju svojega vojnega hrodovja največjo skrb podmornicam. Danes jih ima bržkone več kot vse druge države na svetu škupa-j. Vsako leto, je rekel admiral, jih izgradi po zadnjih Računih okrog 80. Poglavitna naloga atlantskih mornaric je, da se postavijo po robu nevarnosti, ki grozi od teh podmornic, s katerimi bi Sovjetska zveza v slučaju vojne skušala onemogočiti vsak dovoz ljudi ir blaga iz Amerike v Evropo. Velevažna pot čez oceane mora ostati za vsako ceno prosta. CERKEV NA POLJSKEM Ena izmed posledic, da je kardinal Višinski, brž ko so ga spustili na svobodo, pozval katoličane, naj za vsako ceno vzdrže red in mir ter podpro Gomulko v njegovem boju za neodvisnost Poljske od Sovjetske zveze, je bila, da je takoj začel delovati mešan odbor zastopnikov Cerkve in vlade z nalogo, da uredi verske zadeve v državi. In res so te dni sklenili poljski škofje z Gomulko sporazum približno naslednje vsebine. Najprej se je Gomulka obvezal, da razveljavi zakon z dne 9. nov. 1955, po katerem si je komunistična vlada prisvajala pravico, da ima odločilno besedo pni imenovanju škofov, njih pomočnikov in župnikov. Izšel bo nov zakon, s katerim si vlada zagotavlja le možnost, da izrazi svoje mnenje, preden Cerkev nastavi škofa ali župnika. Pri tem se dr- žava obvezuje, da bo »spoštovala pravice, ki gredo Cerkvi«. Imenovanja bi se torej opravljala približno tako kot v stani Avstriji in sedanji Italiji. V vse osnovne in srednje šole se uvede verouk in veroučitelje bo plačevala država. V zapadnih pokrajinah Poljske, ki so prej tvorile del Nemčije, bo imenovanih 5 novih škofov. V kaznilnicah in bolnišnicah bodo nameščeni dušni pastirji, izgnani redovniki in redovnice se lahko vrnejo v svoje samostane, ravnolaiko v svoje fare vsi župniki, ki so jih prej-nje vlade odstranile z njihovih sedežev. Vsi zaprti škofje so, ikakor smo že pisali, spet na čelu svojih škofij. Sklenjeni sporazum je v korist Cerkve in države, vendar je pa vse odvisno od tega, kako se bo v življenju izvajal. OBČNI ZBOR KOMUNISTOV V soboto je Palmiro Togliatti otvoril v Rimu s 4-urnim govorom 8. obonii zbor Italijanske komunistične stranke. Zborovanje, na katero so prišli tudi številni gostje iz tujine, pada ravno v čas največje povojne ikirize svetovnega komunizma. Kakor v vseh ostalih komunističnih strankah vre seveda tudi v italijanski. »V Stalina« — je rekel na občnem zboru neki zastopnik iz Florence — »smo verjeli lk'ot v dobrega Boga.« Zadnji ob črni zbor boljševikov v Moskvi nain je to vero uničil in zato »delavci niso več voljni sprejemati z zaprtimi očmi politiko stranke«. Ravno tako kot ta florentinski delavec go- kritizirali Togliattijev o politiko tudi razni izobraženci tako bivši župan iz Livorna Diaz, državni poslanec Giio-litti in drugi. Prod zaključkom občnega zbora se bodo oglasili k besedi še marsikateri opozicional-ci, toda vse kaže, da bo Togliatti ikljub temu dobil večino in naprej določal smer svoji stranki. Občni zbor je namreč zelo temelji- lo pripravil in poskrbel, da so njegovi somišljeniki na zborovanju v večini. Četudi so komunisti od I. 1954 zgubili precej članov, jih imajo danes vendarle še 2 milijona in 35 tisoč, kar je še vedno velikanska politična sila, ki je ne sme nihče podcenjevati. Med članii je 812 tisoč delavcev, 348 tisoč dninarjev in 340 tisoč poljedelcev. Iz srednjega sloja uradnikov in izobražencev je v stranko vpisanih 60 tisoč. IZGREDI V ŠCEČINU V nekdanjem nemškem Stetti.nu, ki šteje 230.000 prebivalcev in leži čisto ina meji ob izlivu reke Odre, so bile v nedeljo hude proti-ruske demonstracije. Mladina je korakala proti sovjetskemu konzulatu, da protestira zoper najnovejše dogodke na Madžarskem. Razbila je na poslopju- vse šipe in vdrla v njegovo notranjost. Ko je policija posegla vmes, so izgredniki prevračali tramvaje in skušali dvigniti cestne barikade. Mir je bil v mestu obnovljen šele opolnoči. Ti p-rotiruski izgredi zelo škodujejo Go-inul/ki in zato je izjavil, da bo dal izgrednike najstrože kaznovati. V USNJE VEZANE KLETVICE Te dni je grški minister pošte prejel nenavadno darilo: lepo, v usnje vezano- knjigo, v kateri so z žlatimi črkami zapisane vse kletvice in psovke, kli so jih v enem letu morale atenske lelefonistkinje poslušati iz ust živčnih naročnikov. Zlata knjiga vsebuje nič manj ko 10.000 kletvin, kar dokazuje izredno »sočnost« grškega jezika. NOVICE ■ RAZPISANA JE NAGRADA Britanski ministrski predsednik Eden je zavoljo živčne izčrpanosti šel, kakor znano, počivat tri tedne /na srednjeameriški otok Jamajko, kamor ga je spremila tudi žena. Njegova prava bolezen se pa imenuje »ponesrečeni napad na Egipt«. Da hi to jasno pokazal javnosti, je angleški dnevnik Daily Mirror razpisal naslednjo nagrado: Kdor napiše najboljšo razpravo o sueški krizi, temu bo list omogočil, da gre z ženo zastonj za 3 tedne na Jamajko. ŠVICARJI SO SE ODDAHNILI Edenova lahkomiselna politika proti Egiptu je imela med drugim za posledico, da je v Švici zmanjkalo bencina in da je zato vlada v novembru enostavno prepovedala nedeljske izlete v avtomobilih. Ukrep je bil zelo hud, ker ima v Švici skoro vsak tretji človek motorno vozilo. Te dni je vlada odlok preklicala in prebivalstvo se je globoko oddahnilo. POD BABILONSKIM STOLPOM V sv. pismu smo se učili, kako je Bog zmešal ljudem jezike, ko so zidali babilonski stolp. Od takrat je na svetu nad 4000 raznih jezikov. Največ jih je menda v Indiji. Uradnih je 15. Najbolj razširjen je jezik hin-du, ki ga govori okoli 150 milijonov ljudi. Za njim prihajajo' jeziki: telegu, mahrati, tarnali in bengafli; v Indiji se poslužuje vsakega teh okoli 30 milijonov prebivalcev. Poleg tega je pa v deželi še 720 raznih jezikovnih narečij. Zanimivo je, da se je tudi v Indiji začela borba za enakopravnost jezikov v javnem življenju. Kot skupni občevalni jezik izobražencev velja v Indiji še zmerom angleščina. NEVAREN OREL Najbolj divji med pticami roparicami je tako imenovani kraljevi orel. S krempljli se Škoda častitljivo ustanove! Goriška Mohorjeva družba je kakor- vsako leto razposlala svoj književni dar: koledar in še dvoje knjig. Danes ni naš namen podati slovstveno oceno o mohorskih knjigah. Zapisati pa je treba pripombo, da se vsaj za naprej reši dosedanji ugled in čast velike Slomškove ustanove, katere ena veja je tudi goriška Mohorjeva družba, ki so jo po prvi svetovni vojni oživili kulturni delavci iz krščansko-social-nih vrst. Naši domovi so vsako leto z veseljem prebirali posebno Koledar, ki je za božič prišel v hišo z bla-govestjo in mirnim poučnim ter zabavnim berilom. Letos se je pa zazdelo nekaterim urednikom prav in primerno, da tudi v Koledar zanesejo članke s strastno in zagrizeno dnevno politiko, kot da bi bil politični tednik. Na zadnjih straneh (str. 159) nekdo namreč z mastnimi črkami piše o zadnjih tržaških volitvah. V članku se besno zaganja v naš list in pravi med drugim: »Ta tednik čitajo Slovenci. Dobivajo »Novi list« brezplačno in zato ga bero.« Potem nadaljuje: »Novi list« je dal edinstveno izjavo, samo da je napravil zmešnjavo.« Nadalje razlaga, da je menda ta izjava vzrok, da niso vsi volili Agneletta in Simčiča. Ko Mohorjan bere v koledarju take izpadke, čeprav se sramežljivo skrivajo na zadnje strani, se nehote vpraša, ali res ni pri družbi treznih odbornikov, ki bi preprečili, da bi tako pisanje popolnoma uničilo ugled Mohorjeve družbe med našim ljudstvom. baje zažene celo v človeka in ga dvigne v skalne višine. Da to ni povsem prazna bajka, se je izkazalo v nedeljo, ko se je skupina potnikov vozila v avtomobilu čez gorski prelaz v dolini Aoste. Medtem ko so na cesti popravljali kolesa, se je nadnje hipoma spustil orel in napadel enega izmed' njih. Drugi so se zaprli v avto, toda kralj planin se je toliko časa zaletaval v strehn vozila, dokler je ni odkril. K sreči so prihiteli lovci in rešili potnike. KRALJICA KAVE Pred kratkim je v Braziliji umrla grofica De Simone, ki so jo zaradi njenih prostranih nasadov imenovali kraljico kave. Kot lepo kmečko dekle iz okolice Rima je pred davnimi leti prišla z očetom islkiat službe v večno mesto, kjer jo je slučajno zagledal grof De Simone, se vanjo zaljubil, jo poročil ter vzel s seboj v južno Ameriko. Zakon je ostal brez otrok. Najprej je umrl mož, pred kratkim pa še žena, in sicer brez testamenta. Zapustila je premoženje, cenjeno na 1 milijardo lir, ki ga bodo sedaj razdelili med tri-desetorico grofičnih revnih sorodnikov, samih malih kmetov v pokrajini Frosinone. SVOBODNE VOLITVE V britanskem državnem arhivu se nahaja 800 let stara', od kralja Henrika II podpisana listina, ki govori o izvolitvi nekega novega škofa takole: »Henrik, kralj Angležev, svojim zvestim menihom v winchesterski škofiji! Pošiljam vam svoje pozdrave in hkrati odrejam, da se imajo opraviti svobodne volitve. Obenem zapovedujem, da ne sme biti izvoljen noben drug kandidat kot moj zvesti služabnik, cerkveni pisar Rihard. Pozdrav vsem mojim po dolžnosti vdanim menihom.« Tudi naša napredna doba pozna celo vrsto takih »Henrikov«. NAGRAJENA KRPA Ko se je imela pred kratkim otvoriti v državi Tennesee slikarska razstava, je časnikar Karl Tontenay, ki je sam tudi nekaj slikarja, sklenil, da se ponorčuje iz strastnih obože-vateljev moderne umetnosti. Pograbil je krpo, v katero je že nekaj tednov brisal svoj čopič, jo napel v okvir in pod njo napisal: »Zarja, barvna simfonija v duru in molu«. (Nadaljevanje s 1. strani) Ogrski delavci so na razpust svojih svetov odgovorili s splošno stavko ter naslovili na mednarodni proletariat poziv, naj jih s stavkami tudi moralno1 podpre v njihovi borbi. Nato je Kadar proglasil obsedno stanje in ustanovil leteča vojaška sodišča, ki naj brezobzirno kaznujejo vse nepokorneže. Samo v Budimpešti je bilo 22 delavcev na smrt obsojenih in ustreljenih, v drugih mestih je pa prišlo do krvavih izgredov in uličnih bojev. Kljub vsej oboroženi premoči, s katero razpolaga vlada, je splošna stavka na celi črti uspela. Tovarne in rudniki počivajo, celotni promet v državi je ustavljen, vse telefonske in železniške zveze z inozemstvom so preki- Krpo je poslal kol svoje najboljše delo na razstavo in se nato zabaval, kako so bili strokovnjaki globoko presunjeni nad njegovo umetnino. In glej, Zarja je res dobila, prvo nagrado. Ko je časnikar nato odkril, kako je izdelal sliko, se je vsa država krohotala. V DEŽELI ZMAJEV Zmaji — kdo se ob tej besedi ne spomni na velike živali s strahovito glavo, z nazobčanim grebenom na hrbtu in dolgim repom? O njih smo slišali še kot otroci v pravljicah. V šolah smo se učili o zmajih, kako so plašili po zemlji v pradavnih dobah kot bron-tosauri, ihtiosauri ali plesiosauri. Ali danes ni več na zemlji teh velikanskih zveri? Še so, še! Vendar pa ne takih, ki ljudi požirajo in ogenj bruhajo. Danes žive še na oddaljenih otokih Gala-pagosl ali na Želvinem otočju, pripadajočem južnoameriški republiki Equador, na katerem prebiva le nekaj čez 1000 ljudi. Otoki štrlijo 900 kilometrov od ekvadorske obale sredi Pacifika in le kakšna ladja se zateče v to deželo živili zmajev. Teh živali se greje na stotine v toplem soncu. Po zunanjosti so popolnoma' enaki kot njih pradedje pred milijoni let, le da so dolgi samo eden do dva metra.. Imenujejo se legnani. Hranijo se z rastlinjem in njihovo meso je mehko in okusno kot najboljša pečenka. Domačini jih izlahka ujamejo, ker se človeku ne ognejo, le grozno, a neumno topo vanj strmijo. Še večji, morski zmaji pa plavajo po tamkajšnjem morju. Ti so črni in pogled nanje je strašen, vendar raziskovalci pravijo, da so prav prijazne živali. Galapagos pozna pa še druge čudeže. Dežela ima cele okraje, kjer mirno ždijo velikanske želve, da moraš kar po njih hrbtih stopati naprej. Od tod ime Želvini otoki. Po zraku letajo na Galapagosu tudi veliki ptiči, ki love morske školjke in jih s kljuni kot z ostrimi noži odpirajo in posrebajo njih vsebino. V vseh mogočih barvah se na tem otočju preliva tudi bogato cvetje. Zdi se ti, kot da stopaš v najrazkošnejšem rastlinjaku. V tem prasvetu je še ostal košček raja, kjer ljudje in zveri še žive v prijateljskem sosedstvu. naroda se bliža višku njene, tako da je Madžarska od ostalega sveta popolnoma odrezana. Nov dokaz, kako je gola sila v borbi proti složnemu in enotnemu ljudstvu povsem brezuspešna. Kar narodi hočejo, sta svoboda in demokracija. In to ne velja samo za Madžare in Poljake, zakaj težnje po večji svobodi se pojavljajo z rastočo močjo tudi v Romuniji in Bolgariji, kjer so Rusi prisiljeni vse stro-že nadzirati in krotiti nezadovoljne množice. Najznačilnejše pa je, da se zahteve po demokratizaciji pojavljajo tudi že med visoko šolsko mladino v Sovjetski zvezi sami. V Evropi ne bo pravega in trajnega miru-vse dotlej, dokler ne bo v tej ali oni obliki povsod zmagala demokracija. Bralce opozarjamo, da sta se uredništvo in uprava Novega lista v Trstu preselila v ul. Commerciale 5/1 — tel. 28-770 Žaloigra madžarskega TEŽKA GOSPODARSKA KRIZA V zvezi s težko gospodarsko krizo, v katero je zašlo naše mesto, je ministrski predsednik Segni pretekli četrtek sprejel odposlanstvo tržaških gospodarstvenikov, ki ga je vodil predsednik Tržaške trgovinske zbornice prof. Luzzatto-Fegitz. Isti dan je Segni imel daljši razgovor tudi s predsednikom pokrajinskega sveta prof. Gregorettijem, tržaškim županom ter z nekaterimi vodilnimi osebami iz goriške ter videmske pokrajine. Izid razgovorov ni še natančno znan, ker bo prof. Fegitz o njih poročal šele ta teden na seji predstavnikov trgovinske zbornice. Toda iz izjav, ki jih je dal italijanskemu radiu tržaški župan, lahko sklepamo, da sestanek ni obrodil sadov, iki so jih naši prebivalci upravičeno pričakovali. Bartoli je povedal, da je za gospodarski razvoj Trsta via-da skoraj že izgotovila poseben »štiriletni načrt«. Ta se pa ne bo mnogo oddaljil od načrta, ki ga je svoj čas za Trat osnoval po-kiojmi minister Van oni. V korist našega mesta je Vanoni osnoval v prvem obdobju (1954-56) obsežen načrt javnih dol ter odredil znatno pomoč krajevnim ustanovam, tržaški luki, Ustanovi industrijskega pristanišča itd. V drugem obdobju pa je mislil Vanoni ustanoviti na Tržaškem nekaj poldržavnib industrijskih podjetij ter okrepiti in zboljšali vse prometne zveze. Vse torej kaže, da vlada Vanonijevega načrta, ki bo čez leta brez dvoma učinkovit, ni zavrgla, vendar je na žalost tudi res, da ni sprejela nobenih novih ukrepov, ki bi mogli današnjo krizo zmanjšati. Naravnost porazno pa bo na naše prebivalce vplivala izjava Bartolija, iz katere izhaja, da je vlada odločno proti ustanovitvi proste cone ter da namerava nuditi le nekaj carinskih olajšav v prid tržaškemu blagovnemu prometu in deloma prebivalstvu. Tu gre najbrž za prosto cono, kakršno je vlada svoj čas odredila Gotici. Obče znano je, da ta šluži predvsem nekaterim pridobitnim ustanovam, medtem ko nimajo široki ljudski sloji od nje skoraj nobene koristi. Tržaški župan in ostali oblastniki so v lii-mu hoteli rešiti predvsem vprašanje avtoceste Trst-Benetke, za katero je vlada pred nekaj meseci odredila, da se bo gradila kasneje. Naši predstavniki so- pa prosili Segnija, naj sklep prekliče ter naj se cesta začne graditi takoj. Tudi v tem vprašanju so naleteli le na delno razumevanje. Segni je izjavil, da bodo šele proučili, ali državni proračun sploh | dopušča, da bi vlada dala predujem 6 milijard, kolikor znaša državni prispevek za to cesto. Potovanja tržaških veljakov v Rim niso obrodila bo-gve kakšnih sadov. Preteklo bo torej precej časa, preden se bo Trat izmotal iz današnje težke gospodarske krize, v katero je zašel zaradi posledic druge svetovne vojne ter v dobršni meri tudi- zavoljo kratkovidne povojne gospodarske politike tržaških nacionalističnih veljakov. NABREŽINA Pretekli petek se je v Nabrežini začelo redno jesensko zasedanje občinskega sveta. Po uvodnih besedah župana Furlana je odbornik Drago Legiša na kratko obrazložil pravilnik za občinsko športno igrišče v Nabrežini, za katero je občina doslej potrosila nad 20 milijonov. Igrišče je danes v glavnem dokončano in se na njem lahko opravljajo najrazličnejše športne tekme. Po daljši razpravi je bil pravilnik z večino glasov sprejet. Odbornik Legiša je nadalje utemeljil osnu-tekl pogodbe za nabavo zdravil revežem, katerim mora občina nuditi brezplačno- zdravstveno službo. Zdravila bo kot doslej občini dobavljala lekarna dr. Logarja iz Nabrežine. Ker je prefektura pred kratkim zavrnila sklep upravnega odbora, naj se ojači električna javna razsvetljava v Štivanu, je moral občinski svet tudi o tej zadevi razpravljati. Svetovalci so potrdili sklep upravnega odbora, po katerem bo ACEGAT postavila 11 novih žarnic za skupni strošek 270 tisoč lir. Nato so svetovalci odobrili pravilnik, ki urejuje uporabo občinskih vozili. Na> zadnji točki d-neivnega reda je bila prodaja občinskih zemljišč 8 zasebnikom. Vse dosedanje občinske uprave so navadno ugodno reševale prošnje občanov, ki so si hoteli sezidati stanovanjske hiše na občinskem zemljišču. Ker so prosilci izvečine delavci in majhni obrtniki, jim je občina vselej šla na roko tako, da je za stavbna zemljišča določala nizke cene. Tega mnenja pa niso nadzorna o-blastva, ki od občinskega sveta določene cene običajno znatno dvignejo. Posledica tega je, da mora vse prošnje občinski svet ponovno proučiti. Ne preostaja mu drugo, kot da od zgoraj narekovano ceno sprejme. Pač pa so -svetovalci v petek ostro grajali postopek, ki revnim ljudem silno otežuje gradnjo hišic ter obenem hudo ovira težnjo, da bi se nekoliko omilila stanovanjska kriza. Občinski svet je zadnjič rešil pet takih primerov, in siceT prošnje g. Kobala, Perica ter Zege iz Štivana ter gospe Makovec in g. Rebule iz Nabrežine. Novi prosilci so -trije: trgovcu Radoviču je občinski svet sklenil prodati 278 kv. metrov zemlje po 700 lir, Žerjalu ter Sunseriju pa po 500 kv. metrov po 350 lir za meter. Na koncu je o-dbornilk Drago Legiša obvestil svetovalce, da je Ustanova za gradnjo ljudskih hiš določila 20 milijonov za gradnjo stanovanjske hiše z 9 stanovanji v naši občini. CEROVLJE V zvezi z gradnjo nove šole v Cerovljah smo prejeli naslednje pismo: Zidava nove šole je važna zadeva in zanima vse vaščane. Po starem so naši otroci obiskovali šolo v Mavhinjah, a zaradi dolge poti so odprli šolo tudi v naši vasi in neumno bi bilo, ko bi zdaj šolsko poslopj.e zidali zunaj vasi, skoro tako daleč, kot je do Mavhinj. Sola mora stati v vasi, da je lahko dostopna vsem otrokom. Tudi sredi vasi so razpoložlji- vi prostori za zidavo, ki bi ne stali nič več kot na jusarskem svetu, saj tudi ona zemlja ni zastonj: za nekaj lir pa ne smemo žrtvovati koristi vseh otrok. Vodovod in elektriko za dve hiši zunaj vasi je občina dolžna napeljati z drugimi skladi. Naša vasica je miren kraj in šola sredi nje bi bila v lepšem miru kot ob glavni cesti -in obenem v zavet- nem kraju. Vsega tega pa hi ne bilo, nko jo dragam postavimo. Zato pričakujemo od oblastev, da bodo upoštevala pametne želje in zahteve staršev in postavila novo šolo, kamor spada: to je sredi vasi. V imenu vaščanov Pahor Jožef SLIVNO V ponedeljek zvečer se je pri nas zbrala večja skupina vaščanov, da se s predstavniki občinske uprave -pogovori1, kje naj se zgradi novo šolsko poslopje. Po daljši in izčrpni razpravi so se vaščani sporazumeli, naj se po možnosti stavba sezida nedaleč ped vasjo ob cesti v Nabrežino, i-n sicer na cetjkivenem zemljišču ali pa na- parceli, ki je last gospe Olge Šemec, sedaj bivajoče v Kanadi. Domačini so obenem izkoristili -priliko, da so predstavnikom občine obrazložili najnujnejše potrebe vasi, in sicer v prvi; vrsti ureditev vaških poti, ki so jih zadnji nalivi strahovito poškodovali. Sestanek je brez dvoma pokazal, kako so potrebna ter vsestransko koristni neposredni stiki med občinsko upravo ter občani. Prav bi bilo, da bi bili ti stiki bolj pogosti. REPENTABOR Na repenta borskem županstvu je pretekli petek bila prva seja jesenskega zasedanja občinskega sveta. Potem ko so svetovalci odobrili finančni obračun za prejšnje leto in imenovali tri preglednike računov za leto 1956, je župan Bizjak obširno poročal o gospodarskih načrtih, ki veljajo za dobo od julija 1956 do junija 1957. Občina je -bila svoj čas predlagala za 30 in pol milijona lir javnih del, a ohlastva so ji nakazala le 9 milijonov. Sedaj izdelujejo načrte za popravi- lo občinskih poslopij, ureditev ceste Col-Re-pentabor ter ostalih občinskih poiti ter za razna dela v župnijski cerkvi. Za novo cerkveno uro bodo potrošili 600 tisoč lir. V zadnjem času so- že izgotovili načrte za asfaltiranje cest -po vaseh, za preureditev treh ku-pelic ter zboljšanje ceste od Repna proti zgo-niški občini. Z vsemi deli bodo pričeli, -brž ko bo tržaški tehnični urad odobril gradbene načrte. Ker 'so pri Seladu zaposlene le 4 osebe in ker je precej delavcev zaradi prekinitve dela v d-veh kamnolomih ostalo brez zaslužka, je župan izrazil željo, da bi Se-la-d sprejela v službo večje število hrezposeljntilh. Na sieji srno tudi zvedeli, da bodo v najkrajšem času napeljali javne telefonske govorilnice v Repen ter na Col. Za leto 1957-58 pa je. občinski svet odobril predlog upravnega odbora, naj se v naši občini izvrši za 17 milijonov 700 tisoč lir cestnih ter za 20 in pol milijona gradbenih del. FERNETIČI V zadnjem času se po naših cestah dogaja čedalje več prometnih nesreč. Ni skoraj praznika, da se ne bi pripetila v naši bližini kaka nezgoda. Prejšnji teden je na poti proti Sežani n cikli tržaški tovornik do smrti povozil Riharda Čuka iz Trebč; pretekli petek pa sta se nedaleč od -naše v-asi resno ponesrečila Avgust Križman iz Padrič ter Alfredo Benvenut-i iz Trata. Iz neznanih vzrokov sta na m-o-tornem vozilu nenadoma zavozila g ceste ter zadobila hude poškodbe po vsem telesu. Odpeljali so ju v bolnico, kjer se Križman bori s smrtjo, medtem lko je Benvenu-tijevo stanje nekoliko manj nevarno. GORIŠKI KANDIDATI Zadnjič smo med goriškimi kandidati omenili tudi grofa, Attemsa. Res je nosilec liberalne liste, a popravljamo, da on ni bil pod nemško zasedbo goriški župan. Ta je bil neki drugi član goriškega plemstva, in sicer graf Coronimi Alessio iz Šempetra. Volilni boj ni nič kaj v piravem razmahu. Stranke so se omejile bolj na podrobno agitacijo in pošiljajo po hišah volilna pisma in letake. CESTA SMRTI Od mosta čez Sočo pri Ločniku teče dolga glavna cesta preko Majniee proti Gradiški. Čeprav je široka 6 metrov in pol, se je na njej zgodilo že toliko- nesreč, da jo imenujejo »cesto smrti«. Ker je namreč ravna in gladka, vsi dirjajo po njej kot blazni, in od tod nesreče. Oblastva so sklenila, da bodo sedaj cesto razširili na enajst metrov. Velikanske dre-\orede platan mislijo posekali in ob straneh zigrad-ititi poti /a pešce. Eno platano bi pa le morali pustili in nanjo vsaj za pol ure privezati prvega 'blaznega lavnani). »Strada chiusa«, pravijo table podjetja, in v spodnjem delu, skoraj do spomenika, so jarki še odprti. Tako so tisti, ki so upali, da bodo imeli za božične praznike že vodo, razočarani in bo treba to upanje žal prestaviti v leto 1957. ŠTANDRE& V sredo preteklega tedna se je smrtno ponesrečil 25-letni domačin Gingrle Marij, ki se je poročil komaj pred tremi meseci s hčerko g. Pahorja iz Sovodenj. potrdil županstvo ni moglo zavoljo tega dostaviti na dom, ker volivci niso- občinskega urada obvestili o spremembi svojega st snovanja. Zato je ostali na občini cel kup izkaznic. Upravičenci naj se čimprej zglasijo na volilnem uradu v ulici Garibaldi. ZA ELEKTRIČNO CENTRALO NA SOČI Upra va Krožnega sklada, ki je bil ustanovljen, kakor je znano, iz podpor zaveznikov Trstu, je v preteklem tednu odobrila veliko posojilo 506 milijonov, Goriški vodno-elek-trični družbi. S tem denarjem bodo zgradili veliko električno centralo na Soči ter obe- Dne 16. dec. vsi goriški Slovese! na volišča f Abstinenca je zločin nad narodom! tako ne bo več na tej cesti smrtnih nesreč. HUDA NESREČA V četrtek je dijak zadnjega letnika slo \enskega učitelji ča v Gorioi Virgil Radetič iz Jamelj po šoli skočil na motorno kolo, da bi hitro prišel domov h kosilu. Toda na Bil je uslužben v pekami g. Viaitonija. Ko je šel na motornem vozilu po ulici Vit-iorin Vene to, je v bližini znanega dekliškega zavoda sv. JožeJa treščil ob tovorni avto, ki ga je vozil 334etmi jugoslovanski državljan Mirko Škamperle. Ostal je na mestu mrtev. Pokopali smo ga ob veliki udeležbi vašča-dirkača. F e ,10v jn pokojnikovih prijateljev ter zhancev h Gorice. Naj mu sveti večna luč; njegovi užaloščeni ženi in vsem sorodnikom v Štanirežu in So-vodnjah izražamo iskreno in globoko sožalje. IX ECBKRtJOBA V naši občini je 1504 prebivalcev, od teh V*rjkdo nmj voli po svoji vesti In svobodnem prepričanju ! Travniku pri vodnjaku je trčil ob kmečko gospodinjo Fornazarič z Volčje drage in oba sta z!le'ela na tla. S pretresenimi možgani so ju odpeljali v bolnišnico. Mirnemu in dobremu 'J.I laiku ter ponesrečeni« želimo, da bi kmalu okrevala. iz pevjss; Uršič Valentin, starosta naše vasi, je umrl v 91. letu življenja in smo ga v petek poko-pali. Rodil se je na Banjšicah, h je 1>i 1 nad 30 let med nami. Tu je kupil malo posestvo in je imel posebno veselje do živinoreje. Pokojni je bil poštenjak stare korenine, gospodar kot se tiče ter pravi oče svoji veliki družini, katero je vzgajal versko in narodno z besedo in vzgledom. Bil je veselega značaja in prepeval še na smrtni postelji. Spodbudno je bilo pri Iepc-in pogrebu gledati številne pokojnikove otroke, ki so za dobrim očetom zares srčno žalovali. Bog bodi tolažnik njim in njihovi materi, oltn tlolinu ŠT. LENART Pred kratkim so se pori nas zbrali župani občin Sv. Lenarta, Grmeka, Srednjega in Dreke. Zborovanja se je udeležil tudi državni poslanec Driussi iz Vidma. Glavni predmet razprave sta bila poročilo o gospodarskem položaju prizadetih občin ter vprašanje, kako bi se mogla vsaj omilili brezposelnost, ki jo je povzročila zlasti ukinitev znane cementarne v Čemur ju. Poslanec Driussi je županom povedal, da se izdelovanje cementa v čemurski cementarni ne splača, ker ga drugod lahko ceneje proizvajajo. Poleg tega je poudaril, da bi bilo potrebno uvesti tudi za industrijska podjetja v Beneški Sloveniji talke olaijšave, kot jih imajo v južni Italiji. S tem bi bilo mogoče v nad iških dolinah ustanoviti kakšno novo industrijsko podjetje. Poslanec je tudi omenil, da bi bilo treba priključiti nadiške doline ter čedadski okraj h gor iški prosi i coni. Župani pa so k poročilu dodali, da jc potrebno izvršiti v najkrajšem času v njihovem okolišu nekatera javna dela. ikot so: telefon v Lombaju, nova šola v Srednjem, asfaltiranje ceste iz Škratovega v Klodič in Zamir. Poslanec je obljubil, da bo storil vse. kar je \ njegovi moči. da se predlagana javna dela čimpiroj uresničijo. IZ GRMEKA Med našim prebivalstvom je zavladalo nepopisno veselje, ko se je od 1000 izseljencev iz naše občine, ki se klatijo v tujini s trebuhom za kruhom, vrnilo pred kratkim v domačijo 40 delavcev. Vsi so, hvala Bogu, zdravi. S seboj so prinesli tudi nekaj pod palcem, da bodo mogli preživljati svoje družine čez zimo. IZ BELEGA POTOKA Poštno ravnateljstvo je pred nedavnim odredilo, da morajo prebivalci Belega potoka hoditi na pošto v Brdo in ne več v Raven-eo. To so napravili, ne da bi se prej domenili z občinsko oblastjo ali s prebivalci Belega potoka. Zato je nastalo med ljudmi veliko nezadovoljstvo. S tem ukrepom se nihče ne strinja, čeprav jim bo lahko poštni urad v Brdu redneje dostavljal pošto, ker vozi od lam v Beli potok avtobus. Pri nas je namreč več upokojencev, ki prejemajo pokojnino. Ti pa morajo ob izplačilu pokojnine predložiti potrdilo občinske uprave, da je upokojenec še živ. Vsakdo bo odslej moral iti najprej v Ra-venco, kjer je občinski urad, po potrdilo in nato v Brdo po pokojnino. Tako bo moral izgubiti kar dva dni. V Ravenco je treba poleg tega iti peš preko visokih gora in to v zimskem času tudi sploh ni mogoče. To vzbuja v prebivalstvu Belega potoka liudo ogorčenje, a ljudje upajo, da bodo oblastva uvidela te neprilike in težave ter obnovila stari red. IZ REZIJE .Naša občinska uprava bo morala odslej povišati občanom davke, ker so oblastva prepovedala nadaljnjo sečnjo gozdov. Doslej je od gozdov imela občina 20 do 30 milijonov letnih dohodkov, s katerimi je lahko krila vse upravne stroške. Domačini bodo odslej morali plačevati večje davke, čeprav nimajo doma nobenega zaslužka. Kruh si morajo služiti s krvavim delom v tujini, ker doma vlada na žalost skoraj popolna brezposelnost. Da ne bodo ljudje omagali pod pretežkim bremenom davkov, bi morala država prihiteti na pomoč občini ter sama kriti primanjkljaj. Obenem bi se morala državna oblastva pobrigati, da z raznimi učinkovitimi ukrepi poskrbe obmejnemu prebivalstvu nove vire zaslužka na domači gradi. Tedaj bodo občani prav radi plačevali večje davke. Ce ne bo nobenega ukrepa, bo povišanje davkov /prisililo k izseljevanju še celo vrsto naših domačinov. Bije že dvanajsta ura, dia državna oblastva končno preprečijo izpraz--nevanje naše domače grude. UKV E Naša vas ima že od leta 1908 svoj vodovod, ki ga upravlja občina. Voda je danes napeljana že v vse hiše in hleve. Poleg tega oddaja občina vodo še tukajšnji vojaški posadki, ki je porabi ogromne množine, tako da začne zlasti v budili zimskih mesecih vode primanjj kovati. Oškodovani so pri tem zlasti občani, ki imajo bivališča v višjem delu vasi. Zato se čuti danes splošna potreba po okrepitvi vodovoda. Potreben bi bil podaljšek do kakega drugega studenca. Tehnično to ne predstavlja posebnih težav im naši občinski možje se že bore za uresničenje tega načrta. Pristojna oblastva sedaj raziskujejo vodo novega studenca. ali je kemično in za zdravje ljudi in živine neoporečna. Koliko bi delo stalo, še ne vemo. a znano je, da je zadnja leta bilo potrošenih za sdruge frakcije nalborješke občine več desetin milijonov. Zato menimo, da bi ne bilo odveč, če se porabi vsaj nekaj milijonov tudi z;a TTkve, ki nosijo največje davčno breme v občini. iep vmes«, tveze dalje Cesar svoje besede. »Ko še niso v mojih mladih letih poznali močnih lanipar, so z navadno lučjo klicali in slepili ribe. Pa naj me zlodej otipa, če jih ni bilo več kot danes. Zato je pa tudi ribičev bilo več. —1 Se še spominjam, koliko nas je bilo v procesiji na Barbano. Buibee sem bil kot zdaj ta To/nlko. Dolga vrsta bra-gocov /in bark je jadrala zgodaj zjutraj proti lagunam. Prepevali smo svete pa še kakšno posvetno vmes. Potem sino šli pomolit k barhanski Mamki. Po opravilu so ga naši očetje zvrnili pošteno mero črnine. Mi bubci smo pa šli trgal bar banske rože’.« Malo je odnehal, ker je grlo postalo suho. Ponudil sem mu pletenko. Ko je pomagal suši, se je odenioknil in se z roko pobožno pobrisal. Za hip se je Cesar zamislil v stare spomine, kakor da se še vidi kot bub ca v barki n Barbani. »Eli. že nekaj polente srno od tLej snedli«, je bolj .sam zase nadaljeval pripovedovalec. Ko se je snop svetlih žarkov osuknil s tržaškega svetilnika na naš jambor, je Cesar zamahnili s kapo tja proti vrhu in pokazal šop suhih rož: »Ajte tam gori so še danes privezane v lepem in v grdeni, vedno enake so. Talkrat, ko jih je gospod nune pred oltarjem blagoslovil, smo se bubci kosali, kdo bo zlezel na najvišji jambor. Jaz sem bil takrat poskočen, ne mataroga kot zdaj. Po dvajset let ostane lak žegen »harbanskih rož« vedno enak. Vsi smo tiho poslušali starega ribiča, ko je tako lepo nizal svoje spomine v šopke in romanja po morju. ' (Dalje) »No, ja«, zabrunda na koncu visoko spodvihani Polenta, »pri /tisti gospodi okoli političnega lonca je kot pri naši ribiški klapi. Danes ti visi polna mreža čez les, da ti hudič čez skače, jutri pa ni niti enega zlomka notri.« »Kako je pa s temi rečmi?« sva radovedna vprašala » prijateljem. Cesar sikne slino in čik v visokem, umetnem loku v morje: »Nam se jc tudi tako že zgodilo. Še pomniš, Polenta. ko smo v eni noči naložili za debele tisočake rib, saj bo tega nekaj mesecev!« »Ma, kaj tisto, strela. Bibčevska klapa jih je pobrala še za enkrat toliko«, preklinja Polenta nevoščljivo. »Takrat je bilo kaj deliti!« »Kako kaj pa nocoj kaže?« »Čak’te, bomo videli. — Hej, Nini, kako je tam?« vpije Cesar skozi ročno trobilo. »Ho-oo! Ribe skačejo; dva cevola sta in sardonci«, se sitno oglaša nazaj. »Nikoli mu ni prav«, se priduša Cesar. »Dva cevola pravi — in voda?« »Teče largo!« »Bo že nekaj«, se zadovoljen oddibuje Cesar. »Če ribe skačejo, pomeni, da jih luči z Jampare vabijo k sebi. Tudi če voda teče, je dobro. Ribe plavajo, kot je tok. Seveda pra- vi ribič jih mora poznati. Sčifa in lampara io R. B. morata zaveslati počez proti njim, pa se kar na mestu ustavijo.« »Karbida, Joger«, razsaja Polenta. »Ma saj ti že umira!« Nekaj časa je spet vse tiho. Kar je budnih, pazijo na ribe. Nekateri pa že smrčijo po vrveh. »Svak. je res pod nami potopljena barka?« ,pozveduje Tonko. »Je, je«, pravi Cesar in se obrne k nam. »Za vsako stopinjo znamo tu na vodi. Kakšna je in tudi, kaj se skriva spodaj. E, ja, se zgodi včasih, da tako pihne čez Sveti Lena/rt, da nas burja pošteno meče, poliva se po nas in iz nas. Pa zdaj je malo bolje. Takrat je bilo še vse na veslo in jadra. Zdaj si z motorji upamo tudi v vetru ven na visoko. Takrat pa nisi znal, ali te bo potegnilo noter ali boš zjutraj še slišal zvoniti sveto jutro s Križa. V tistih časih je tudi bilo več ribičev, kol nas je danes. Kamnarjev je bilo malo. Vse je šlo na vodo. Dalo se je zaslužiti. Danes nas je pravih ribičev da ali ne okoli slo dvajset; je tako, svak Kazara?« »Kaj dosti več nas še z Barkovljaui ne bo«, pritrjuje starina. »Davka niso dosti več naložili, a ni več takih lovov. Nocoj bo nekaj žrnade", potem bo pa lahko tri dni kvas.« »Ne vem. kakšen zJomek je vtaknil svoj IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA ftlitt'1 v in i' Ti.Mu V soboto in nedeljo je Slovenski oktet iz Ljubljane razveselil goriške Slovence s tremi koncerti. Višek je bil sobotni večerni nastop v polni prosvetni dvorani na Korzu. Oktet, ki se je vrnil z umetniškega krožnega potovanja po Kitajski, je pokazal vedrino in obenem umetniško globino narodnih in tujih pesmi. Umetniški vodja pevske skupine profesor Bole je oktet zlil v trdno enoto, ki tudi najbolj preproste pesmi podaja z globokim in svojsko interpretativnim umetniškim čutom. Najprej so pevci v soboto zapeli v počastitev Antona Forsterja venec njegovih skladb. »Večerni ave« je odmeval kot bronasto zvonjenje. Posebno pa so vžgale tri pesmi: »Spak«, ruska »Monotono pozvanja« in Vodopivčeva »Žabe«. O tej skladbi našega goriškega pevca je treba pripomniti, da so prav »žabe« tudi po svetu izzvale viharje navdušenja, in to po pričevanju profesorja Boleta samega. Seveda je oktet na poseben, doslej nam nepoznan način vlil tej sicer preprosti skladbi tako onomatopeično razlago, da so tudi na Kitajskem kar uživali ob njej. Isto se je zgodilo tudi na koncertu v Bruslju v Belgiji. Oktet je zapel tudi črnske duhovne psalme in eno kitajsko, ki je delala vtis izcizelirane miniature. Sploh je odlika okteta v milini in mehkobi, kar se je pokazalo še po sebej prt pesmih s solističnimi vložki. Poslušalci — tokrat smo opazili v dvorani osebe vseh vrst in prepričanj — so bili kar zajeti od bo gastva glasov. Ko sta ob koncu prvega dela dekleti v narodnih nošah pripeli vsakemu pevcu nagelj in rožmarin, ni bilo konec navdušenja. Kdor je slišal petje Slovenskega okteta, je razumel, zakaj je slovenska pesem tudi v tujini dosegla tolikšno priznanje. r—b. * • • V ponedeljek zvečer je priredil v Avditoriju svoj koncert Slovenski oktet iz Ljubljane, ki je trenutno gotovo najboljši med manjšimi slovensKimi zbori. Letos je bil na uspelem krožnem potovanju po Kitajski, že prej pa je gostoval v Avstriji, Franciji in še v celi vrsti drugih držav, kjer je povsod častno zastopal slovensko pesem. »Spominček« s turneje po Kitajskem so prinesli tudi nam, ko so nam zapeli na ponedeljkovem koncertu v kitajščini lepo kitajsko pesem. Velika večina poslušalcev je pri tej priložnosti najbrž prvikrat slišala kitajski jezik. Po ploskanju občinstva sodeč, je pesem ugajala. Ostali program koncerta je obsegal predvsem umetne slovenske pesmi, pa tudi nekaj ljudskih. Zapeli so tudi nekaj srbskih, ruskih, hrvatskih in neko cerkveno pesem ameriških črncev. Občinstvo je bilo navdušeno, hkrati pa so dobili vodje in člani naših pevskih zborov nekaj predstave, kako naj urede lastne pevske programe, ki so nadvse potrebni osvežitve, saj so se zataknili tam nekje v čital-niški dobi. Velika večina pevskih programov naših prosvetnih društev bo namreč kmalu praznovala stoletnico. Njihov častitljivi starinski značaj moti le tupatam kaka novejša vsiljenka. Drugače pa nas programi pevskih nastopov na našem ozemlju naj- Pesniška zbirka Ceneta Vipotnika Cene Vipotnik je poleg Boža Voduška, Jožeta Udoviča, Edvarda Kocbeka in Antona Vodnika eden najboljših sodobnih slovenskih pesnikov. Skoraj dvajset let je objavljal svoje pesmi po raznih revijah, še rajši pa jih je zapiral v miznico. Nekateri mu očitajo preveliko samokritičnost in verjetno se ■»ato vse dozdaj ni mogel odločiti, da bi izdal svoje pesmi v samostojni zbirki. Obljubil jo je sicer že i-ta 1947, vendar je odlašal z njo vse do danes. Sele zdaj je izšla pri Cankarjevi založbi v Ljubljani in upamo, da bo v kratkem na razpolago tudi v tukajšnjih slovenskih knjigarnah. Naslov zbirke je »Samotno drevo«. Vipotnikova zbirka je razveseljiv dogodek v letošnji slovenski knjižni proizvodnji, ki je bila, zlasti še kar se poezije tiče, precej revna. ČankarjeVa založba namerava izdati v kratkem tudi pesniško zbirko Edvarda Kocbeka. Svojo zbirko pripravlja tudi Jože Udovič. večkrat prijetno zazibljejo nazaj v stare čase in — v dremanje. Da pa našemu občinstvu to ni vseeno, je doka zalo tudi z obiskom koncerta Slovenskega okteta, saj je bila velika dvorana Avditorija popolnoma zasedena. Za mnogo ljubiteljev petja je zmanjkale vstopnic. Slovenski oktet bo v Trstu vedno dobrodošel. I. g. Te dni smo dobili v roke prvo številko tretjega letnika mladinskega mesečnika »Galeb«. Ovitek je nekoliko izpremenjen in je prav okusen, le barve niso prav dobro izbrane. Treba bi bilo najti tone modre in vijoličaste barve, ki bi se bolje med seboj ujemali. Vsebina pa jc pestra in živa. Mladinsko poezijo predstavljajo A. Cernejeva, Vera Albreht, Fr. Skalar in Danilo Gorinšek. Prisrčni sta zlasti pesmici »Zakaj?« A. Cernejeve in »V zameno« Vere Albrehtove. Jožica Martelanc nadaljuje iz lanskega letnika povestico o psu Volkcu in njegovem prijatelju, v katerem meša resnični in pravljični svet. Včasih se ji to prav dobro posreči, včasih pa je njeno pisanje precej prisiljeno. V splošnem je pravljična povestica premalo strnjena in napeta, vendar pa prijetna in ljubka ter je najbrž malim bralcem prav všeč. Ilu strira jo Bogdan Grom. Vladko Kogoj je objavil pravljico o velikanih, ki so nekdaj živeli v alpskem svetu, potem pa oka-meneli, pa tudi pravljico »Čudoviti fižolček«, ki je napisana tako, da se je otrokom gotovo takoj priljubila. Končala se bo v prihodnji številki. Ilustriral jo je B. Bambič. Črtica »Dva svetova« Josipa Ribičiča je žalostna zgodba o dečku, ki odkrije v mestu socialno krivico. Morda je v tem tudi nekoliko pretirana, pisana v slogu nekoliko prisiljene »socialne« literature čr-no-belega slikanja. Številko izpopolnjujejo še razne krajše pravljice, slikanice, sličice iz narave, nasveti za pridne roke in drobne zanimivosti. Prisrčna in zanimiva so pisemca »malih dopisnikov«, med katerimi pa odkrijemo same Opence in Prosečane. Po tem bi sklepali, da tamkajšnji šolarčki najrajši bero »Galeba«, ali pa da so najbolj pridni za pisanje. List seve ni brez ugank. Poleg Bogdana Groma in B. Bambiča so ilustrirali prvo letošnjo številko z lepimi risbami še Milko Bambič, Robert Hlavaty in Sonja Budal. Pogrešamo pa v mesečniku umetniško pomembnejšo, zanimivo povestico, ki bi se nadaljevala iz meseca v mesec. j. K. Slovenski filmi v tujini Slovenski in jugoslovanski filmi se za zdaj še težko uveljavljajo v tujini. Vzrok je delno v pomanjkanju primerne propagande, delno pa tudi še v njihovi umetniški in tehnični nezrelosti in tudi tendenčnosti. V tehničnem pogledu je slovenska filmska proizvodnja sicer že zelo napredovala, tako da ne zaostaja za povprečjem, manjka pa ji tisto samo ob sebi razumevno in suvereno obvladanje fotografske in filmske tehnike, ki je značilna n. pr. za film sko proizvodnjo v Združenih državah, Franciji, Angliji in Italiji, kjer razpolagajo z velikim številom odličn.h režiserjev, snemalcev in drugih filmskih tehnikov, pa tudi z velikimi izkušnjami in izročili, tako da jih nikoli ne skrbi, kako napraviti kak film, ampak samo, kaj posneti. Slovenski režiserji pa so še precej neizkušeni in med njimi se tudi še ni našel pravi in resnični umetnik. Vsi so še povprečni. To je poleg pomanjkanja moderne tehnične opreme glavna hiba in ovira slovenskega filma. Nekateri ljudje pri filmu in v ustanovah, ki so odgovorne za filmsko proizvodnjo, tudi še napačno pojmujejo idejno in estetsko vzgojno naloga filma in mu skušajo vsiliti preveč očitno ideološko tendenco, kar zlasti tuje gledalce odbija. Film mora razodevati svojo umetniško silo sam po sebi, ne pa s pridiganjem in v izbiri scenarijev po ideološkem vidiku. Pred kratkim so objavili v Jugoslaviji podatke, iz katerih je razvidno, da je »Triglav-Film« letos prodal Kekca na Kitajsko, »Vesno« pa v Avstrijo, Vzhodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo; predvajali pa so jo tudi na Madžarskem in Poljskem. Koprodukcijski barvni film »Dalmatinska svatba« je bil prodan v Združene države. Prihodnje leto namerava »Triglav-Film« posneti tri nove slovenske filme, in sicer: nadaljevanje filma »Vesna«, za katero je že napisal scenarij pesnik Matej Bor, filmsko komedijo z naslovom »Balanser« in filmski omnibus treh zgodb po scenarijih Vitomila Zupana. Poleg tega misli posneti še dokumentaren film o Linhartu. DRAGOCENA KNJIGA V Parizu so na javni dražbi dragocenih in redkih knjig prodali en izvod Cervantesovega romana »Don Kišot« za osem milijonov lir. Izdaja je iz leta 1606, ko je bil roman le v nekaj izvodih prvič natiskan. Letošnjo nagrado Društva slovenskih pisateljev za pripovedništvo si delita Boris Pahor za roman »Vila ob jezeru« in Ferdo Godina za zbirko novel »Krivda Jarčekove Kristine«. Dobila sta vsak po 50 tisoč dinarjev. Nagrado za pesništvo pa je dobil Ivan Minatti za zbirko »Pa bo pomlad prišla«. Tudi nagrada za pesništvo je znašala 100 tisoč dinarjev. Slovenska javnost v Trstu je vesela novega priznanja, ki ga je bil deležen naš pisatelj Boris Pahor. Poezija miklavževanja izginja Sv. Miklavž je gotovo najbolj priljubljen svet mk, vsaj pri otrocih. Pri odraslih, če niso prestari, ga morda poseka v priljubljenosti le sv. Anton (tisti s prašičkom, seveda). Miklavževa darila so ena najlepših in najbolj poetičnih navad, kar se jih je obdržalo med našim ljudstvom iz starega časa in v tej obliki se bo verjetno tudi še dolgo obdržala, če bo sploh kdaj zamrla. Žal pa nam je za druge oblike miklavževanja, ki v zadnjih letih zamirajo. Na oni strani meje, pa tudi pri nas je začel izpodrivati Miklavža dedek Mraz, ki je že povsem spoetiziran in le Še bled ostanek miklavževske romantike. Prevzet je iz anglosaškega protestantovskega sveta, kjer se je ohranil kot ostanek nekdanjega miklavževanja, kar dokazuje še zda njegovo ime: »Santa Klaus«. Kot dedek Mraz je moral izpremeniti še ime in tako je izgubil zadnjo sled nekdanje poezije. Vendar je škoda zanjo. Pogrešajo jo naši mali, pa tudi mi veliki smo se veselili ob veselju in presenečenju malčkov. Še pred nekaj leti so razna tukajšnja slovenska društva prirejala Miklavževe večere z razdeljevanjem daril in so ob tej priložnosti navadno uprizorila tudi kako Miklavževo igrica. Takšni večeri so podelili neko liko časa in poezije sicer mračnim in pustim decembrskim dnem. Zadnja leta pa je takih večerov ve dno manj, letos smo komai še slišali o kakšnem. Bili so sicer predvsem družabna prireditev, vendar so imeli tudi svoj kulturni in narodni pomen in je škoda zanje. Kazalo bi jih poživiti. KULTURNE VESTI »Slovenska kulturna akcija« v Buenos Airesu je izdala zbirko pesmi Franceta Balantiča, ki je umrl nesrečne smrti med vojno in spada nedvomno med najboljše moderne slovenske pesnike. Zbirka obsega vse njegove pesmi. • • * Cankarjeva založba v Ljubljani je ponatisnila romane Prežihovega Voranca »Doberdob«, »Požgani-ca« in »Jamnica«. Prva dva sta izšla v tretji, zadnji pa v drugi izdaji. Nove izdaje Prežihovih romanov sta pripravila Cene Vipotnik in Beno Zupančič. * * * Zbirka novel Lojzeta Rebule »Vinograd rimske cesarice« bo izšla 15. decembra. Zbirka vsebuje tudi doslej še neobjavljene novele. KROŽEK MLADIH IZOBRAŽENCEV vabi na sestanek, ki bo v petek, 21. decembra, ob 20.30 v Trstu, ul. Commerciale 5/1 desno. Na spa redu je predavanje: KMETJE IN KOLHOZI. Vstop z vabilom. GOSPODARSTVO NAJPOGOSSEJŠE VINSKE BOLEZNI VLAČLJIVOST VINA Vino leče v kozarec kot olje, pada brez glasu v vezanem curku. Belo vino je navadno tudi bolj motno, sluza to, neokusno; črno pa grenkljato in rezko. Vlačljivost navadno napada bela vina; črna nekoliko manj, ker hitreje povrejo na tropinah. Prvi vzrok vlačljivoisti je ostanek nerazkrojenega sladkorja v vinu. Sladkor začnejo razkrajati razne bakterije, kot so; »bacillus viscosus vini«, »miorococcus viscosus« in še druge. Vina z nad 11% alkohola navadno ne postanejo vlačljiva, če le vsebujejo dovolj vezanih kislin. Ugotovili pa so vlačljivost tudi v vinu. ki je vsebovalo 13% alkohola', a premalo kisline. Če je vino zelo sladko (recimo, da vsebuje poleg alkohola še 10% sladkorja), se bo vlačljivost le polagoma razvijala, medtem jko bo hitro napredovala, če bo vino vsebovalo samo 1% nerazkrojenega sladkorja. Vlačljivost v vinu lahko preprečimo, če poskrbimo za hitro pokipenje sladkorja; to je, če vlada v kleti dovolj visoka toplota (18° C) vso dobo od burnega kipenja, pa dokler vino ne postane suho, to je brez sledi kakšne sladkobnosti. Nadaljnje izborno sredstvo proti vlačljivositi je metabi-sulfit, ali sam, ali še bolje v zvezi s taninom (čreslovino) in citronovo kislino, kot je v zgotovkih »enososina« ali »soilfitotauin«. Če je vino že vlačijivo, — a drugače čisto — mu najprej dodamo po 10 gramov meta-bisuifita ali eno kocko enososine in ga po 8 dneh pretočimo. Bakterije vlačljivositi so anaerobne, kar pomeni, da se razvijajo le tam, kjer je malo zraku, oziroma kisika: na zraku umrejo. Zato moramo pretakanje izvršiti tako, da vino čimbolj prezračimo. V la namen obesimo pod sodovo pipo bakreno ali leseno sito ali pa snopič tetinih rozg, skozi katere pojde vino v podstavljeno večjo in široko posodo (šemplo). V njej vino še mešamo1 s kakšno metlico, talko da se močno peni in istočasno dodamo na vsak hi še po eno kocko enososine, katero prej zdrobimo v prah. »Pretepeno« vino prelijemo v pripravljeni sod; če pa tega nimamo, ga spravimo v plavnik (bedenj), kjer vino počaka toliko časa, da prejšnji sod operemo z vrelo vodo, v kateri smo raztopili 10% navadne sode (1 kg na 10 litrov vode). Le če je vino vlačljivo in zelo motno, ga ne smemo pretakati na zraku. Takemu vinu moramo dodati 15 gramov bisulfita, 50 gramov citronove kisline in 10 gramov tanina ali pa po 3 kocke enososine na bi. To raztopimo v vinu, katerega potem postavimo na čim mrzlejši prostor, čez mesec dni pa pretočimo na zraku. ZAVRELICA Zavrelica je najhujša vinska bolezen in v naših krajih žal zelo pogosta. Tako jo imenujemo zato, ker opazimo podobne znalke, kakor jih kaže še v burnem kipenju milado vino. Vino postane motno, če ga tresemo v kozarcu se stvori obilna pena, ki se ne izgubi; s tresenjem v steklenici nastane mnogo plina (ogljikova kislina!), vino dobi neprijetno grenak okus, končno se spremeni v kalno, smrdljivo tekočino, ki ni za drugo rabo, kot da jo zlijemo v obcestni jarek. Zavrelica najraje napada šibkejša vina, ki imajo istočasno premalo vezanih kislin. To se zgodi posebno v letih, ko je grozdje hudo napadala peronospora. Ne prizanese pa tudi močnejšim vinom, če se nahajajo v sodili z obilnim vinskim kamnom na dogah, če vina dolgo ležijo na drožju, če niso pretočena (gnitje drožja!). Kraški teran bolj redko napada zavrelica, četudi pri njem dolgo odlašaš s prvim pretakanjem. Vzrok je samo v visokem odstotku kislin v mladem teranu. V vseh zavrelicah je Pasteur odkril neki bakeil, ki ga je imenoval »bacillus saproge-nes vini«. Poznejši raziskovalci so odkrili še celo kopico drugih bakcilov in bakterij, predvsem pa najškodljivejšega »baeterium taritaropborum«, ki napada vinsko kislino in jo spremeni v kisovo ter ogljikovo kislino. Ker pa je povzročiteljev zavrelice več in vsak po svoje deluje, si niso vse zavrelice popolnoma enake, vendar vse. spremenijo vino v neužitno godljo. Zavrelico Lahko preprečijino; odpravimo po jo lahko le v začetku, ko bolezen še ni izrazita, temveč obstoja le sum, da lahko nastane. Zavrelico preprečimo, le z umnim kletarjenjem. Posoda naj bo popolnoma čista, s sodovih dog moramo strgati vinski kamen, vino moramo zgodaj ločiti od drožij ter končno pravočasno pretakati. Od zavrelice komaj napadana vina bi lahko še rešili, če bi jih (pasterizirali, to je segreli na 65° C, takoj ohladili ter jim dodali na bi po 10 gramov inetabisulfita (ali dve kocki enososine) :n 100 gramov citronove kisline. Ker pa navadno nimamo na razpolago pasterizerja, se moramo zadovoljiti s takojšnjim pretakanjem in istočasnim dodatkom 2 kock »sollitotanina« na hi. Po 8 dneh dodamo takemu vinu še čistilo, najbolje 300 gramov španske zemlje (terra di Le-brija) in ga po naslednjih 8 dneh zopet pretočimo; učinkoviti čistili sta tudi praha »Lampo« ali »Rapid«, ki pa sta po italijanskem vinskem zakonu prepovedana. Ob trgatvi rešimo od zavrelice napadena vina, če jih ponovno prevremo na obilnih svežih tropinah, a dobljeno vino moramo kljub temu čimprej spraviti v potrošnjo. KONEC JUGOSLOVANSKE ČEŠPLJE Letošnji pridelek češpelj v Jugoslaviji je znašal komaj 1, 181).000 q, medtem ko je bil srednji pridelek 6 milijonov q, lanski celo 0 milijonov. Vzrok tega strahovitega, padca je treba pripisati izredno hudi zimi, zaradi katere se je posušilo nad 8 milijonov dreves, druga pa so. slabo rodila. V Srbiji raste največ češpljevih dreves, in sicer nad 35 milijonov, od katerih se je posušilo letos nad 5 milijonov. V vsej Jugoslaviji rasle še vedno 50 milijonov češpljevih dreves. Ker je bil pridelek tako pičel, je umljivo, da je tudi zelo malo suhih češpelj, po katerih je veliko povpraševanje na svetovnem trgu in tudi v Italiji. NOGOMET Srečanja za Mednarodni pokal se pridno nada ljujejo. V nedeljo je v Genovi pred 55.000 gledalci Italija tesno porazila (2:1) Avstrijo. Italijani so bili vedno v premoči, toda to prednost in še odsotnost Hannappija, ki se je bil resno poškodoval, niso zna- li povsem izkoristiti. B moštvo pa je v soboto slabo zaigralo s Španci in izgubilo tekmo z 1:0. Anglija je v prejšnjem tednu odigrala izločevalno tekmo z Dansko in gladko zmagala s 5:2. Več italijanskih enajstoric je izrabilo dvotedenski odmor za razna prijateljska srečanja s tujimi moštvi. V soboto smo imeli na primer priliko, ogledati si BSK iz Beograda (tekmo so namreč prenašali po televiziji), ki je v Rimu prepričljivo premagal domačega Lazia s 4:2. Tudi Honved gostuje po Italiji in v soboto je porazil Milana z 2:1. V sredo pa je izgubil z Ronto s 3:2. Padova je na Reki zaigrala neodločeno (3:3) s tamkajšnjo enajstorico. XVI. OLIMPIADA PADLA JE ZAVESA V soboto so se številni gledalci, ki so 17 dni vne to zahajali na vse stadione in igrišča, zadnjikrat zbrali v Cricketu groundu, da bi prisostvovali svečanemu zaključku XVI. olimpijskih iger. Pisana množica je toplo pozdravila poslavljajoče se atlete, ki so bili pomešani v skupni povorki ne glede na polt, vero in državo. Med igranjem priložnostnih himen je v žari počasi ugašal olimpijski ogenj. Vzpla polal bo čez štiri leta v Rimu. Predsednik Brun-dage je izrekel zaključni olimpijski rek in povabil vse športnike, naj se ponovno združijo na XVII. olimpijskih igrah. Na veliko prizorišče plemenitih športnih borb se je končno spustila zavesa. RUSI ODNESLI NAJVEČ KOLAJN Mesto se polagoma izpraznjuje in vanj se vrača vsakdanje mirno življenje. Cas je polaganja raču nov in vsi časopisi objavljajo najrazličnejše lestvice. Atleti so se pomerili, kot je znano, v 145 športnih disciplinah. Boj med ZDA in SZ se je zaključil s prepričljivo zmago Rusov. Čeprav so Američani prevladovali v atletiki in v plavanju, so Rusi bili uspešni v telovadbi, rokoborbi, streljanju in v kanujih, kar jim je zagotovilo zmago. V boksu, dv ga-nju uteži in v veslanju so bile sile enakomerno porazdeljene. Največ medalj je osvojila SZ, in sicer 37 zlatih, 29 srebrnih in 32 bronastih. Rusom sledijo Američani (32, 25, 17), Avstralci (13, 8, 14), Madžari (9, 10, 7) in Nemci (6, 13, 7). Italija je na šestem mestu, in sicer z 8 zlatimi, 8 srebrnimi in 9 bronastimi medaljami. Jugoslaviji je uspelo odnesti le 3 srebrne medalje (Mihalič, vvaterpolo in nogomet). Lestvica po točkah je naslednja: 1. SZ (304 točk); 2. ZDA (252); 3. Avstralija (103); 4. Madžarska (82); 5. Nemčija (76); 6. Italija (73); 7. Vel. Britanija (62); 8. švedska (61); 9. Japonska 55); 10. Romunija (39); 22. Jugoslavija (9). TAD Podjetje BELTRAM TRST — ULICA VALDIRIVO 3 — TEL. 36-991 Vam nudi vsa pojasnila za izvoz v inozemstvo raznih darilnih paketov: vespe, motorje, avtomobile, šivalne stroje in radio aparate. Istočasno Vam preskrbi nove in stare omenjene predmete po najnižji ceni ter Vam Jih pošlje na zaželen kraj. TRST VIA CARIHJCCI 15 Telefon 29-656 Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, toplomerov in fotografskega materla’a SPUSTILA STA SE "DO TRDONJE. MED TEM ,KO GA J£ 2VITOREPEC IZKOPAVAL,3E LAKOTNIK NEKAJ ISKAL PO GLOBO- r\ KEM SNEGU,.. , tiLJ ' / AHA,GA it IMAM', VEDEL SEM,DA MO PA BITI TU NEKJE ) POD SNEGOM, ijr }m>& vk uk PEC! NAJPREJ TE OBLEČEM,DA r Ml SE ENKRAT NE ZMRZNEŠ, ( POTEM NASKOČIVA VRH! rfčm NOBENA 1 RAZPOKA is PREŠIROKA AHA,GA Z£ IMAM', VEDEL SEM,DA MO PA BITI TU NEKJE ) POD SNEGOM, ijr NOBENA si RAZPOKA is PREŠIROKA KMALU NATO TE BIL LAKOTNIK SPET PRI SVOJEM ŠOTORU... * HEJ, ZVITOREPEC, VSTANI 'M VRM 3E ZAVZET, VRNEVA SEJ V "DOLINO! " - - —A POLOŽIL JE BRUNO GEZ PRE PAD IN PO NJEM STA PRENESLA TRDONJO... „ 1 ZAGNAL SE • JE V SKALE. V 3EZI MU NI BILA -NOBENA STENA L PRESTRMA,.. -,.A * <• JOK,ZDAJ SE PA ŽE NE VDAM! REKEL SEM,DA BOM SEL,NA VRH IN TO BOM TUDI STORIL,ČETUDI SAM! IN TO >—~-.rTi gam ™ HOJ'. ...NATO PA STA SE PRIČELA SPUŠČATI PO GOZDNATEM POBOČJU GLEJ NO, KOJP DOSPELA SVA" PRAV TU SPODAJ JE HOTEL, V VA-TEREM Sl BOVA ODPOČILA. IEC POTI KAJ PA I rZDAJ? i ToImiA; TODA KO STA POGLEDALA V DOUNO, STA BILA PRESENEČENA 3£Z£RO!? iTlbk V !WUlLm 4oioru si je Zvitorepec premislil... §m ■v- TRESE ME; NE BOM J V DOllNO?! MOGEL NAPREJ.«# ZDAJ?’.TU NAJBOLJE BO, JI POD VRHOM? ČE SE VRNEVA V DOLINO,,, i iirtmnnnTT!* igslftvKh: ...IN KMALU JE OBSTAL NA VRHU ZLOGLASNE’ GA KRVAVE’ GA ZOBA- TO JE TOREJ?, HM,REČI MORAM NIC POSEBNEGA NI TU GORI, KAR NAZAJ JO BOM MAHNIL, J>ofjga je bila pot... »Nikar ne obupaj, Irma«, ji je prigovarjal Davo. Pristopil je k njej in ji je ponudil roko. «Saj si še mlada . . .« Irma je dvignila glavo. Zaničljiv nasmeh ji je ležal na ustnicah. »Da, še sem mlada, a kojiiko težkega je že za menoj! Besede obup ne poznam več. Morali bi skovati nov izraz, da bi označil položaj, v katerem sem.« Davo je nepotrpežljivo skomignil z rameni. »Pojdi domov, Irma!« je dejal. »Bom že jaz za vse poskrbel, tudi za otrokov pokop.« Irma je obvisela s pogledom na mladem možu. Vprašanje sc je zarisalo v njen obraz. »Bos to storil? — Čemu šele sedaj? Zakaj nisi že prej?« »Prej ! — Saj je otrok šele to noč umrl.« »Mislim, da bi bil prej kaj storil, ko je še živel.« »Saj že nekaj let nisem ničesar slišal o tebi.« »Ni bila moja krivda, Davo. Ti si me zapustil, ko si bil igre sit. Več kot igrati se pa že tako ne znaš.« »Ali morava prav sedaj o tem govoriti?« »Čemu pa ne? Enkrat je moralo priti do tega. Tebe nisem nikdar pozabila. Poročila pa sem se, ker se je bil moj mož zavzel za otroka.« Zdaj je pa Davo* povesil glavo. »Kar se je zgodilo, se ne da več popravili«, je Irma nadaljevala. »Vsak svoj del sva si izvolila. Kdo nosi večjo krivdo, ne morem odločiti. Ti si boš morda prej na jasnem kol jaz; saj si mož in zdravnik. Vi zdravniki ste pa tako vajeni življenja in smrti, da te morda nili ne gane, da je — tvoj otrok umrl.« Dolgo je trajalo, da se mu je besedica »tvoj« zapičila v možgane. Potem pa je stopil en korak nazaj in je brez besede strmel v Irmo. »Si pravkar govorila resnico?« Na Irminih ustali se je pokazal kratek, bridek nasmeh. »Človek v mojem položaju ne laže, Davo! Do danes ni nihče se z\ edel, kdo je oče mojega otroka. Tudi Ti ne bi bil zvedel, če hi ne bil umrl.« »Toda to ni . . .«, je Davo obupno iskal besede, »čemu nisi . . .« »Ali bi drugače ravnal, če bi bil vedel?« mu je Irma odrezala besedo. Obrnila se je in odšla. Davo je ni skušal zadržati. Kaj naj bi bil še rekel? Morda, da mu je žal? S tem bi Irmi ne pomagal. TEDENSKI KOLEDARČEK 16. decembra, nedelja: Albin 17. decembra, ponedeljek: Lazar 18. decembra, torek: Teotim, Rastojc 19. decembra, sreda: Kv. sr., Tea, Darij 20. decembra, četrtek: Julij, Svetozar 21. decembra, petek: Kv. p., Tomaž, Tomislav 22. decembra, sobota: Kv. s., Demetrij VALUTA — TUJ DENAR ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šterling nemško marko pesos švicarski frank zlato napoleon 636—639 lir 23,25—24 lir ' 85—90 lir 153—160 lir 1610—1660 Ur 148—151 lir 16—20 lir 148—149 lir 732—736 lir 4950—5150 lir RADIO TRST A Nedelja, 16. decembra, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 11.30 Vera in naš čas; 12.00 Oddaja za najmlajše; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Slovenski zbojri; 19.15 Velike ljubezni; 20.30 U. Giordano: »Andrea Chenier«, opera v 4 dejanjih. Ponedeljek, 17. decembra, ob: 19.15 Radijska univerza; 20.30 Slovenski oktet; 21.00 Znanost in tehnika; 22.00 Slovenske balade; 22.15 Iz operetnega sveta. Torek, 18. decembra, ob: 13.30 Glasba po željah; 18.30 Poje sopranistka Ondina Otta; 19.15 Zdravniški vedež; 21.00 Ivan Pregelj: »Salve virgo Catarina«, drama v 5 dej. - igrajo člani Radijskega odra. Sreda, 19. decembra, ob: 18.30 Pisani balončki; 18.40 Vokalni tercet Metuljček; 20.30 Zbor Vinko Vodopivec; 21.00 Obletnica tedna; 21.45 Liszt: Madžarska fantazija. Četrtek, 20. decembra, ob: 19.15 Šola in dom; 2i Dramatizirana zgodba; 22.15 ženski kvartet Večernica; 22.30 Bizet: Simfonija v C-Duru. Petek, 21. decembra, ob: 13.30 Glasba po željah; 18.30 Z začarane police; 18.40 Vokalni kvintet; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 22.00 Iz svetovne književnosti in umetnosti; 22.15 Odlomki iz Verdijeve opere Ernani. Sobota, 22. decembra, ob: 12.55 Dalmatinske pesmi; 16.00 Utrinki iz tehnike in znanosti; 18.30 Glasba za naše malčke; 20.30 Zbor Slovenske filharmonije; 19.15 Sestanek s poslušalkami; 21.00 Teden v Italiji; 22.00 Paganini: Koncert št. 1 v C-Duru. Vprašanje št. 322: Rad bi intenzivno obdeloval sadno drevje. Prosim za letno razporeditev škropljenja in sredstev ter druga opravila pri sadjarstvu. Odgovor: Ce boste redno sledili poglavju »Gospodarstvo« v listu, boste vedno pravočasno obveščeni, kdaj in s čim morate škropiti sadno drevje. Za temeljit odgovor na Vaše vprašanje bi ne zadostoval ves list. Na vsak način morate že sedaj (pred božičem) poškropiti breskve z 2-3% raztopino modre galice in apna. Navodila za zimsko škropljenje bo-sie dobili januarja. Vprašanje št. 323: Ker naš domači žlahtni kostanj boleha za rakom, se bojimo, da bomo sploh ob ves sad. Doslej namreč niso še odkrili učinkovitega zdravila. Ali bi lahko naš kostanj nadomesti- li s kitajsko sorto, ki ni dovzetna za to bolezen? Ali je priporočljivo in' kje bi bilo mogoče dobiti potrebne sadike? Odgovor: Zal je res, da ni še znano sredstvo, ki bi obvarovalo žlahtni kostanj pred rakom ali ki bi že obolelega ozdravilo. Za nadomestitev domačega kostanja s kitajskim se pa izvedenci ne morejo še odločiti. Na Kitajskem je namreč več sort žlahtnega kostanja, a n ;bena ni niti od daleč tako debela,. '