Poštnin* plaCana v gotovini
.Cena 2 din
JVOTVAS^ffa
*
&
I. kongres ES J. naj bo manifestacija proletarske zavesti
Solkan. 1?. septembra 1948.
GLASILO OSVOBODILNI! FRONTE ZA GORIŠKI OKRAJ
Leto 1L — Štev. 27.
% doseženimi uspehi po enem ieiurešniče svobode
odgovarjamo na vse klevete
Odborniki okrajnega ljudskega odbora so na svojem III. rednem zasedanju ob dnevu prve
obletnice priključitve pregledali svoje delo
gospodarsko bazo, nudili pa jim mora-1 polnitve in jim vcepili čut odborniške mo čim več strokovne in politične izpo- \ odgovornosti in samozavesti
Rezultati petletnega plana * n de to Oh O od svoie izvolitve
•
Namen Ul. rednega zasedanja Okrajnega ljudskega odbora je z ozirom na to, da se je v tem času praznovalo prvo Obletnico priključitve naiega okraja k FLRJ, pregledali delo 0L0, ugotoviti itipehe in nedoslalke ter na osnovi tega napraviti načrt, kako ugotovljene nedo-statke čim prej odpraviti, obenem pa razpravljali o dvigu našega gospodarstva■ Skratka to zasedanje je pomenilo nov daljši korak na poli v socializem.
Pri presojanju dela Okrajnega ljudskega odbora ne smemo prezreli dejstva, da se je medlem, ko se je vzhodni del našega okraja tako zvana cona »C«, pod pogoji ljudske oblasti slcoraj dve leti postopoma, a stalno bolj uiivljal v življenje ostale Jugoslavije, je zapadni del okraja bil pod peto izrazitega kapitalističnega sistema od strani angloame-riške zasedbene vojaške uprave. Zato bi bilo napačno prezreti sledove, ki jih je pustila pri nekaterih slojih prav la okupacija. Tako se je moral ta del okraja, bivša cona A, z večjo vnemo in energijo vreči na delo za dvig lokalnega gospodarstva in gospodarske osamoslvojitvc in dokončne izgradnje ljudske oblasti, da se je lahko vzporedil z ostalimi predeli okraja, kjer je bila že utrjena ljudska oblast.
Velikanskemu navdušenju, ki ga je tako odkrilo pokazalo naše ljudstvo ob dnevu priključitve z dovršeno prvo etapo regulacije Lijaka, je sledila resna odločitev in volja v tem, da moramo napeli vse site, da se doseže čim prej razvojni nivo ostalih okrajev v Sloveniji na upravnem, gospodarskem, kul-lurno-prosvetnem in zdravstvenem polju. Izvedle so se volitve v vse organe ljudske oblasti,
če se analizira delo Okrajnega ljudskega odbora in situacijo okraja pred enim letom, lahko ugotovimo, da je razlika ogromna in da se je dosegel kljub velikim tcikočam velik napredek. Do priključitve okrajni' ljudski odbor ni bil nič drugega kol organ, ki je prenašal v glavnem direldive od zgoraj, ni pa pokazal nikakc samostojne gospodarske dejavnosti. Kljub kratkemu razdobju enega leta pa se je Okrajni ljudski odbor temeljito spremenil v bistvu in delovanju, poslal je samostojni samoupravni oblastveni organ okraja. Seveda, delo okraja še ne ustreza vsem današnjim nalogam, vendar pa se je že pristopilo k postavljanju takih organizacijskih oblik upravnega aparata, ki bo kos postavljenim nalogam. Jasno pa je, da bo treba organizacijske oblike izpopolnjevati vzporedno z družbeno-ekonomskim razvojem■ Poudarjeno je bilo, da uspeh dela Okrajnega ljudskega odbora zavisi od aktivnosti Okrajnega ljudskega odbora kot kolektivnega organa, ki mora izražati svojo aktivnost pri uspehih politične, gospodarske in prosvetne dejavnosti.
Na tem zasedanju se je resno razprav-jalo o delu KLO-jev, ker je od njihovega dela in aktivnosti odvisno v veliki meri delo Okrajnega tjiutskega odbora in izpolnitev petletnega plana sploh. Naši KLO-ji, je bilo rečeno, še ne predstavljajo v pravem smislu najnižjega oblastvenega organa, pač pa so le neti pomožni administrativni organi OLO-ja. V precejšnji meri je temu stanju kriv Okrajni ljudski odbor, ki je vodil premalo računa o delu in pomoči KLO-jem. Zalo sicer obstojajo objektivni in subjektivni razlogi, vendar to ne sme biti opravičilo za v bodoče. Krajevni ljudski odbori se morajo dvigniti na samostojno
Ce se analizira delo OLO in situacijo okraja pred enim letom, se mora ugotovili kljub težkim objektivnim ležkočam velike uspehe. V letu 19i8 je izvršeno 42V. investicijskega plana pri raznih delih kot so lo dokončana dela pri OKA-P-u, sušilnici v Levpi, pri delih na cesti Opaljesclo-Miren, za pogozdovanje, za gradnjo kapnic v hribovskih krajih, za popravilo šol ter dvig kmetijstva. Planska komisija je v glavnem z dopolnitvijo personala pristopila k izvajanju svojih nalog. Naš okraj, ki je od strani Ministrstva zadolžen za proizvodnjo čevljev, tipiziranih oken in vrat, garnitur pohištva, za cementne izdelke in izdelavo zidakov ter poljskega orodja, ta plan v celoti ne bo izvedel, ker za to ni na razpolago vsega potrebnega materiala, na drugi strani pa so la podjetja šele v razvoju. Plan gradbenih del se v okviru gradbenega podjetja »Zidgrad« in gradbenega pojelja »Primorje« kar dobro izvršuje. Popravlja in gradi se 7 šol, cesta Dolenje-Ajdovščina, cesta Opaljeselo-Miren in dve kapnici v Lokovca. V na-črlu je še gradnja Okrajne mehanične delavnice v Solkanu in tovarne eteričnega olja na Trnovem. Pogajanja za zgraditev te tovarne so že v teku. Dograjena pa je že sušilnica sadja v Levpi. Po današnjih ugotovitvah je izvršeno za 25 milijonov 735.935 din vseh del. Vsi investicijski krediti za Okrajni plan se črpajo iz proračuna. Omenili je tudi to, da dobava materiala ni zadovoljiva. Ker material ni še 100'A zajamčen, se tudi plan neprekinjeno ne izvaja. Predvsem je občutno pomanjkanje in pravočasno pošiljanje cementa. Tudi dobava pomožnega materiala za mizarska dela, dela velike težkoče.
Za leto 19Š8-Š9 je v planu elektrifikacije Banjške planote ter v Brdih Pod-sabotin. V nekaterih krajih v Brdih, kjer obstoja električna napeljava, bo ista po-jačena. OLO-ja je pri vseh teh delovnih akcijah uspelo organizirati bilanco tako, da ima končen pregled nad dobavo in razdeljevanjem materiala. Zaradi boljšega poslovanja planske komisije in pod-jelij, vključenih v plan, se je ustanovilo
direkcijo proizvodnih podjetij in trgov-sko-goslinskih obratov. V najkrajšem času pa bo ustanovljena ludi direkcija za podjetja komunalnega značaja,
V trgovinski politiki Je bila v enem letu po priključitvi izvedena na podlagi navodil Zvezne vlade temeljila preusmeritev v tem, da so se odpravila republiška grosistična podjetja ter se je organiziralo okrajno in krajevno trgovinsko mrežo, s čimer se je našla krajša In cenejša pot blaga široke potrošnje od proizvajalca do potrošnika. V hitrem gospodarskem razvoju je bil posebno viden razvoj zadružništva. V celotnem trgovinskem poslovanju so vseskozi nastajale gotove napake, tako v poslovalnicah okrajnega magazina kot v kmečkih zadrugah, delno zaradi nevestnosti ljudi, delno pa zaradi tega, ker je trgovski kader pri nas še mlad in neizvežban, ki ima pa vso voljo, da se tudi strokovno usposobi, ker je politično zdrav. Danes je v našem okraju 89 kmečkih zadrug, okrajnemu magazinu pa je uspelo vzpostavili 25 prodajalnic.
Plani odkupov so sc skoraj v celoti dosegli. Mesečni odkupi klavne živine se prekoračijo od 20 do 30*/,. Plan odkupa žitaric je bil dosežen 139V«. Tudi kon-trahiranje koruze smo po planu presegli. Pripomniti je le to, da bo plan odkupa krompirja precej težje izvesti, to pa zalo, ker je bilo pri nas odkupljenega že v juliju in avgustu 258.500 kg krompirja.
Urejuje sc dvoje pllališč prašičev v Vipavi, kjer bo za 700 glav in v Renčah za 100 glav prašičev prostora.
Lokalna industrija državnega sektorja je bila pred priključitvijo Slovenskega Primorja na zelo nizki stopnji. Prej je obstojalo komaj troje okrajnih podjetij proizvodnega značaja in še ta niso bila država, ampak privatna, kot je žaga Lutman v Vipavi in tovarna poljedelskega orodja v Batujah. Takoj po prl-kjučilvi se je pristopilo k ustanavljanju lastnih gospodarskih podjetij in sicer okrajno mehanično podjetje in livarna v Solkanu, apnenica v Mirnu, usnjama v Mirnu, okrajno čevljarsko podjetje v
Mirnu, industrija cementnih izdelkov p Solkanu, Okrajna opekarna (ki ie ne obratuje), torej skupno 7 proizvodnih podjetij. Vsa ta podjetja so danes že dokaj rentabilna. Pri ustanavljanju podjetij v krajevnem merilu to KLO-ji polagali vse premalo požnje ustanavljanju proizvodnih podjetij ali podjetij uslufr nostnega značaja. Daniš obstoja *Q krajevnih gostinskih podjetij in 16 proizvodni h ali uslužnih podjetij. Z nacionalizacijo pa se je državni sektor gospodarstva precej okrepil. Tudi nekateri KLO-ji so dobili del nacionaliziranih podjetij, večja podjetja pa so prešla V republiško, oz. zvezno merilo.
Tudi obrtništvo je v lelu 19i8 dobilo svoje pravo obeležje in se je v veliki meri odpravilo špekulanlslvo in navijanje cen. Pred kratkim se je ustanovilo Okrajno obrtniško nabavno-prodajno zadrugo.
V kmetijstvu so biti doseženi sicer lepi uspehi, ni se pa doseglo vsega, kar je za zboljšanje našega kmetijstva potrebno, pa tudi pri nabavi semen (er umetnih gnojil so bile pomanjkljivosti. Poverjeništvo za kmetijstvo danes še ne odgovarja v celoti svojim nalogam, to pa predvsem zaradi netočnih podatkov KLO-jev in kmečkih zadrug. Na novo postavljeni Inštruktorji, ki bodo stalno na terenu, bodo vsekakor izboljšali ■ položaj. V tem letu po priključitvi se je doseglo ludi veliko zmago pri ustanavljanju kmečko obdelovalnih zadrug. Ker so dani v mnogih krajih ugodni pogoji za te zadruge, bo razen zadrug v \ipa-vi Rihemberku In Medani ustanovljeno ie 7 kmečko obdelovalnih zadrug višjega tipa.
To je samo nekaj konkretno naznačenih uspehov, ki smo jih dosegli v času po priključitvi, so pa še vidni uspehi na polju živinoreje, kulturno - prosvetnega dela in zdravstva.
Odborniki so v diskusiji pretresli vse probleme, ki se trenutno pojavljajo na lerenu in so sprejeli enega od najpomembnejših sklepov, to je, da bodo vložili vse sile, da se odpravi čim prej špekulanlslvo, ki danes zavira pravilen razvoj socialističnega gospodarstva na naši vasi.
Na podlagi vseh teh doseženih uspehov so odborniki strogo obsodili vse lažne klevete in vso gonjo proti naši Partiji in njenemu vodstvu, ker se dobro zavedajo, da so le uspehi pri delu dokaz pravilne borbe za socializem, V katero nas usmerja naša Partija s tovarišem Titom na čelu. S postano resolucijo CK KPJ so odborniki še enkrat zagotovili, da s poti, po kateri stopamo v socializem, ne bodo odstopili n iti za las.
Stanje zadružnih dcumov v goričkem okraju ,
Pokrili: Trnovo. Kal nad Kanalom! Dol Predmeja, Medana, Ročinj, Vi> tojba. Gradišče. Col. Višnjevik in Lokve.
Pokrivanje strehe: Rihembcrk, Pr-vačtna. Kanal in Dobrovo.
Zidanje: Šempas, Hum-Njivice. Kostanjevica, Miren, Otlica, Preserje Vipava In Črniče.
Kopanje temeljev- Selo, Št. Vid. Lozice. Batuje, Domberg. Ccpovan, Ajdovščina. Cerovo. S- Lokovcc. Osek In Kojsko.
Priprava materiala: Vogrsko, Grgar, G. Lokovcc tn Neblo.
Mrtva gradišča: Renče. Dobravlje. Bate-Ravne. Budanje in Banjšice. ,
Centralnemu komiteju KPJ Beograd
Odborniki Okrajnega ljudskega odbora Gorica zbrani na lil. zasedanju vam na dan proslave prve obletnice priključitve k Jugoslaviji pošiljamo delovne pozdrave.
Prekaljeni z vztrajno borbo bi Idejno podkovani z marksizmom In leninizmom smo po enem letu resnične svobode dosegli že velike uspehe, kar jo dokaz, da je pot po kateri nas vodi Komunistična partija In naš maršal Tito eifino pravilna. Reguliran Lijak, ustanovljenih 89 kmečkih zadrug, nacionalizacija podjetij ter ustanovitev 56 lokalnih podjetl] so najzgovornejši dokaz, kako so neutemeljene vso lažne klevete, ki danes padajo na našo Partijo in na našo slavno borbo sploh. Dobro se zavedamo, da takih uspehov tako pri obnovi, kakor pri izgradnji našega gospodarstva ter pri Izvajanju petletnega plana ne bi imeM, če nas ne bi vodili vi, ki ste se prekalili samo v borbi In v službi ljudstva, vi. ki vas je vzgajala Marksistična univerza v Sremski MitrovlcL
Zato vam na svojem III. rednem zasedanju Okrajnega ljudskega odbora še enkrat obljubljamo, da bomo stali čvrsto na braniku socializma, ki ga danes kujemo z vztrajno pestjo borcev, ki so to kar danes imamo prlborIM samo s krvi«, ne pa za zeleno mizo. Zato sc v celoti strinjamo s protestnimi notami vlade FLRJ poslanimi vladam Madžarske in Romunije.
Naj živi Centralni komltet KPJ s tovarišem Titom načelu!
Odborniki okrajnega ljudskega odbora Gorica
Solkan, 15. septembra 1948.
GORIŠKO LJUDSTVO JE PROSLAVILO PRVO OBLETNICO RESNIČNE SVOBODE
Na predvečer obletnice prikljti; iiivc so po Goriškem visoko pod nebo zagoreli kresovi, ki so ozna-niuli. da sc proskivliu eden od naj-večjih praznikov primorskega ljudstva. to le dan priključitve. Po večjih vaseh so trontovske organizacije ta večer organizirale zborovanja, kjer so tajniki OF prikazali dosedanje delo vasi, na drugi strani pa so okrajni aktivisti orisali delo primor-slcega ljudstva v prvem letu, ko smo priključeni k Titovi Jugoslaviji. Po vsem okraju je bilo ta dan preko 50 takih zborovanj, kjer le ljudstvo izražalo svoje neomajno zaupanje Partiji in svojemu vodstvu. Protestne resolucije, ki jih je ljudstvo sprejemalo na teh zborovanjih so dokaz naše zavestne borbe ko gradimo socializem. na drugi strani pa velika vztrajnost pri delu, saj lahko zabe--ležimo v prvem letu resnične svobode velike delovne uspehe, kot je to regulacija Ulaka, ustanovitev kmečkih uadrug ter postavitev več Okrajnih in Krajevnih lokalnih podjetij.
Na sam dan priključitve je povsod ljudstvo proslavljalo obletnico z veseljem in proslavami ob tabornih ognjih in v dvoranah. Borbene pesmi In recitacije so vlivale v delovno
ljudstvo novih moči za izvrševanje nalog, Iti jih je pred nus postavil V- kongres naše Komunistične partije. Razne obveznosti, ki so jih sprejemale množične organizacije, tuko mladina za svoj II. Kongres SKOJ-u in AF2 za svoje volitve ter Itongres, so še enkrat podčrtale vso predanost primorskega ljudstva svoji socialistični domovini. Ne glede na vse klevete. ki danes padajo na nas, naši delavni ljudje čvrsto stojijo na braniku miru tu na najzapculnejših mejah, odgovarjajo pa vsem tistim, ki klevetajo našo Purtijo, tovariša Tita in našo borbo'sploh, da od svoje poti. ki so si jo začrtali z Narodno osvobodilno borbo kakor z borbo proti Zavezniški vojaški upravi ne bodo odstopili, temveč bodo še bolj strnili vrste okrog svoje Osvobodilne Iro'*e. ki Hm nakazuje pot za boljše hi srečnejše življenje.
Ljuds<\>; našega okraja je prvo obletnico priključitve Slovenskega Prim.ffh' k Titovi Jugoslaviji proslavilo s sprejemanjem novih obveznosti za drugi kongres Komunistične partije Slovenije, obenem pa dalo dušku vsem svojim ustvarjalnim silam, ki so se v svobodi resnično sprostile ter danes ustvarjalo in gradijo.
V NEDELJO 19. SEPTEMBRA BOMO PROSLAVILI OBLETNICO PRIKLJUČITVE NA GRADILIŠČU NOVE GORICE
S krivično postavljeno mejo nam je bila odrezana naša Gorica. Ker pa hočemo ustvariti novo gospodarsko in kulturno središče goriškili Slovencev, smo pristopili k eni od naših največjih delovnili akcij, to je k gradnji Nove Gorice. Mladinske brigade so v poletnem času opravile že mnogo zemeljskih del, vendar pa je potrebno, da k temu d.elu priskočijo na pomoč tudi frontovske brigade iz naših vasi. Prav na obletnico priključitve bomo z masovnim delom dokazali, da se ne ustrašimo nobenih težkoč, ki se nam postavljajo v času ko gradimo socializem. Tako bomo s tein še enkrat potrdili, da sc stari Gorici ne odpovemo, ker smo se za njo borili in je Po vsej pravici naša.
V nedeljo bomo v jutranjih urati z delom proslavili naš največji praznik, ker smo prepričani, da bomo z vztrajnim delom pod vodstvom naše Partije in tovariša Tita dosegli tisto, kar smo sl zadali za cilj našega Okrajnega petletnega plana. Zato ne srne biti vasi, niti Krajevnega odbora OF, ki ne bi organiziral svoje frontovske brigade, ki bo ta dan svečano zastopala svojo vas na prostovoljnem delu pri
gradnji Nove Gorice. Ta delavna manifestacija ljudstva goriškega okraja mora v istem času izzveneti kot protest na vse lažne klevete nekaterih krogov sosednih demokratičnih držav, ki skušajo s svojimi podlimi lažmi ustvariti pri nas to, kar smo z našo borbo že davno odpravili. Prekaljeni z idejo marksizma-leninizma, pod vodstvom naše Partije, bomo v nedeljo še enkrat dokazali z masovnim delom, da druge poti v socializem za nas ni kot ta, po kateri že hodimo.
Frontovske brigade naj pridejo na gradbišče z jutranjim vlakom. S seboj naj prinesejo tudi orodje in tablo, na kateri naj bo ime vasi in število udeležencev; Za vse tiste udeležence iz krajev, kjer ni železniških zvez, bodo vozili kamiona že v zgodnjih jutranjih urah.
Po delovnem času bo na gradbišču svečana proslava obletnice priključitve s pestrim kulturnim sporedom, potem pa ljudsko veselje.
Vse frontovske brigade naj vključijo v svojo sredo tudi člane sindikatov, tako da bodo brigade čim številnejše, ker bo tako lažje odmerjalo delo.
Skladišča lesa so se v tednu gozdarstva napolnila
Fronta z zadovoljstvom ugotavlja uspehe v drugem tednu gozdarstva
2c pred pričetkom drugega tedna gozdarstva je uprava Trnovskega gozda s povezavo Okrajne zveze kmečkih zadrug, Okrajnega odseka za gozdarstvo in Okrajnim OF odborom pripravila plan poseka in oddaje gozdnih produktov za ta teden gozdarstva. Sindikalne podružnice gozdnih delavcev na Trnovem, Dol 1 redmeji in Lokvah so vložili vse svoje sile, da v tednu gozdarstva podvojijo svoje delo in izbrišejo iz svojih vrst vse izostanke od dela-Delavci sami so v tem tednu pokazali več zanimanja, da Izvršijo vse postavljene naloge, kot člani OF. ki so v tem tednu hili za to akcijo tudi zainteresirani. Gozdnim delavcem so pristopile na pomoč frontovske bri-
gade iz Kroinberga, Solkana. Vogrskega In Črnič ter sindikalne jx>-družnicc Lokavca nad Ajdovščino in Ajdovščine. Vse te brigade so prostovoljno delale v nedeljo 12. t, m. Ta dan je Uprava trnovskega državnega gozda ugotovila, da je plan dosežen 105%.
12. septembra je delalo v Trnov, skem gozdu 230 delavcev, ki so posekali 19 kubikov iglaste hlodovine, 6 kubikov jamskega lesa, 6 kubikov tra, mov, izvozili do kamionske ceste 3 kubike hlodovine in 91 kubikov jamskega lesa in celuloze- Vozniki so izvozili do kamionske ceste 120 kubikov lesa, prav toliko Pa so ga tudi naložili na kamione. SpIarriTatl so *580 metrov skladiščnih prostorov
in obdelali 50 kv. metrov gozdne drevesnice.
Poleg drugih so sc udarniškega dela udeležile tudi tovarišice, med ka" terjmi sc je najbolj izkazala Kolenc Jožefa iz Lokev, mati dveli partizanov. Predsednik sindikalne podružnice na Lokvah tov. Kolenc Anton je bil na mestu dela žc ob 6. uri zjutraj, čeprav jc star že 69 let. Od sindikalnih podružnic se jc najbolj izkazala podružnica na Lokvah, katere
člani so se vsi udeležili dela v nedeljo. sredo in v nedeljo 12. t. m. Iz. med frontovskjh organizacij so bili najboljši prostovoljci iz Kronherga.
Še vedno pa se vrši posek lesa za zadružne domove. Uprave zadružnih domov so dobile v Trnovskem gozdu nakazan les. ki ga pa morajo same posekati in obdelati. Ta les sedaj sc-čeio frontovci iz. Gornjega Lokovca, Čepovana. Kanala, Rihemberka in iz Vogrskega.
Plan odkupa krompirja je dosežen preko 5©%
Odkup krompirja v našem okraju poteka kar zadovoljivo. Nekateri Kl-O« ji so postavljeni plan presegli celo za 250 %, kot jc to Vrtojba, dobro pa so se izkazali tudi kmetje v Šempetru. Mirnu. Biljah in Renčah. Edino v hribovskih vaseh krompirja to leto ni preveč, ker ga ic osmodila slana. Odkupljen je že skoraj ves krompir, ki so ga kmetje kontrahiraii največ za koruzo, slabše pa napreduje odkup krompirja po obvezni oddaji.
Še vedno imamo nekatere krajevne ljudske odbore, ki k delu pri odkupu krompirja niso pristopili z vso tisto aktivnostjo, ki bi bila pri tako važni akciji potrebna- Pa tudi gotove kmečke zadruge se za odkup vse premalo zanimajo in svojim zadružnikom nc pojasnjujejo ugodnosti, ki jili imajo Pri sklepanju pogodb in odaji krompirja sploh.
Po poročilih, ki jih ima na razpola-
go okrajna uprava za odkup, je v našem okraju odkupljeno preko 50 % krompirja.
Ker je odkup krompirja ena najvažnejših akcij, s katero bomo zagaran-tiraii preskrbo našega delovnega človeka v tovarni, podjetjih in na gra* djliščih, bodo v tem času. ko se še vrši odkup, morale frontovske orga« nizacijc bolj aktivno apelirati na svo-ie članstvo, da se odkup krompirja čim prej izvrši 100%. Le s pravilno organizacijo in tolmačenjem slehernemu kmetovalcu bo mogoče izvesti postavljen plan odkupa. Zato naj bo v tem času najvažnejša naloga vseh frontnih organizacij, da izvede odkup krompirja kolikor ic to v največji meri mogoče. Le s skupno podporo delavca in kmeta bomo zagotovili.sebi vse tiste pogoje za življenje, ki jih je vreden svoboden, delaven človek v naši socialistični državi.
Sindikalne podružnice iz Ajdovščine se s tekmovanjem pripravljajo na I. kongres Enotnih sindikatov Jugoslavije
Na masovnem sestanku sindikalne podružnice mestnih podjetij v Ajdovščini so člani sprejeli napovedano tekmovanje sindikalne grupe pošte Ajdovščine. Sklenili so, da bodo v tekmovanju za prvi kongres ESJ napravili 800 prostovoljnih ur na grad« nji zadružnega doma in to vsak član po 16 ur. Tedensko bo vsaka sindikalna grupa študirala material V. kongresa naše Partije. 50% vseh članov sc bo naročilo na časopis »Delavska enotnost«. Po vseh sektorjih dela pa bodo ustanovili komisije. ki bodo v tem času morale odpraviti vse pomanjkljivosti.
Tudi člani sindikalne podružnice Gradbenega podjetja »Primorje« v Ajdovščini so na svoji konferenci naj prej pregledali vse pomanjkljivosti svojega dela in so nato pričeli razpravljati o delu, ki člane podružnice čaka pred I. kongresom ESJ. Ker so že predhodno sprejeli obveznost, da bodo do prvega kongresa izvršili svoj letni plan. so pregledali dosežene uspehe in ugotovili, da bo za delo treba boli čvrsto prijeti. Sprejeli so tudi sklep, da bodo opremili prostore
Mestnega komiteta ter popravili svojo menzo in sodelovali tudi pri gradnji zadružnega doma. Pri vseli teli delovnih akcijah bodo opravili 800 prostovoljnih delovnili ur. Poleg tega pa bodo sodelovali tudi pri gradnji nove mehanične delavnice.
Drugi pododbor mehanične delavnice je sprejel sklep, da bodo sedanjo staro mehanično delavnico premestili do svojega prvega kongresa. Člani pododbora direkcije Pa bodo napravili vsak po 15 prostovoljnih ur pri gradnji zadružnega doma. po 10 pa pri gradnji mehanične delavnice. Gradi« telji nove mehanične delavnice pa so sklenili, da bodo na dan otvoritve I. kongresa otvorili mehanično delavnico.
Vse članstvo ie sklenilo, da bodo kljub temu- da so oddali delovno silo v gozdarstvo in rudarstvo izvršili svoj plan in to delovno silo nadoknadili s svojim prostovoljnim delom. S podvojenim delom pri izvrševanju nalog bodo člani sindikalnih podružnic v Ajdovščini odgovorili na vse lažne klevete naperjene proti naši Partiji in maršalu Titu.	P. R.
Kmetijske zadruge, pošiljajte mladino v kmetijske šolel
SKRBIMO ZA UČITELJSKI KADER
u cii vi is ul kader ie ob pričetku šolskega letu razdeljen po naših osnovnih šolah. Toda slika rti razveseljiva-Se precej je soh ki še niso zasedene in to vsled pomanjkanja osebja- Dru-ttič je pač zajelti manjši del učitelj= stva čudna miselnost, da izbeguvajo dolžnosti in zapuščajo učiteljske vrste, ker poznajo le svoje ugodje in jim je vsaka težkoča, ki je vezana z učiteljevanjem prevelika. Teh tovarišev pač ne moremo šteti med borce socializmu, v njih živi še vedno stara miselnost, ki sloni na strogem egoizmu, da je le meni prav. in če tudi pri tem izkoriščam in nalagam bremena na svojega sočloveka. Toda današnji čas bo ljudi talcih nazorov odpravil. Tretjič so zopet starši, Id grešijo v tem pogledu. Gimnazije so prepolne, njim priključeni dijaški do" movi natrpani, a redki so starši, ki bi svoje otroke usmerjali v učiteljišča. Učiteljišče je osnova inteligenčnemu kadru, ker brez osnovno šolske izobrazbe tudi gimnazije ne bodo imele dovolj dotoka sposobnih učencev. Učiteljišče nudi gojencem razne ugodnosti v materialnem oziru in internat jim nudi tudi pomoč pri učenju. Država • že skrbi in bo v bodoče še bolj skrbela za to, da bo učitelj za svoje odgovorno poslan-
stvo med narodom tulco plačan, da ga ne bodo težile gmotne skrbi. Zato je dolžnost staršev, da oskrbe svojim otrokom bodočnost v stanu, ki je spoštovan in uživa vso podporo od strani države ravno rudi svojega delu med ljudstvom- Da je pa med učiteljstvom še mnogo tovarišev, ki dobro pojmujejo sedanji čas in so pripravljeni žrtvovati skupnosti svoje osebno udobje, nam izpričujejo mnogo slučaji, ko učitelji in učiteljice prostovoljno odnosno brez godrnjanja zusedajo najtežja mesta v okraju- le v zadnji številki smo omenili dva taka slučaja, ko sta tov. prostovoljno zamenjali udobnejši mesti za najtežji v okraju. Kako je razveseljivo na primer, ko piše po• verjeništvu za prosveto star učitelj tov. Brezavšek Avgust iz Bilj. da je mislil vložiti prošnjo za upokojitev radi šibkega zdravja in ker ima že preko odmerjenih let službovanja. Toda, ker vidi kako so naše šole potrebne učiteljskih moči, sc je odločil, da bo še nadalje vršil službo, dokler se stanje učiteljskega kadra ne zboljša- Ta korak starejšega učitelja naj bo v bodrilo in opomin onim. ki ne razumejo odnosno nočejo razumeti, kal je njihova dolžnost do skupnosti.	K- F.
Teden napredne slovenske knjige
Knjiga je ena izmed najzaneslnvei-šiU in najzgovornejših narodnih izročil. V njej je ohranjena narodna preteklost. naša usoda, kakor se je preoblikovala iz stoletja v stoletje. V njej so zajete misli in čustva naših največjih mož. Vse to je vjeto v knjige ter ohranjeno nam in našemu potomstvu v potrdilo in bodrilo.
Nekoč je v kmečki hiši zadostovala »Pratika«. Danes pa ve naš sleherni človek, da so mu potrebne raznovrstne knjige, ako noče zaostati za sosedi, ako hoče korakati z razvojem časa. Bolj je narod zrel, večja je njegova delavnost ter bolj potreben je knjige. V njih zajemajo nova poko-lenja vire za nadaljnje ustvarjanje in oplajanje svojega znanja. Ob njej spoznavamo življenjsko borbo naših narodov, spoznavamo svoje stoletne sovražnike in lahko pravilno dojemamo današnjo stvarnost.
Okupator je prav dobro razumel kakšnega pomena je za narod knjiga, zato je naše knjige uničeval — sežigal. Naloge današnjega državljana so tako mnogovrstne, da jim tisti, ki ne išče opore in sveta v knjigi
nikakor ne more biti kos. Za Izvedbo petletke, za graditev socializma nam je potrebno znanje in zopet znanje, katero si lahko osvojimo s pomočjo knjige.
Knjiga je že našla pot med naše ljudstvo. Vendar še vedno ne v taki meri, da bi bili zadovoljni. Ta teden napredne knjige v času od 18. do 26. septembra t. 1. mora vzbuditi v nas še večje zanimanje in želje po njih. Število naročnikov »Prešernove knjige«, ki si je s svojo vsebinsko vrednostjo utrla pot med široke ljudske množice, se mora v okvirju tega tedna znatno dvigniti. Prav tako se moramo v bodoče v večjem številu posluževati knjižnic, ki obstojajo povsod, v vsaki vasi. Kjer nimamo dobrega knjižničarja ga bomo poslali na knjižničarski tečaj. V tem tednu je naša dolžnost, da pregledamo in izpopolnimo svoje knjižnice. Ni dovolj, da imamo knjižnico, važno je da imamo dobre knjige, knjige, ki niso škodljive in tuje naši stvarnosti. Slaba knjiga lahko zastruplja naše bralce z reakcionarno miselnostjo. Dober knjižničar bo tisti, ki se bo
zanimal ali Ijutisivo bere, kaj bere in kako razume knjige ter jun bo znal svetovati pri izbiri knjig. Za izpopolnitev knjižnic z novimi sodobnimi deli, naj se ravno v tem tednu vršijo razne prireditve, katerih dobiček se bo uporabil v te namene.
V tednu napredne slovenske knjige se bodo prodajale značke s strani pionirjev in ostalih organizacij-Izkupiček teh značk bo v glavnem namenjen vaškim knjižnicam. Ne verjamemo, da se bo kdo našel, da ne
bi pokazal razumevanja do te akcije in odklonil odkup značk.
Zavedajmo se, da se kulturna ravan naroda ocenjuje po izobrazbi, katero pa lahko dosežemo v glavnem s proučavanjem dobrih naprednih knjig.
Naša dolžnost je prispevata čim več k izvedbi petletke s tem vzporedno je naša dolžnost poseči i»o knjigi, ki nas umsko dviga in usposobi za boljšo, smotrnejšo izvedbo naših nalog.
V čepoTaau s'J krepke pzijeli za de?o pri gradnji zadružnega doma
pCcprav so Ccpovanci pozno pričeli z delom. na gradilišču sedaj gotovo Sv delu prednjačijo markikateremu drugemu gradilišču. Frontovci sc prav dobro zavedajo, da morajo nadoknaditi ves tisti čas. ko so neplodno diskutirali, kje naj sploh zadružni dotn stoji.
Sedaj imajo organizirano frontov sko brigado, ki so ji dali ime »Vojko Premrl«. Ta brigada šteje nad 300 dela zmožnih vaščanov, ki so razporejeni v 21 čet. Strokovnjaki so preračunali, da bo potrebno okrog 13.000 delovnih ur, da bo dom pod streho. Tako pride na vsakega posameznika približno 45 ur. Seveda so frontovci pripravljeni delati še več, samo da bo dom čim prj pod streho. Uprava zadružnega'doma ic tudi izračunala v naprej, koliko se bo s temi prostovoljnimi urami naredilo. Izvozili bodo 12 kubikov zemlje, iz-
kopali 224 kubikov kleti, pripravili 708 kubikov kamenja, 232 kubikov peska in pripravili iz lokalnih virov 139 centov apna. Zabetonirali bodo 20 kubikov, sezidali pa 400 kubikov zidu ter pokrili tudi streho. Kolikor bo le mogoče, bodo ves material čr» pali iz lokalnih virov.
Z vsemi temi pripravami so Čepo-vanci svoj plan začeli tudi ustvarjati in na gradilišču dnevno delajo. Osvobodilna fronta na vasi s tem stvarno pristopa k izvršitvi polletnega plana OF. ki je bil sprejet na plenumu. Vsi doseženi uspehi frontovskih organizacij v Ccpovanu imajo velik pomen tudi na prevzgoji samega ljudstva, ki danes z zavestjo ustva-r ia to, česar ni moglo doseči, ko je bilo tlačeno od vseh vaških kulakov« pa tudi od strani ljudi, ki niso delovnemu človeku dopuščali niti svo^ hodnega mišljenja.
Zadružni dom v Rihenbe rgu je dograjen do strehe
„Hura, kanal je končan!“
Ostor žvižg im glasno »Vstajenje« zadostuje, da se v vseh treh sobah, kjer je nastanjena Prekmurska brigada, zivčenja redno brigadno življenje.
Ura je komaj še četrt na tri, še nikoli nismo vstali tako zgodaj, a kljub temu vlada v brigadi veselo navdušenje. Vsi brigadirji se zavedajo, da sloji ta dan prod rnjimi velika naloga, doseči plan, to je dokončati dela na Korenit.
llilno smo pospraviti sobe, ravno tako simo hi liro opravili s fizkulturo ter pozajtrkovali.
»K dviganju zastave in odhod na dehti« zakriči dežurni. Ukaz je bil tako hitro izvršen, da smo se čudili kar sami, ker navadno smo čakali nekaj časa, da so prilezli zaspanci, danes pa je šlo vse kot namazano.
Mi smo že odhajali na delo, ko so druge brigade še spale, le najboljša Župska je pračenjula s fizkulturo.
Odhajali smo.
Bila je še tema, nebo posuto z zvez dami nam je vlivalo novih moči, vedeli smo, da danes pred nami ni ovir, ki jih ne bi premagali-
Pesem brigade se je razlilh po dolini, tudi pesem ni odmevala nikoli tako glasno kot danes. Korakali smo strumno mimo novega naselja in okna so se pričela odpirati, delavci so nas začudeno ogledovali, mi pa kot dokaz, »la gremo s voljo na »Ido, srno zapeli še glasneje.
Počasi sc je pričelo daniti, ko smo prispeli na delovno mesto. Hitro smo si pripravili teren, se razmislili in tekmovanje se je pričelo. Tekmovali smo v pravem smislu besede, ker to ni bilo več staro tekmovanje, ko delajo santo nekatere trojke, druge pa na račun boljših lenarijo. Danes je tekmoval sleherni izmed nas, vsak se je trudil, da bi naredil čim več, »la bi delo bilo čim bolj uspešno. Vsak izmed nas si je prisvojil parolo: »Tako dolgo ne gremo ihmiov, dokler ne izgotovimo kanala.«
In la parola nas je spremljala povso»l — spremljala nas je, ko smo z rokami metali blato iz kanala in bili vsi premočeni, spremljala nas je, ko smo naleteli na »lelo, ki je bilo težavno, spremljala nas je ves dan tudi ko smo se vrnili v taborišče.
Ko je pokukalo sonce iznad primorskih gričev, smo bili že vsi znojni, z.noj je kapljal curkoma po mladih telesih, ki so ta »lan dale o»l s»4>c vse, da bi dokon-čali delo.
Ako si opazoval vrvenje po nasipu, ti je naenkrat poslalo jasno, da je to tista mladina, o kateri se ne govori samo v naši domovini, temveč daleč v sosednjih in tudi nam manj naklmjer-Vi državah-
»Odmor!«
Vsi smo začudeni obdali. Vedno smo odmor težko pričakovali, danes pa nam je čas lako hitro potekel, da so še bri-
gailirji, ki imajo navadno znano bolezen zabušitus, ostrmeli in komandantu teli bolnikov tovarišici Vojki je ušel žalosten zdihljaj »Že«.
Hitro smo pojedli vsak svoj košček kruha s sirom ter pričeli z delom. V kanalu je bilo še ogromno materiala, toda pred oči nam je spet in spet prihajal« obveza in roke so trdneje zgrabile za orodje, samokolnice so kot na povelje postale lažje, še voda, ki je pred kratkim izpodkopavala jez, s katerim smo ji zaprli pot, je začela počasneje teči. Le Jaibiki se niso hoteli premakniti, stali so kjubovalnio v kanalu in v brigadi se je pojavilo omahovanje.
Brigada se je razdelila v dva tabora. Brvi smo bili trdno prepričani o zmagi, drugi, večji del, prej omenjeni bolniki, pa so že obupavali in lotevala se jih je spet stara bolezen. Večina je bila na napredni strani, ko pa so še ostali videli, »la delo napreduje, so tudi oni začeli »migati«.
Ura v bližnjem zvoniku je odbila dvanajst, navadno smo lakrnt počasi že končevali, danes pa tildi, kot vsepovsod, je vladalo tudi tukaj nasprotje. Nismo končali, temveč še z večjo vnemo smo se vrgli na delo- Brigada je spet bila trdna enota, vsi strni bili istih misli.
Prva in druga č»»ta sta končali z delom na terenu tretje pa je bilo še precej stebrov. Zato sta boljši četi priskočili na pomoč tretji, v kateri je največ bolnikov.
Voda jc počasi tekla urimo nas in ko
je videla naše od dela in veselja razžarjene obraze, se je tudi ona razgibala in pričela hitreje teči, kar po je bilo seveda nam v veliko škodo. Kajli sedaj in bilo mogoče delati z lopatami, morali smo si metati blato iz roke v roko, toda kljub temu jc delo z neverjetno naglico napredovalo.
Bližale so se zadnje minute dela, kajti Makedonci so prihajali po orodje, mi pa smo ob pogle»lu na pomikajočo se. brigado začeli izmetavati zemljo s potrojeno hitrostjo.
»Hura, kanal je golovl« zakriči nekdo. »Hura, hura, hural« odmeva radostno vzklikanje brigade po dolini ob kanalu. Vzklikanja ni hotelo biti konec. Veter je spremljal naše navdušenje in ga odnašaj daleč s seboj. Takrat smo si želeli, da bi ta krik mladosti, krik navdušenja mladih ljudi, ki vedo, zakaj delajo, zakaj sc znojijo, prodrl do slehernega človeka, ki ne veruje v našo zmago pri izgradnji, da bi hi krik navdušenja prodrl v sleherno prekmursko vasico, kjer je reakcija raztrobila, da graditelji Nove Gorice stradajo, da nemoralno žive in celo to, da je mladina bila prisiljeno od-peljana na to veliko akcijo.
Ta klic ni prispel do Prekmurja, niti do ostalih nevernežev, prispel bo šeie, ko se vrnenno ir.i, ko jim p »kažemo žu-ljave roke iii končno, .ki jim pokažemo naše usp«4>c, ki smo jih dosegli *srii grad nji naše (i.jrice, katero hočemo podMU iuv. Titu KP, in celotnemu ikitouu sr skromen dar.	Lah Micin
Onstran meje • • •
Kaj čaka poštene rodoljube v Trstu
Te dni je vojaško sodišče v Padovi obsodilo na pet let zapora partizana iz Trsta pod pretvezo, češ. da je dezerter. Ta partizan je res zapustil leta 1943. italijansko fašistično vojsko In se priključil partizanom na Primorskem ter se z njimi boril do konca vojne.
Zaradi tega je torej bil obsojen na pet let ječe kot dezerter. Ce danes (Sodišče v Padovi sodi tiste, ki so zapustili fašistične vrste in se borili s partizani za svobodo svojega lastnega naroda in za poraz fašizma, je razum-Ijiivo. da se lahko zgodi v Trstu še
»Mucin dom« na <
Goriški srednješolci so preteklo nedeljo uprizorili v Stanclreiu trodejanko »Mucin dom«.
Igra ki je predvsem namenjena šolskim otrokom in najmlajšim, je imela tiamen prikazati v živih in pestrih prizorih iz živalskega sveta pravo napredno vzgojo. Igra je bila prav dobro obiskana največ pa Je bilo šolskih otrok. iVsi igralci so svoje vloge prav dobro podati, prav posebno pa se je izkazala glavna junakinja >muoa«, ki je pokazala Veliko nadarjenost. Gledalci so z navdušenjem spremljali izvajanje pridnih di-
marsikaj hujšega. Sodišče jc bilo celo tako nesramno, da ga je obsodilo v imenu italijanskega narodal Nas pa seveda zanima, kdo je ta narod, ki naj ga sodišče predstavlja In v imenu njega tudi sodi. To ni nič drugega, kot zatiranje demokratičnega življenja v Trstu, obenem pa politična intriga, da bi s svojo podlo propagando priključili Trst k De Gasperijevi vladi. To pa tem političnim lažnim agitatorjem ne bo uspelo, ker je preveč globoko ukoreninjena borbena zavest tržaškega delovnega ljudstva, ki zahteva samo svoje nacionalne in socialne pravice.
»dru v štandrežu
jakov. Med igrico so peti prav ubrano ob spremljanju klavirja male umetnice it Gorice.
Takih vzgojnih prireditev si v Standrežu še želijo, prav posebno pa zato, ker so zelo potrebne za vzgojo otrok, na drugi strani pa zato, da se starejši zanimajo za kulturno prosvetno delo svojih otrok. Sedaj, ko prihaja jesenski in zimski čas, bo temu treba posvetiti več pažnje in jc to Dijaška matica tudi sklenila, da da čim več takih vzgojnih prireditev.
FIZKULTURA s
Kako potekajo občni zbori telovadnih društev
Vsa fizkultuma društva in aktivi so dobili točna navodila, kako naj se vršijo in pripravijo letošnji izvenredni občni zbori telovadnih društev, ker sc bodo
Taka stoja je plod sislematičnega vežbanja
isti tudi upoštevali za letne občne zbore. Kljub navodilom da se morejo iniciativni odbori pred občnim zborom sestati in skupno preštudirati vsa pravila, ki so V zvezi z reorganizacijo, preštudirati plan dela za bodoče leto, upoštevajoč v glavnem gradnjo igrišč, telovadnic, nabavo rekvizitov, se to v več primerih mi
izvršilo. Tako se je zgodilo na občnem zboru telovadnega društva Železničar postaja Gorica. Na občnem zboru je bilo 30 članov, med katerimi pa ni bilo mogoče najti predlaganih odbornikov. Tudi dnevni red občnega zbora niso predčasno dostavili. Prav gotovo tako društvo ne more napredovati, čeprav ima za to vse možnosti, ne znajo pa se odgovorni pozanimati kako in kje bi nudili članstvu čim več fizkultumega udejstvovanja. S pravilnimi organizacijskimi prijemi in z zadostno propagando ter vključitvijo mladih sil v vodstvu društva se bodo tudi napake, ki se trenutno pojavljajo v tem društvu odpravile in bo društvo v bodoče moralo postati vzor ostalim.
Mnogo več zanimanja pa so pokazali fizkulurndki v Renčah, kakor tudi vse ostale množične organizacije. Na svojem občnem zboru so temeljito pretresali vse okolnosti in je tajnik KLO-ja Izjavil, da bodo tizkulturniki od Ljudskga odbora dobili na razpolago zemljišče za gradnjo igrišča, ker imajo Renčanj tudi nekaj telovadnega orodja, ki pa trenutno ni uporabno so sklenili, da ga bodo popravili ter tako poživeli orodno telovadbo, ki ima v Renčah globoke korenine. Reči moremo, da takega navdušenja na obč-,nem zboru do fizkulturc že davno nismo srečali.
Na občni zbor se pripravljajo tudi fiz-kulturno društvo »Volga«, FA Bilje In Miren. Prepričani smo, da bodo ti storili vse potrebno In organizacijsko ter propagandno pripravili svoje občne zbore tor tam sprejeli sklepe, ki bodo resnično izboljšali fizkulturno življenje.
FD Gurica : SFD Proletarec (Zagorje) 5:1
V nedeljo se je gledalcem nogometa mulil lep športni užitek pri pokalni nogometni tekmi med domačimi igralci iz Šempetra in rudarskim mošlvom iz Zagorja.
Že takoj po pričetku tekme, ki je izglodalo, da bo igro imel v rokah Proletarec. Prvi gol v 8. minuti jc o tem prepričal. Pri tem pa ni9o klonili igralci FD Gorice, ki so po tem prvem neuspehu vložili vse svoje sile, da rezultat izenačijo, kar jim Je tudi uspelo po levem krilu tovarišu Orlovu. To je navdušilo tudi gledalce, ki so še bolj začeli bodriti svoje moštvo. Domači so vedno bolj pritiskali na vrata Proletarca in so v 22. minuti po Klančiču rabili še drugi gol. V 40 minuti domači tretjič 6 preciznim strelom Repa potresejo mrežo. Sta-
nje se do konca prvega polčasa ni menjalo.
V drugem polčasu moštvo Gorice s sunkomvitim napadom v 6. minuti zabije po Mučiču četrti gol. V 14. minuti pa uspe levemu krilu Ponižu zatuli še peti gol. Napadalna vrsta FD Gorice se je to pot skazala, saj je vsak od njih zabil svoj gol. Ob koncu igre je Proletarcu z cnajsmclrovko uspelo doseči drugi gol, kar pa rezultata ni dosti spremenilo. Tekma je bila zelo lepa in hitra. Moštvo Proletarca bna sicer zelo dober napad, je pa šibkejša obramba, ki ni bila kos svojemu protivniku.
Igralci FD Gorice so Igrali vsi zelo požrtvovalno in dobro, najboljša pa sta vsekakor bila branilca Bajt in Silič.
Ulil prvega kola nogometnega prvenstva
Volga — Ajdovščina 3:1 Divača — Tolmin 5:2 Sežana — Miličnik (Gorica) 9:2
Razpored nogometnega prvenstva
11. septembra se je začelo nogometno prvenstvo Primorske. V prvenstvu sodeluje 7 nogometnih ekip.
I. kolo
Sežana — Miličnik (Solkan) Ajdovščina — Volga Divača — Tolmin Gorica (počiva)
(Je bilo odigrano 12. septembra).
//. kolo
Volga — Divača Miličnik — Ajdovščina Gorica — Sežana Tolmni (počiva)
lil. kolo Ajdovščina — Gorica Divača — Miličnik Tolmin — Volga Sežana (počiva)
IV. kolo
Miličnik — Tolmin Gorica — Divača
Sežana — Ajdovščina Volga (počiva)
V. kolo
Divača — Sežana Tolmin — Gorica Volga — Miličnik Ajdovščina (počiva)
V/, kolo
Gorica — Volga Sežana — Tolmin Ajdovščina — Divača Miličnik (počiva)
VIL kolo
Tolmin — Ajdovščina Volga — Sežana Miličnik — Gorica Divača (počiva).
Tekme se odigrajo na igrališču prvo-imenovanih ob 15. uri, sporazumno pa društva mod seboj določijo čas tekme, katerega pa morajo teden prej javiti vodstvu tekmovanja zaradi določitve sodnika.
Ekipa, ki ne more odigrati tekme in odstopi tekmo brez igre 3:0, mora predhodno javiti dotičnemu društvu in vodstvu tekmovanja do četrtka.
DOPISI
AFŽ Ajdovščina napoveduje tekmovanje AFŽ Solkan
Tudd noše žene nočejo zaostajati v tekmovanju in zato na svojih pred-voltvnih zborovanjih sprejemajo obveznosti v čast svojega kongresa.
Žene iz Ajdovščine so na svojem zborovanju napovedale tekmovanje ženam v Solkanu v sledečih točkah:
1.	V novoizvoljeni odbor bomo volile najboljše in delavne članice.
2.	Volile bomo 100% in izvršile volitve v določenem roku.
3.	Za plačevanje socialnega fonda bomo vključile vse žene.
4.	Za delo pri gradnji zadružnega doma bomo zainteresirale vse dela zmožne žene in naredile 3000 ur pro-stovolinga dela.
5.	Da ne bomo po nepotrebnem
Tombola v Solkanu
Na trgu v Solkanu je v nedeljo precejšnje število ljudstva poskušalo svojo srečo. Tombola se je tukaj prvič vršila po priključitvi. Pričetek se je sicer zavlekel za debelo uro, vendar je ljudstvo z nestrpnostjo čakalo na glas roga, ki je prekinil nemir vseh navzočih ter osredotočil vse mikli okrog izklicanih številk na lastni tombolski karti.
Mladinske delovne brigade so predhodno s svojimi razigranimi plesi dvignile celotno razpoloženje tako, da prav nihče tokrat ni pogrešal godbe, katera je bila obljubljena. V bodoče bo treba misliti na ustanovitev lastne kajti dvomimo, če bomo imeli vselej srečo, da nas bodo brigade rešile mrtvila, katerega bi bili sigurno deležni do pričetka tombole.
Izžrebane številke so sc vrstile ena za drugo in z vsako se je napetost igre stopnjuvain- Kolikor je bilo glav na trgu, prav toliko je bilo želj in upov po dobitkih. To se je zlasti ugotovilo pri po-cdincih s tem, da so sc prenaglili ter pristopili k komisiji z eno ali dvema ne-ižklicanlma številkama. Razumljivo, da je v očeh ostalib igralcev zažarelo novo upanje, da dobitek še ni izžrebam tor je vedno možno da bo njihov.
Sreča se je nasmejala trem domačinom. Din 1000 je prejel mizar iz Solkana, din 2000 tovarišica Iz Tovarniške ulice, a glavni dobitek din 3000 je prejela dijakinja iz Rožne doline.
Dobitniki so darovali prireditelju krajevnemu odboru UK Solkan din 600.
Preklic
Lazar Alojzija vdova Vodopivec iz Saksida štev. 2, proglaša za neveljavno svojo izkaznico OF štev. 299223.
tratile čas bomo uvedle točnost in disciplino na naših sestankih.
6.	Z našim delom bonto vsepovsod kazale ljubezen do naše domovine in v tem duhu dela in ljubezni vzgajale naše pionirje.
Prepričani smo. da bodo žene iz Solkana to tekmovanje sprejele ter sc potrudile, da s tekmovanjem čim več doprinesejo sebi in skupnosti obenem pa dokazale z delom kako so neupravičene vse klevete, ki padajo na našo Partijo in njeno vodstvo — Tako pripravljene in borbene bodo ajdovske, kakor solkanske žene spremljale svoj kongres, ki jim bo nakazal zopet druge naloge njihovega uspešnega dela.
Zaradi birokratizma trpi proračun nekaterih uradov
Vsak odbor, ustanova in vsak urad ima svoj denarni proračun. Razumljivo je, da vsak nameščenec, ki razpolaga z denarjem, ki je dotičnemu uradu predhodno po proračunu določen, skrbno varčuje, sicer obstoji nevarnost, da mu bo konec meseca zmanjkalo denarja za nujne potrebe urada. Potem je pa joj!, ogenj v strehi — tarnanjo In neupravičeno kritiziranje finančnega odseka in drugih nadrejenih oblasti, češ, da so jim premalo denar-la nakazali v njihovem proračunu.
Pravilnega odnosa pa nimajo do varčevanja uslužbenci administracije pri Okrajnem ljudskem sodišču v Solkanu in še nekateri drugi uradi, ker po nepotrebnem frankirajo pisma, naslovljen*1 raznim uradom v Solkanu, ki bi l‘n njihov kurir lahko osebno dostavil, s čimer bi napravil dve dobri uslugi: na eni strani bi se sodišču prihranilo nekaj denarja, na drugi strani bi pa naslovljenec mnogo hitreje dobil dopis v roke.
Tobakarna
GOMIšcEK
se ob priliki 40-letnice ustanovitve zahvaljuje svojim odjemalcem.
TOBAKARNA GOMIŠČEK,
Uredništvo in uprava: Solkan ni IX. Korpusa 186, teL št. 1 in 7. Urejuje uredniški odbor. Tiska tiskarna Slov.
poroč. v Ljubljani. Izhaja vsak petek.