»KkSONFjT* J /\RjE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. $ (tiskarni, T. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. copolda. in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se no • • sprejemajo. : : : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 18.—, polletna K 9'—, četrtletna K 4'50, mesečna K 1 '50; za Nemčijo celoletno K 21‘60; za : '• ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 30'—. : : I Posamezne številke po 6 vin. ZARJA Izhaja vsak dan razen nedelje in praznikoi .* .• .• ob pol 11. dopoldne. ’. \ \ UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, n., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 8. do 7. zvečei. Inserati: enostopna petitvrstica 20 vin., pogojen prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Inserate sprejema upravništvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. — - — Reklamacije lista so poStnine proste. -■■■ Stev. 258. V Ljubljani, v torek dne 16. aprila 1912. Leto II. Khuenova presenečenja. Na svoja stara leta se mora grof Karol Khuen Hedervary učiti nove politike, a kakor kaže. se je ne bo naučil. Na stara leta zapušča sreča tudi tega moža. ki bi bil nekdaj kakor Polykrates lahko vrgel dragocenost v vodo. do bi imel kakšno izgubo, pa bi mu bili prinesli ribo. ki bi imela njegovo žrtev v svojem trebuhu. Dvajset let se je gospa Fortuna temu •nožu smehljala na Hrvaškem, kjer je dobival njegov stol trdnejšo podlago, čim živahnejše so napovedovali njegov konec. Prav ta čudovita sreča hrvaško-madjar-skega ali madjarsko-hrvaškega grofa pa je postala njegova nesreča. Zakaj predolgo je trajala piegova glorija v Zagrebu; tako dolgo je tra-jala, da je oživelo in se utrdilo v njem zgrešeno mnenje, da je njegova sreča posledica in u-pPeh njegovih državniških sposobnosti in da •e njegova metoda edino prava politična, edino prava vladna metoda, da je to izkratka metoda političnega genija. „ Ej. zelo enostavna je bila ta metoda. In Vcasi je res najbolje tisto, kar je najbolj enostavno. Včasi! Na Hrvaškem so bili izza leta •883. taki časi. da se je taka »enostavna« me-toda, Khuenova metoda obnesla. Vsa ta vladna Politična umetnost se je sestavljala iz zelo znanih komponent: Nekoliko nasilstva, nekoliko korupcije, nekoliko protekcionizma in nekoliko krivičnosti. Če se to primerno dozira in spretno pomeša, se zvari tudi iz teh snovi lahko "metoda«, in na stekleničice, iz katerih se je strupena medicina dajala Hrvaški dvajset eE je Khuen Hedervary po pravici pritisnil svojo etiketo. Ves njegov materijal je bil star sicer in znan od Kajnovih časov, ali če farmacevt iz starih in znanih ingredienc sestavljeno kuho lahko okrsti s svojim imenom, ker jo je zmešal na svoj način, je tudi Khuen Hedervary °Pravičen svojo politično recepturo imenovati Po sebi. In dobro bo, če se ta vladna umetnost res ehketira, da se bo svarilo in strašilo lahko na-z'vlo s kratkim imenom. Zakaj Khuenove metode je konec, njen fiasko se bliža tisti defini-toni točki, na kateri se podpiše, zapečati in shrani v zgodovini za poučen spomin. . _ Palme ne uspevajo v mrzlem podnebju, na tožnem tečaju pa niti koprive ne; vsako seme se pa razvije, če pride v primerna tla in najde sploh ugodne pogoje. Ko jo je Khuen Hederva-ry mimahal v Zagreb, so bile prilike ravno ugodne za njegove politične talente. Vsled po-din rev°Elci°narnih viharjev, katerim je sle- Rhambergov komisarijat in vojaška oku-Pacija, so bili duhovi po vsej deželi zbegani; Gospodarsko življenje je bilo v primeri s seda-Jtom še slabo razvito; tupatam. zlasti v Zagrebu. Pa v krajih ob bosanski meji je bila vsled okupacije Bosne in Hercegovine raztresena jtola armada od vseh vetrov znešenih elementov. ki so prišli v te kraje iskat svojo srečo, dobička in bogastva. Kako pridejo do profita, to bilo tem ljudem vse eno. Če so se tem sre-eolovcem prišteli domači neznačajneži, kate-ri.h jepovsod najti, se že ustanovi legija lju-ai> ki je politično pripravljena na vse. In kadar ČMILE ZOLA: Rim. (Dalje). Ko je Pierre zopet začel hoditi od doma, se e začetkoma upa! le v svoj okraj. Ta via Oiulia ?a ie zanimala; vedel je za njeno nekdanjo h •togoto v dobi Julaja 11.. ki jo je zravnal in jo otei obdati s krasnimi palačami. V predpu-, hiein času so bile tukaj dirke. Začenjale so se, °disi na konjih ali pa peš pri palačiFarnese, pa segale do Petrovega trga. Čital je tudi, da e Poslanik francoskega kralja, d’ Estre marki e Ooure, ki je stanoval v palači Sachetti, le-a 1630. tukaj z velikim sijajem praznoval do-n°vo rojstvo; priredil je tri velike dirke od r'kstovega mostu do cerkve. S. Giovani de Fio-rer'tini. pri čemer se je razvijalo velikansko azkošje; ulice so bile posute s cvetlicami, vsa !'a zagrnjena z dragocenimi zavesami. Dru-Večer so zažgali na Tiberi ognjemet, ki je vstavljal ladjo argonavtov, katero je Jason j dil osvajat zlato runo. Pri drugi priliki je , •'leski vodomet Mascherone metal vino. Ka-daleč so bili tisti časi in kako so se izpre-r e|Uen>Ii! Kako samotno n tiho se dandanes Stj f?a l'hea v žalostni veličini svoje preteklo-’ smoka in ravna, obsijana od solnca ali pa Ven tonnia ^Kozi zapuščeni okraj! Od de-bh dalje jo preplavlja solnce, da jedrobnitlak Jsnate vozne poti brez trotvarja videti ves las >V tein *<0 clremljejo ob obeh izmenoma iz •iehC Svet'°be v črno senco prehajajočih struja ■ Čp!re palače, težke, stare hiše, starinske, o»rn ii- železnimi ploščami obita vrata, z strfw,n‘ln* drogovi zamrežena okna, cela nad-Zaln z zaprtinii žaluzijami. Videti so kakor Če č i ?a lle d' ,n°gla solnčna luč več vanje. via.5 !e v,'Pto odprta, je videti globoke oboke’ krit.8 in •'•adnn. s temnozelenimi pegami poštami l,otranja dvorišča, ki so kakor v sarno-Pjili °bdana od portikov. V stranskih poslo-hila’ ^ n'z^d' zgradbah, ki so se nazadnje dvig-se 21lasti na strani k Tiberi držečih uličic, so kr0j.uvSelile male, tihotne obrti — kakšen pek, riie .^PhStovez, neznatne kramarije, branja-Soiat 'm' rajskimi jabolki in štirimi glavami e Ra deski, vinske trgovine, ki so kazale šr. korupeja vzcvete, gre tudi v klasje, in kadar se raznese glas, da tu ali tam straši, se najdejo tudi ljudje, ki verujejo v strahove. Najugodnejši moment za Khuena pa je bila volilna pravica za hrvaški sabor, ki je veljala komaj za dva in pol odstotka vsega prebivalstva. En odstotek pa je znašalo uradništvo samo. Brezvestna vlada torej ni imela velikega truda, če je hotela dobiti večino v saboru. U-radnike takrat ni bilo težko sterorizirati; le še malo drugih volilcev spraviti v odvisnost, zlasti v gospodarsko — pa je bil rezultat gotov. Dvajset let je bil Khuen s svojim receptom gospodar situacije. Od volitev do volitev je ljudstvo upalo, da se izpremeni položaj, a vsake volitve so mu prinašale novo razočaranje. ker ni znalo računati. In čimbolj se je utrjevalo Khuenovo stališče, tem bohotneje so se razraščale brezplodne državnopravne teorije in fantazije in utopije, tem besneje se je klala in grizla opozicija sama med seboj, tem bujneje se je razvijala neznačajnost. Še en moment je prihajal Khuenu v prid. Ko je prišel na Hrvaško banovat, ni bilo o delavskem gibanju takorekoč ne sluha ne duha. Dežela ni imela še nobene industrije, ljudska izobrazba je stala komaj nekoliko nad ničlo. Ali to se je temeljito izpremenilo; kapitalizem si je tudi na Hrvaškem izkrčil pot, in njegovo izkoriščanje je izzvalo socializem in delavske organizacije. Tega gibanja ni moglo zatreti ne strahovanje, ne nasilstvo, ne korupcija.___ Ne glede na to, da je socialna demokracija sama postala sila. ki se ne da več izločiti iz hrvaškega političnega življenja, je njen nastop tud drugače blagodejno vplival na javne razmere. Zlasti je učinkoval v tej smeri, da se je politika meščanske opozicije nekoliko iztrezni-la in da je stvarno pojmovanje položaja in pozitivno delo začelo premagovati historične in državnopravne fantazije. Porodilo se je spoznanje, da je demokratična volilna pravica več vredna od vseh starinskih diplomov in arhiv-nih dekretov. Tako je nastala tudi na Hrvaškem doba novih pojmov, novega dela in nove odporne sile. Med tem je bil Khuen Hedervary zapustil Zagreb, odkoder je odnesel nezaslišane časti in znatne finančne uspehe s seboj. Nekaj časa je vžival pokoj, naenkrat pa se je drugič pojavil kot ogrski ministrski predsednik, poklican. da »sanira« razmere na Ogrskem, kakor je bil izza leta 1883. »saniral« razmere na Hrvaškem. V žepu je imel svoj stari recept in v glavi je imel svoje stare načrte. Posrečile so se mu volitve z enakimi sredstvi kakor nekoč na Hrvaškem in zazdelo se mu je, da zopet ponosno jaha. Tedaj pa se je pričela tudi zanj doba presenečenj in razočaranj. Aportirati je imel militarizmu brambno reformo, pa je z vso svojo umetnostjo ni mogel pripeljati v luko. Imel je ukrotiti obstrukcijo, pa mu raste boljinbolj čez glavo. Imel je pomnožiti vpliv madjarske oligarhije. pa ji demokracija od dne do dne bolj izpodkopava tla. Imel jc pokoriti Hrvaško, pa je le poostril upor in dosegel, da se je opozicija na Hrvaškem konsolidirala. Kamor se Khuen Hedervary danes obrne, trte iz Frascatija in Gonzana, kjer pa je bilo, kakor da so pivci pomrli. Nekako sredi ceste je sedanja ječa s svojim odurnim rumenim zidom, ki ni tak, da bi človeku zjasnil čelo. Cela kita brzojavnih žic se je razpenjala po tem dolgem, grobnici podobnem hodniku z maloštevilnimi hodci, kjer se je razpadal prah preteklosti, od kraja do kraja — od arkad farneške palače do daljnega razgleda preko reke, preko drevja boln.sv. Duha. Ali zlasti zvečer, kadar se je zmračilo, je Pierre v tej puščobi, s katero se je zagrnila ulica, pograbila nekakšna sveta groza. Nikjer žive duše, popolno uničenje, v nobenem oknu luči, nič kakordvojnavrsta plin-sih svetilk, ki so druga od druge oddaljene, podobne nočnim lučkam, pa zapahnjena, zagrajena vrata, izza katerih ne prihaja noben šum, noben dih! Le tupatam kakšna razsvetljena vinska trgovina, medle šipe, za katerimi gori svetilka v topi nepremičnosti, a nobenega glasu, nobenega smeha! In nikjer ni videti žive duše razun dveh jetniških stražarjev, enega pred durmi, dugega pa na vogalu desne uličice, ki stojita oba kakor dvoje lipovih bogov na mrtvi ulici! Sicer pa ga je mikal ves okraj, ta nekdanji gosposki okraj, ki je sedaj, pogreznjen v po-zabljenost. popolnoma oddaljen od modernega življenja, in daje zdaj le nekakšno zatohlo sapo, skrivnostni in netečni dih cerkva od sebe. Na strani cerkve S. Giovanni de Fiorentini, tam kjer je novi Corso Vittorio Emanuele vse podrl, je silno nasprotje med visokimi petero-nadstropnimi, oklesanimi, bleščečimi, komaj do-gotovljenimi hišami in počrnelimi propadlimi in ubornimi poslopji sosednih uličic. Zvečer se žare električne obločnice v belem blešču, in plinske svetilke v Via Giulia so ob njih videti ie še kakor slabotne leščerbe. Stare in slavne so te ulice; Via dei Banchi Vecchi. Via del Pellegrino, Via di Monseratto, potem neštete prečne ulice, ki jih sekajo in spajajo, ki vse drže k Tiberi in so tako ozke, da pridejo vo-vovi komaj skozi. In vsaka ima svojo cerkev; to je množina skoraj enakih, bogato okrašenih, bogato pozlačenih in poslikanih cerkva, ki so odprte le ob času službe božje, tedaj pa polne solnčne svetlobe in dišave kadila. V Via povsod naletava na presenečenja in razočaranja. Njegov stari recept, s katerim se je nekdaj cinično rogal vsaki politični poštenosti, je izgubil veljavo. Stara metoda je postala nepo-rabna in ne učinkuje več. Njegovo vladanje na Ogrskem in njegov komisariat na Hrvaškem sta obnemogla. Khuen Hedervarv ni izgubil svojega talenta in njegova moč ni opešala. Če kdo misli, da je treba le osebne izpremembe, pa pojde zopet vse gladko po starem tiru. se moti. Khuen je ostal kakršen je bil, ali razmere so se v nujnem, razvoju izpremenile, in ni ga velikana na svetu, ki bi mogel v novih' razmerah še uspevati s staro politiko. Demokracija se ie zdramila tudi onkraj Litve in Sotle in preko teh voda si podaja demokracija cele monarhije roke. Vse umetne razdelitve in ločitve postajajo brezpomembne, zakaj zavedati se je jelo ljudstvo in proti tej zavesti so vse stare praktike brezmočne. Khuenova presenečenja niso le presenečenja današnjega ministrskega predsednika na Ogrskem; to so presenečenja vse avstro-ogr-ske reakcije, in glasen nauk, da se ura ne da ustaviti, ker meri čas solnce in njegov zakon, proti kateremu je vsaka kamarila in vsaka klika onemogla. Delegacije. Otvoritev dne 23. aprila. Dunaj, 15. apriia. Termin za sestanek delegacij je končno vendar določen, in sicer se je to zgodilo na nekoliko nenavaden način, ki posebno grofu Khuen Hedervaryju ne bo posebno prijeten. V soboto je dobil ogrski ministrski predsednik nenadoma poziv, da naj pride nemudoma na Dunaj, kjer bo v nedeljo sprejet v avdienci. Grofa Khuena je to iznenadilo. ker je nameraval priti šele v sredo na Dunaj, da bi med tem spoznal, kako se razvijajo dogodki v ogrskem parlamentu. V Budimpešti so zadnje dni šepetali, da ima Khuen še nekakšen tajni načrt, s katerim hoče premagati obstrukcijo, in ti glasovi so prišli tudi na Dunaj. Nepričakovani poziv na avdienco torej kaže. da se tukaj ne zanašajo več na njegove javne in tajne načrte, in da saj delegacij ne marajo več zavlačiti zaradi njegovih eksperimentov. b Khuen je včeraj zjutraj prišel na Dunaj in opoldne ga je vladar sprejel na avdijenci. Glavni namen njegovega poziva pa je bil skupni ministrski svet, ki se je vršil po avdienci. Udeležili so se ga skupni ministri Berchtold, Auf-fenberg, in Bilinski, mornariški poveljnik grof Montecuccolli ter oba ministrska predsednika grofa Stiiugkh in Khuen. Na tem posvetovanju se je sklenilo, da se skličejo delegacije na dan 23. aprila in da se jim predloži proračunski provizorij. To je pa tudi vse, kar se je sklenilo definitivnega. Kako dolgo naj ostanejo delegacije skupaj, za kakšno delo naj se zahteva proračunski provizorij, ali naj se jim sploh predloži tudi redni proračun ali ne — vse to je ostalo nerešeno. V vsem tem bo baje razpravljal nov Giulia je razun S. Giovanni de Fiorentini, S. Biagio della Pagnotta, S. Eligio degli Orefiei še zadaj za palačo Farnese cerkev S. Maria dela Morte, v katero je rad vstopal, da bi sanjal o neobljudenem Rimu, o pokorniških menihih, ki opravljajo službo v tej cerkvi in imajo nalogo pobirati zapuščena trupla v Kampanji, ki se jim naznanjajo. Enkrat je bil tam pri črni maši za dvojico neznanih, že štrinajst dni nepokopanih trupel, ki so ju bili našli na nekem polju desno od ceste Appia. Ali ajljubše je postalo Pierru za izprehod novo tibersko nabrežje pred drugim pročeljem palače Boccanera. Če je šel skozi Vicolo, tesno uličico, je takoj prišel na samoten kraj, kjer ga je vse napolnjevalo z mislimi brez konca in kraja. Nabrežje ni bilo dogotovljeno, zdelo se je, da je delo popolnoma opuščeno; ogromno, s sipino in stavbnim kamenjem napolnjeno te-sališče so presekavale napol polomljene ograje in skladišča za orodje z udrtimi strehami. Struga se je neprenehoma povišavala, v tem ko so se mestna tla vsled večnega izkopavanja boljinbolj pogrezala. Da bi zabranili povodnji, so zaprli vodo v te silne trdnjavske zidove. V ta namen so morali še stari breg toliko povišati, da je bila terasa malega vrta da palačo Boccanera pod zaščito svojega portika, s svojim dvojnim stopniščem, kjer so nekdaj privezavali čolne, nižja in v nevarnosti, da se popolnoma pogrezne in izgine, če se dovrše cestna dela. Nič še ni bilo invelirano, napeljana prst je ostala tm, kmor so jo bile iztresli z vozičkov in sred zpuščenega materiala ni bilo videti nikjer nič drugega kakor luže in udrtine. Le u-borni otroci so se igrali po tej sipini, v kateri se je pogrezala palača, nezaposleni delavci so spali na pekočem solncu in ženske so razprostirale svoje malovredne perilo po kupih gramoza. A vendar je bilo to Pierru srečno zavetišče, polno gotovega mira in neizčrpnih sanj, ki so prihajale, kadar je tukaj ostajal po cele ure in ogledava! reko in nabrežje in mesto na nasprotni strani. Od osmih dalje je solnce zlatilo neizmerno luknjo s svojo rumeno lučjo. Če je gledal pre-ko na levo, je opažal oddaljene strehe Traste- ministrski svet, ki se skliče tekom tedna, naj-brže v soboto. Avstrijska vlada bi menda rada. da se predloži delegacijam, kadar sklenejo provizorij, tudi še redni proračun. Uganka je pa. kako naj pridejo delegacije do redne proračunske razprave, če se res misli le na kratko zasedanje. Zakaj politično ozračje je tako polno afer, ki se bodo hote ali nehote zanesle v delegacije, da se bodo o njih najbrže razvile debate, na kakršne danes a-ranžerji niti ne mislijo. Glavna zadeva, ki se na noben način ne bo dala izločiti iz razprav, je absolutizem na Hrvaškem, s katerim bodo najbrže burne debate v obeh delegacijah. Za avstrijsko delegacijo nastaja vsled dogodkov na Hrvaškem še poseben problem. Vprašanje je namreč, če se more ogrska delegacija sploh smatrati za uravoveljavno. Vsled komisariata je hrvaški sabor izven tečaja. Ali hrvaška delegacija v skupnem ogrsko hrvaškem državnem zboru se voli iz sabora, in v ogrski delegaciji morajo biti tudi člani hrvaškega zastopstva. Kdo pa more zastopati hrvaški sabor, če tega sabora sploh ni? Za silo je šlo, da so hrvaški delegati ohranili svoje mandate, kadar je bil hrvaški sabor razpuščen. To je bil vsaj provizorij, ker so se 1)0 vsakem razpustu takoj morale razpisati nove volitve. Ali sedanji položaj je popolnoma drugačen. Zdaj sabora sploh ni, in tudi volitev ne. Slišati pa je, da so vplivni avstrijski krogi ogorčeni zaradi hrvaškega komisariata, ne baš iz ljubezni do Hrvatov, temveč zato. ker se boje slabega vtisa na Balkanu in gospodarskih posledic. Neki tukajšnji list pripoveduje danes, da bo komisariata v Zagrebu kmalu konec, in to ni verjetno. Za velike avstrijske interesente mora biti pač zelo neprijetno, da se razpravlja taka afera, in da se razkriva tak ustaven škandal v korporacijah, kakoršne so delegacije, torej pred najširšo svetovno javnostjo, k.jer je v nevarnosti kredit. Zato bi bilo marsikomu ki sicer nima baš demokratične in ustavne žilice, prav zelo ljubo, če bi bil hrvaškega absolutizma konec, še preden bi se delegacije sešle._ Če se pa tudi to ne zgodi, je vendar gotovo, da absolutizem ne bo dolgotrajen, kljub temu. da hoče Čuvaj vsakega zapreti, kdor ne verjame, da bo on do konca svojih dni absoluten gospodar v deželi. On bi pač rad, ali posloviti se bo moral veliko hitreje nego misli, Žene, na krovi Kdo uživa v današnji družbi največ pravic in kdo ima največ ugleda? Ne oni, ki garajo dan in noč, ki tvegajo svoje življenje za življenje onih, ki žive v izobilju. Na eni Hrani delo, skrbi, nevarnosti v tako obili meri, da uživajo vsled tega drugi vse dobrote in sladkosti življenja v zlati brezskrbnosti. Eni so brezpravni, drugi zlorabljajo pravice. Delavstvo, zlasti pa delavno ženstvo, sta v mišljenju buržvazije vrednosti, preko katerih se smejo snovati zakoni, ki jih pa morajo izpolnjevati oni, ki se niso vprašali, ali so jim prav, ali ne! Delavke, sodružice! Ali se ne upira Vaša zdrava pamet krivicam, ki se Vam vera, ki so se sivornodre, z meglo pokrite, odražale od svetlega neba. Na desno se je onkraj okroglega kora cerkve S. Giovanni de Fioren-tini reka bočila v loku. Jagnjedi bolnišnice Sv. duha so na drugi strani stkale zelen zastor in skozi je bil na obzorju videti čisti profil Angelskega gradu. Zlasti pa ni mogel odvrniti oči od nasprotnega brega; zakaj tam je ostal kos povsem starega Rima popolnoma nedotaknjen. Od Sikstovega mostu do Angelskega gradu je bil na desnem bregu del prekinjenih nabrežnih stvb, ki imajo pozneje, če se dogotovijo, reko docela zapreti med te strašne visoke in bele trdnjavske zidove. In resnično, ta zarotitev stare dobe, to s celim kosom starega papeževega mesta pokrito nabrežje je imelo nekaj presene-tlivega, nekaj očarujočega. Na Via della Lon-gara so morala biti enakomerna pročelja pač nanovo opleskana, tukaj pa so vstale zadnje strani do vode segajočih hiš kakršne so bile: Razpočene, zarjavele, kakor starinska bronasta dela od žarečega letnega solnca pokrita s patino. Kakšen kup, kakšna neverjetna množina! Spodaj temni oboki, v katere sili reka, stebrovje, ki podpira zidove, kosi rimskih stavb ki se navpično potapljajo dol; potem strma, razmajana stopnišča, terase, druga nad drugo, nadstropja z dolgimi vrstami nepravilnih, na slepo srečo izrezanih tnalih oken, hiše, ki se dvigajo nad druge — in vse to v razuzdani, fantastični zmesi balkonov, lesenih mostov-žev, preko dvorišč zgrajenih mostov, kakor da je zrastlo iz streh in dozidanih manzard, ki so bile vsajene sredi med rožnato strešno opeko. Povsod, kjer so se hiše toliko umaknile, da se je pokazal breg, je bil pokrit z divjo rastjo, s plevelom, z grmovjem, s plaščem iz bršlana, ki so imeli kraljevske nagubane vlečke po tleh. Beda in bolečina je izginila v tej soln-čni zamaknjenosti; stara propadla, nakupičena pročelja so se izpreminjala v zlato; po oknih razobešeno perilo je bilo videti kakor zastave s škrlatom rdečih sukenj in belim bleščom snežnega platna. Dalje gori nad okrajem se je v solnčnem sijaju dvigal Janiculus s finim profilom cerkve S. Onofrio med cipresami in pinijami. gode v današnji družbi in državi? Ali ne trpi Vaš ponos, kadar vidite, da ste vzlic napornem delu manj upoštevane in manj cenjene od onih, ki žive v brezdelju in mislijo le na obleke in zabave? Uprite se tem očitnim krivicam, spoznajte, kje je Vaša rešitev in rešitev Vaših družini Uvrstite se tudi vi v vrste bojevnikov, ki stopajo ponosno z zavestjo zmage v boj, da dosežejo svoj končni cilj — preosnovo današnjega razrednega gospodarstva v socialistično družbo, uvrstite se v armado socialne demokracije, ki ne dela praznih obljub, ampak hoče priboriti vsem slojem življenje, ki bo vredno življenja. Delujte med svojimi tovarišicami za razširjenje socialistične misli, agitirajte za naš delavski list, vstopajte v organizacije! Krepka organizacija in močno razširjen list je trden in zanesljiv temelj, na katerem nam bo mogoče zgraditi lepšo bodočnost delavstva 1 Kaj se doseže z resnim, smotrenim delom, nam kažejo sledeče številke iz avstrijsko nemške ženske organizacije: 1. 1908 so se pričele nemške sodružice organizirati, 1.1911. je bilo že 18.000 orgnniziranih v društvih. Pred dvajsetimi leti so stopile v javnost s svojim glasilom, ki je pa izhajalo le kot priloga „Arbeiter-Zeitung“. Danes imajo lasten list, ki izhaja vsakih 14 dni in se tiska v skoraj 30 000 izvodih. Sodružice na Nemškem pa se izkazujejo z impozantnim številom 108.000 članic Njih glasilo pa se tiska v 92 000 izvodih. Sodružice! Plemenita zavist naj prešine vsaktero izmed nas, da tudi me pokažemo čimpreje, da nečemo zaostajati za našimi sestrami: na delo za stranko! NOVICE. * Proti počasnosti statističnega urada. Osrednja zveza avstrijskih trgovcev se je obrnila na ministrsko predsedništvo, na ministrstvo notranjih zadev in na statistično centralno komisijo z vlogo, v kateri prosi, da se čim prej doženejo rezultati ljudskega štetja, zlasti pa glede tistih vprašanj, ki se nanašajo na izpremembo v poklicu od leta 1907. V tej vlogi se izvaja, da naj se vprašanja po poklicu postavijo v prvo vrsto, da se dobi material za zavarovalno-tehnične podlage zakona o socialnem zavarovanju. To je tem večje važnosti, ker hoče vladni načrt pritegniti k obligatoričnemu starostnemu zavarovanju tudi samostojne in se s tem loteva problema, ki ga do sedaj ni poskusila rešiti nobena država in o katerem torej tudi v inozemstvu nimajo še ni-kakšnih izkušenj in nobenega zanesljivega materiala. Nadvse čudno je pač, da vkljub temu, da ne razpolaga o tem z nobenim materialom, vlada socialnemu zavarovanju tako vsiljuje tudi zavarovanje samostojnih. * Prestolonaslednikova kri. Dunajski ge-nealog Otto Forst je proučil vse prednike prestolonaslednikove. Našel je, da se pretaka v njegovih žilah dve tretjine nemške krvi, zadnja tretjina je mešanica skoraj vseh evropskih narodnosti. Izmed 256 prednikov je bilo poleg Nemcev, mnogo Francozov, Italijanov in Špancev. Posebno vlogo igrajo tudi Poljaki, ki so edini slovanski narod, od katerega ima prestolonaslednik precejšen del svoje krvi. Dalje so med predniki še Nizozemci, Danci, Portugalci in nekaj Angležev. V višjih generacijah so predniki še pestrejši, kjer se pojavljajo posebno Slovani in Litavci, katerim se pridružujejo še Cehi. Poleg teh večjih narodov so pa zastopani še manjši, kakor Rumuni, Srbi, Bolgari in Hrvatje, Grki in Albanci. Edino mongolsko ljudstvo v Evropi, Madjari, se pojavljajo malokdaj med predniki. Marija Stuart je prinesla keltsko kri v rodovino. Marija Srbska je imela med svojimi predniki Armence, Georgijce, Mongole in v davnih časih celo Perzijce, Indice in Kitajce. Kri, ki se pretaka v prestolonaslednikovih žilah je skoro izključno »modra*. Med predniki so trije papeži in seveda vsi rimsko-nemški cesarji. Za nameček pa je med predniki židovska družina bankirja Pierleonija iz Rima, ki je sploh sorodnik vseh evropskih vladarskih hiš * Tajlnstvena dogodba. Kakor poročajo iz Londona, je njujorški Krez Friderik Beach doživel zelo neprijetno iznenadenje, ko je pred nekaj dnevi dospel v spremstvu svoje soproge v London. Popoldne istega dne so mu brzojavili njegovi prijatelji iz Pariza, da prinaša ondotna izdaja „Newyork Herald' brzojavko, po kateri je Solnčni mrk. Solnčni in lunini mrki niso nič nenavadne nebeške prikazni: 2e starim narodom je bilo znano, da se v enakem redu ponavljajo vsakih 18 let in 10 ali 11 dni. Imenovali so ta osemnajstletni kolobar »saros« (t. j. ponovitev). V tem času mrkne luna 29- in solnce 44 krat: vsako leto 2 do 7krat. Na sto let ne mrkne solnce nič manj kot 250krat. Neglede na to, da so lunini mrki redkejši od solnčnih, je opazovanje prvih mnogo ugodnejše, ker je lunin mrk (ob prijaznih vremenskih razmerah) viden po vsej zemeljski polobli, solnčni mrk pa je viden le z onih točk zemeljskega površja, katere oplazi ozka senca lune. Vsakemu je znano, da obkroži luna zemljo približno v enem mesecu in da njena pot preseka pot naše zemlje okolo solnca. Luna prihaja med solnce in zemljo in popolnoma ali delno zastira solnčno ploščo našim očem. Ker je luna neprimerno bližja naši zemlji kot solnce. se vzlic ogromni obsežnosti solnca dozdevata obe nebeški telesi človeškemu očesu skoro enako veliki. Dozdevni srednji premer soln-čne plošče (kadar stasolnce in luna srednje oddaljena od zemlje) je le za malo spoznanje večje od luninega premera. Če bi oddalja solnca in lune ostala zmerom neizpremenjena. bi bil popolen solnčni mrk sploh izključen. Ampak solnčna in lunina razdalja od zemlje se v gotovih mejah neprestano izpreminjata in ž njimi se izpreminjata tudi dozdevna premera solnčne in lunine plošče in je lunin premer časih večji, časih manjši od solnčnega premera. Ce je v času solnčnega mrka dozdevni premer lunine plošče manjši od solnčnega premera. luna ne zakrije vse solnčne ploče: temno luno obdaja svetal solnčni obroč: tak mrk imenujejo astronomi obročast mrk. Stari zvezdogledi in zvezdoznanci so menili, da je dozdevni premer lune zmerom večji od dozdev- bilo proti njemu v Ameriki izdano zaporno povelje, ker da je baje 26. prejšnjega meseca svoji ženi poskusil prerezati vrat. Beach je nato takoj odpotoval v Pariz, da se z ondotnimi prijatelji posvetuje, kaj bi se dalo o stvari storiti. — Gospa Beach je bila vdova po sladkornem veleindustrija! Karlu Hawemayerju, ki je pripadal znani sladkorni dinastiji ter je pred kakimi štirimi leti izvršil samomor. Začetkom tega leta se je vdova poročila z Beachom. Svatba je bila družabni dogodek v Njujorku. Po poroki sta se podala novoporočenca na njegovo zimsko bivališče. Nekega jutra pa začne gospa naenkrat klicati na pomoč. Služinčad je vsa preplašena udrla v njeno spalno sobo, kjer je gospa Beach z globoko rano na vratu ležala v postelji. Zdravnikom se je posrečilo, da so jo rešili. Ko je toliko okrevala, da so jo lahko zaslišali, je izpovedala, da je, ko je bil nekdo trkal na vrata, vstala, da bi odprla. Ko je odpahnila zapah, jo je napadel neki zamorec ter ji prizadejal rano na vratu. — Svojčas so o tem dogodku krožile raznovrstne govorice, ki so dale sedaj povod k zapornemu povelju proti Be-achu. Gospa Beach se je nahajala sedaj v družbi svojega moža, ko je le ta odpotoval v Pariz. Zagotavljala je mnogoštevilnim časnikarskim poročevalcem, da je njen mož nedolžen, in je ostalo pri tem, da ji je neki črnec stregel po življenju. * Žrtev cigaret. V Donori je umrl te dni Ernst Ferrine vsled preobilega kajenja cigaret. Zdravniki so si glede vzroka smrti edini in tudi laikom je razumljivo, ako upoštevamo, da je pokadil Ferrine v zadnjih desetih letih nič manj in nič več nego — 182 500 cigaret, torej 50 cigaret na dan. Ferline ni šel nikoli brez cigarete spat in takoj zjutraj pred zajtrkom je imel že cigareto v ustih. Tako je šlo vsak dan do njegove smrti; da, kratko pred smrtjo je zahteval še eno cigareto in po par dimih iz cigarete je omahnil na ležišče in umrl, komaj 38 let star. * Francosko zračno brodovje. Na Francoskem je izšel že zakon, ki se peča z organizacijo vojaškega zračnega brodovja. Aeronautični oddelek stoji pod vrhovnim zapovedništvom generala, ki nosi naslov: „inšpektor vojaškega zrakoplov-nega oddelka" in je brez druge instance direktno podrejen in odgovoren vojnemu ministru. Celokupni aeronautični zbor ima sedem kornpanij, ki se delijo v posamezne sekcije, in poseben oddelek pilotov. Vsakokratno bivališče aeronautičnih oddelkov in dotične službene inštrukcije določuje vojni minister. Z ozirom na velike nevarnosti, ki so jim izpostavljeni moštvo in častniki ravno teh oddelkov, določuje zakon, da se vdovam in sirotam vojaških oseb, ki v službi ponesrečijo, izplačuje polna vojna penzija; takisto dobivajo tudi zrakoplovci, ki postanejo v službi invalidni, državno rento, ravno tako, kakor če bi bili svoje poškodbe zadobili na bojnem polju. * Nevarnosti ceste. Zanimivo poročilo o cestnih nezgodah na Angleškem v letu 1911. priobčujejo angleški lfsti, ki omogočuje zaeno tudi pregled z ozirom na večjo ali manjšo nevarnost konjske ali pe mehanične vožnje. To poročilo je znašalo celokupno število cestnih nesreč o letu 1911. po celem Angleškem 35 210 proti 31 077 v letu 1910. Od teh nezgod jih je imelo 1551 katastrofalen izid. Te katastrofa so 684 v slučajih zakrivile konjske vožnje, v 873 slučajih pa avtomobili. Število avtomobilnih nezgod s katastrofalnim izidom se je proti letu 1910., ki izkazuje samo 672 avtomobilnih nezgod s katastrofalnim izidom, močno pomnožilo. Izmed lahkih nezgod jih odpade v letu 1911. 13 427 na nezgode vsled konjske vožnje, 20.226 pa na avtomobilne nezgode. * Svojega lastnega moža kupila. Severna Karolina ima ugoden zakon: Ako je bil kdo obsojen na kazensko (prisilno) delo, potem se lahko na dražbi proda kot delavec, če se seveda najde gospodar, ki bi hotel kaznjenca „zlicitirati\ Pred kratkim je bil v Ashvilu v Severni Karolini Mr. Ph. Trach, član vplivne in bogate rodbine obsojen zaradi prestopka antialkoholnega zakona na 230 dolarjev globe, v plačilo pravdnih stroškov in na 30 dni zapora. To resnično težko kazen je sklenila sodnija na ganljivo prošnjo žene ubogega grešnika omiliti ter je odredila na podlagi onega zakjna dražbo. Tako bi moral Mr. Trach v pravem pomenu besede biti na dražbi prodan tistemu, ki bi največ ponudil. Toda rešil se je na jako nega solnčnega premera; vsled tega so smatrali obročaste mrke za nemogoče. Prvi r bro-časti mrk. ki ga omenja zgodovina, je bil viden v Italiji 1. 1567. Če pa je ob solnčnem mrku dozdevni premer lune večji od solnčnega premera, zastre luna solnčno pločo popolnoma; tedaj nastopi popoln solnčni mrk. Če zakrije luna le del solnčne ploče. je solnčni mrk le delen. Eden in tisti solnčni mrk je lehko popolen za nekatere točke zemeljskega površja in delen za druge kraje. Če nastopi solnčni mrk v času, ko imata solnce in luna enake premere, je solnčni mrk l.a karjeh. t. zv. trajektorija (t. j. zemeljskega pasu. ki ga luna s svojo senco oplazi in v katerem nastopi solnčni mrk.) obročast. na sredi tega pasu je popoln. Vzrok te dvoličnosti enega in tistega pojava je enostaven: skrajni robovi trajektorija so od solnca in lune bolj oddaljeni nego sredina. Dočim ta razlika ob velikanski daljavi solnca ne prihaja niti v poštev, je dozdevni premer lune ob robeh znatno manjši od premera v sredini trajektorija. Taki ponekod popolni, ponekod obročasti mrki se ponavljajo vsakih sto let 5 do 6krat. Te vrste mrk nastopi, če nas nastronomski računi ne varajo. Popolni solnčni mrki so precej redki v naših krajih, dasi se pojavljajo na 18 let desetkrat. zakaj zemeljski pas, kjer so vidni, je zelo tesan, komaj 600 kilometrov širok. Mnogokrat pa še ožji. Tudi zelo kratkotrajni so popolni solnčni mrki. v naših krajih trajajo od nekaj sekund do šestih minut in v pokrajinah ob ekvatorju do 8 minut. Tako so bili na Francoskem v zadnjih dvesto letih le trije popolni solnčni mrki, in še celo od teh je bil drugi skoro neviden. Ker je nastopil tik pred solnčnim zatonom. Nekoliko pogostejši so obročasti mrki. vendar velja navedeno tudi zanje. Napovedi solnčnih mrkov na podlagi astronomskih računov segajo v davno preteklost. vendar se niso vselej uresničile. V kitaj- lep način. Dobila ga je njegova žena, ker je bila edina ponudnica, na svojo prvo ponudbo 500 dolarjev. Zanimivo bi bilo vedeti, če se bo žena sedaj pravice, da uporablja svojega moža kot »poljedelskega delavca", tudi res poslužila! * Križev pot zvestega monarhista. Odvetnik Schvvabe iz Berolina, obentm tudi rezervni častnik, je naznanil sodruga dr. Liebknechta odvetniški zbornici, naj ga ta izključi, ker je Lieb-knecht na socialističnem kongresu v Jeni odobraval atentat na Stolipina kot znak, da so se v Rusiji zopet pričele gibati revolucionarne sile. Odvetniška zbornica je odgovorila Schwabeju, da ni prav nikakega povoda postopati proti Lieb-knechtu. Dr. Schwabe je pa sedaj naznanil predsedništvo odvetniške zbornice justičnemu ministru, kjer so ga pa zopet zavrnili. Sc'nwabe ni miroval. Poslal je ovadbo državnemu ministrstvu. A tudi tukaj se je opekel. Še ni miroval. Pritožil se je slednjič na višje državno pravdništvo. Spet je bil njegov trud zaman. To ga je pa tako razkačilo, da je še enkrat pisal justičnemu ministru in mu naznanil, da kot pruski rezervni častnik ne more več ostati v odvetniški zbornici Izstopil je iz nje in se preselil iz Berolina v Koblcnz. Slednjič se je Schwabe pritožil še na najvišji častni sodni dvor državnega sodišča v Lipskem, ki pa še ni rešilo zadeve. * Družine z dvema otrokoma. Vsemu svetu je znano, da se francoski starši zadovoljujejo z dvema otrokoma. Ta sistem nekateri močno pobijajo, drugi zopet priporočajo kot sredstvo zoper rastočo bedo. Tudi v novo angleških državah Severne Amerike se opaža pri ljudstvu slično stremljenje. Povsod, kjer se kultura povzdiguje, opažamo ta sistem. Francozom so očitali, da so že tako oslabeli in pro-pali in da se vsled tega ogevajo tako za sistem dveh otrok. Ali temu ni tako. Danes nimamo več takega boja s prirodo, kakor so ga imeli ljudje v pradavnih časih, ki je zahteval mnogo otrok, ker le na ta način se je ohranila vrsta. Vojske in kužne bolezni so zahtevale v onih časih ogromne žrtve. Danes pa je skrb za ljudsko zdravje, razvoj zdravstva, ugonobitev zveri odpravila veliko število človeških sovražnikov. Vzroki za sistem dveh otrok so psiholo-gične in narodno-gospodar. narave. Francoska je najbogatejša dežela; njeni prebivalci so nad vse varčni. Ako je treba vzgojiti mnogo otrok se zmanjša njih dedščina in otežuje se jim družabno napredovanje. Francoski starši so na-pram svojim otrokom mnogo nežnejši, kakor pa starši pri drugih narodih. Svojim otrokom dajejo najboljšo vgojo. Če je pa družna številna, se dobra vzgoja otežuje. Francosko ženstvo pa tudi ni voljno prenašati vedno porode. Hočejo, da se jih upošteva kot osebnosti, ne pa le kot ohraniteljica vrste. Posledica sistema dveh o-trok je ta, da izgublja Francoska precej veljave kot militaristična država. To je pa za človeštvo le ugodno, ker jamči za mir. Za ljudsko zdravje je pa ta sistem looljši, kakor pa da bi se pleme hitro množilo, a bi bilo degenerirano po alkoholu in obremenjeno z veliko umrljivostjo. Ljubijana m Kranjsko. — Kie so hijene? Podlo hijenstvo, ki ga je zagrešila zalumpana dunajska krščanskosocialna zalega nad truplom nesrečnega sodr. Silbererja, ki leži že tri mesece v ledenih okovih na Hundsteinu, je do pičce razkrita. Zgradba satanskih laži in peklenskega obrekovanja je razpadla kakor hišica iz kart in jecljajoče so morali klevetniki Silbererjevi preklicavati laž za lažjo. Tedne za tedne so curkoma oblivali z gnojnico človeka, ki so mu snežene gru’ de zamašile usta, da bi branil svoje pošteno ime. ki so mu ledene gruče zvezale roke, da bi kakor pse pobil te oskrunjevalce mrličev; smrdljiva gnojnica je padla nazaj na glave ničvredne sodrge in vsi ljudje spodobnih misli in človeških čuvstev so se z gnusom in studom obrnili od propadle druhali, ki si je ohranila toliko pietete pred veličanstvom smrti kakor hijena. Med te ljudi pa ni prištevati »Slovenčeve« kristijane. Z drzniti čelom so še včeraj prevzeli ovržene laži, pogreli razdrta obrekovanja in še enkrat oskrunili Silbererjev grob. Včeraj so je ponovili brezprimerno lopovščino, ko o podlem tolovajstvu dunajske klerikalne skih letopisih je zapisano, da sta bila astronoma Hi in Ho kaznovana, ker nista napovedala solnčnega mrka za leto 2128 pred Kristusovim rojstvom. V splošnem so se stare napovedi tikale le dane točke zemeljskega površja, le gotovega kraja. Moderno teorijo za določitev krive črte, ki je oriše lunina senca na zemeljskem površju, sta obdelala na podlagi analitične geometrije stoprav na začetku XIX. veka Bessel in Hansen. Solnčni mrk. ki ga bomo po 7 letih, če bo vreme ugodno, jutri v sredo, opazovali, bo le okolo Pariza popoln (angleški astronomi zani-kavajo tudi to); v Aclienu in severno od Berlina bo le obročast; severno in južno od te črte pa bo delen. V naših krajih bo luna zakrila štiri petine solnčne plošče in bo imelo solnce obliko srpa. Začetek mrka je v Ljubljani ob 12 uri 2 minuti in konca ob 2 uri 42 minuti popoldne. Od 30. avgusta 1905 nam ni bila dana prilika. da bi opazovali tako močen mrk. kakor nastopi v sredo, in sedanjemu Človeškemu rodu se ne pokaže več, zakaj vsi mrki, ki nastopijo v prihodnjih desetletjih in bodo vidni v E-vropi. bodo z jutrišnjim v primeri le neznatni. Prihodnji solnčni mrk v Evropi, 21. avgusta 1914. bo viden le visoko na severu, drugi 29. junija 1927 le na vzhodu. Prihodnji popolni solnčni mrk. ki bo viden tudi v Avstriji, nastopi šele 11. avgusta 1999. * Kakšne zanimivosti bo nudil jutrišnji mrk človeškemu opazovanju? V mislih nimamo znanstvenih opazovanj, ki so dostopna le učenim zvezdoslovcem in le s pomočjo Kompliciranih in točnih instrumentov, ampak le opazovanje s prostim očesom in s pripomočki, ki so vsem dosegljivi. bande ni bilo nobenega dvoma več. Za svoje gadno hijenstvo se dunajski banditje lehko sklicujejo na olajševalno okolnost — opravičila za njih podlo zlodejstvo in s strupeno slino so skušali onesnažiti snežni grob Silbererjev. da bi za občinske volitve, pri katerih se jim tla rušijo pod nogami, prizadjali socialno-demokra-tični stranki udarec, da bi sebi ohranili še nekaj trenotkov sramotnega življenja. Njih zlodejstvo je obupni čin v smrtni agoniji crkajoče mrhe. Kakšni nagibi pa so zapeljali hijene v »Slovenčevem« uredništvu v groboskrunsko dejanje? — Denar in dušo! Na Hrušici pri Jesenicah so »šolski bratje« iz Dunaja kupili Schrey-evo vilo »Jasno selo« za 70.000 K. Klošterska zalega se je zadnji čas po Kranjskem močno razpasla in človeku, ki opazuje to večno priseljevanje samostanov v našo deželo, se zdi, da so klerikalci prav sistematično organizirali import kutarjev in da hočejo polagoma zapresti vse naše kraje v strupeno samostansko pajčevino. Ni jim dovolj, da lomijo siromašnemu ljudstvu kosti z deželnimi davki in z občinskimi dokladami in nakladami, s kloštri. ki jil' vabijo v deželo, mu nalagajo nov davek in novo breme na ramo. hujše od vseh drugih. Ce bo ta redovna invazija kaj časa trajala, bodo vkratkem pri nas zavladale španske razmere in v kratkem ne bo več ne vasi, ne sela brez roparskega gnezda, iz katerega se bodo stru-penejši od kuge in škodljivejši od kobilic usipali celi roji kutarjev plenit in pustošit naše prebivalstvo. Dušo mu mamijo, da mu izmikajo mošnjo. Navadnega romarja se odkrižaš z de-nat jem ali z življeniem, s kuto našemljen ro-kovr.jač terja eboje. — Obvezničarje založbe „Zarje“ prosimo, da redno pošiljajo obroke. Vsak mora točno od-računati to, kar se je obvezal. — Kdor izmed sodrugov še ni obvezničar, naj se oglasi pri založbi »Zarje*, da se mu obveznica dopošlje! — Delavska tiskovna družba v Ljubljani prosi vse kolporterje, da obračunajo za 1. 191* in za 1. 1912 do 15. aprila. Z obračunom naj dopnšljejo natančen izkaz brošur, ki jih imajo v zalogi. Prosi se, da to izvrše do 1. maja zanes-ljivo. — Kruh Iz pekarne »Konz. društva" se dobi v vseh društvenih prodajalnah Prodajalne so v ta namen pol ure popreje odprte, to je: že od pol 7. ure dalje. Konzumentje, svoji k svojim! — V ŠiŠKo. Danes, v torek, zvečer ob 8. se vrši sestanek sodrugov pri Celarcu v Šiški' Dnevni red važen. Udeležba polnoštevilna je po* trebna. — Konzumentom v Zgornji Šiški, Kosezah in Dravljah naznaja »Konz društvo za Ljubljano in okolico", da je za nje pripravna prodajalna IX. Celovška cesta št. 1. Prodajalna je odprta vsak dan od četrt na 7. do 1. in od 3 do 8. zvečer. — V isti prodajalni prodajalni pristopijo tudi tisti, ki še niso člani za člane. Pristopne izjave se dobe pri poslovodkinji. — Občni zbor škofjeloške »Vzajemnosti«-V nedeljo dne 11. t. m. je bil v Škofji Loki v društvenem lokalu I. občni zbor podružnice »Vzajemnost«- ob jako lepi udeležbi. V odbor so bili izvoljeni sledeči sodrugi: Fr. Tonja. predsednik; Jak. Pristave I.. J. Šivic II. namestnik; Josip Slapnik, tajnik; Jan. Jamnik-nam.; Fr. Dolinar, blagajnik; Jenko Jurij, namestnik; Hafner Janez, Potočnik Val., Indi-har Alojzij. Gesser Josip. Fureder Lorene, v nadzorstvo; zaupnik za okraj Kranj. Stažišče, Drulovka jtd.: sodr. Likozar Jak.; zaupnik za Dorfarje. Žabnica in Sutna sodr. Košir Fr.; za Škofjo Loko pa sodr. Jamnik Janko. Ti zaupniki so se izvolili zato ker so člani razkropljeni 3. ure daleč naokrog in je zaradi tega redno delovanje tako otežkočeno. da brez zaupnikov sploh ni mogoče delovati. Isti imai0 nalogo, da nabirajo nove člane, oziroma da naznanijo tajniku izstopivše člane. Ravno tak.0 naj se tudi vsi člani obračajo do svojih zaupn1' kov. bodisi v kakoršnihkoli zadevah, obratu0 pa morajo zaupniki sporočiti svojim članon1-oziroma tistim članom, ki spadajo pod njihov0 okrožje, vse. kar jim nalaga odbor. S teni b° delo jako olajšano, kajti sedaj, če se je vrs" kak sestanek ali shod, smo morali o tem vsa- Predvsem si je zavarovati oko proti sc'11' čni svetlobi s temnim, najboljše zelenim ali z okajenim steklom. Tako oboroženje očesa je neoblioden predpogoj za vsako opazovanje-Pojemanje solnčne svetlobe je znatneje paziti šele tedaj, ko so zakrite že tu četrtin* solnčne plošče; potem pa svetloba kaj urno Pe' ša in vsa priroda nekako pobledi; če 'ie popoln, se razlije po vseh predmetih prir0. motno zelenkasta luč in obrazi ljudi izgledaJ kakor obličje mrliča. Barva zraka je podobn** barvi neba ob hudi uri. Če ostane le ] del solnčne ploče nezastrt, prevleče oblake krena barva in na nebu se pojavljajo rdečkasti kolobarji. Popolne teme pa to pot ni Prj ^ kovati niti v pariški okolici in bo obzorje ozar' jeno s solnčnimi žarki; vsled tega se tudi zvezde ne bodo videle, izitnši morda Venero l" nico), na desno solnca. „ .fl Ampak tudi ob delnem mrku se kazeJ človeškemu očesu zanimive reči. Tako n. v'-postajajo sence predmetov ostrejše nego P • navadi in dobivajo obliko elipse. Jako zan,!ja. vi pojavi, ko se solnčni »polumesec« Arrago navaja naslednji opis francoskega beja. opazovavšega solnčni mrk 8. julija ’ »Videti je bilo. kako so sence in svetlobne P ge bežale druge od drugo kakor sence kov. hitečih pred solncem. Te pege so lično pobarvane — rdeče, žolto. modro. & ^ Otroci so tekli za njimi loveč jih z rokarni-S pomočjo preprostega orodja — bin(^na-kronometra. daljnogleda, fotografičnega rata — pa se dado napraviti točnejša op vanja; opredeliti se da trenotek, ko se do'j neta solnčna in lunina plošča. Takisto zan*aj(jlt so zaporedni fotografični posnetki v e.r'QČe razdobjih. Prav tako se dado meriti n,en|r,|ca. se sile solnčne svetlobe v raznih fazah n Vse drugače važna znanstvena op.^i/uje nja prirede zvezdarne in z napetostjo PrlCd svet znanstveno žetev jutrišnjega mrka. «ega posebej informirati sami, kar pa je bilo seveda jako težavno, ker se naš delokrog razteza neverjetno daleč naokrog. Sodrugi! Nov ■odbor je izvoljen, pot, po kateri nam je hoditi, je vam sodrug Slapnik orisal, sedaj pa na delo. ako hočemo, da temeljito izpodbijemo tla nasprotnikom, ki besedičijo, da v Škofji Loki' ni prostora za rdečkarje. Sodrugi. ako hočemo z ostalim proletarijatom naprej, tedaj se opriniimo dela, katerega dela že na tisoče in in tisoče naših sotrpinov, to je: oklenimo se naše edine organizacije »Vzajemnosti« v Škofji Loki, delajmo zanjo, gmotno in inaterijelno. So-dnugi, ako nočemo biti zaničevani, ako se nočemo pustiti smešiti od strani naših nasprotnikov. tedaj je le ena pomoč in ta je: delati s *n zopet delati! %— Roparski napad v Ajmanovem gradu, jz Škofje Loke nam poročajo: V petek zvečer ie prišel v gostilno ge. M. Vrbek pri Sv. Duhu blizu Škofje Loke. približno 25 let star človek v še dosti čedni rujavi obleki. Ker je govoril >e nemško in se z gostilničarko ni mogel razgovoriti, je poklicala svojo hčer. ki hodi v škofjeloški samostan v šolo. češ. da naj ga vpraša’ bi rad. Neznanec napelje razgovor na Aj-roanov grad, ki je sedaj last bivšega deželnega glavarja Otona pl. Detela, in izpraša deklico, kaj in kako je v gradu, kdo je lastnik itd. Deklica. nič hudega sluteča, mu je kolikor je pač vedela in znala, razložila, da razun starega ^skrbnika sploh ni žive duše v gradu; gospoda je po zimi v južnih krajih. Nato je neznanec še kupil svečo ter odšel. Spotoma pa je še stopil v neko bajto, da se prepriča, koliko je resnice na tem, kar mu je deklica pripovedovala. Ker ga pa gospodinja ni razumela, kaj da hoče —-de toliko je vedela, da povprašuje po gradu), je ponudila večerjo, ki jo je pa hvaležno °dklonii, češ, da ni lačen — ali se je pa nadejal v gradu boljše večerje. Ker se je pa na vsak način hotel informirati o resnični izpovedi gostilničarjeve hčere, se še enkrat obrne do neke kmetice, ki ga pa tudi ni razumela. Vendar pa |nu je zmenjala 20vinarski novec, ki ga je pozneje v gradu izgubil. Okolo 9. zvečer zasliši grajski oskrbnik g. Fr. Debeljak, 601eten rno-zicek, trkanje na vežna vrata. Ker pa je ravno hip poprej odšla iz grada njegova liči, ki ga Je bila obiskala je mislil, da se je iz katerega-si bodi vzroka vrnila. Nič hudega sluteč, od-Pre oskrbnik vrata — toda komaj je odmakni zapah, že ga je ropar držal za vrat, z drugo roko pa mu je nastavil nož na prsi. »Kru-Zl>ix, Geld oder s’ Leben« je zakričal. Starček Se mu je v smrtnem strahu izvil ter zbežal v ^ojo sobo in ropar za njim. Dasi mu je oskrbnik zagotavljal, da nima ničesar, da je ubog kar pa je v gradu, si lahko vse vzame samo n|ega naj pusti živega. Toda ropar ga ni po-SmŠal; vdaril je po luči, ga pograbil in vrgel na “a. Pri terr^ je pa zgubil svojo čepico, da bi jo -ie vžgal šibico. To ugodno priliko po-!api oskrbnik, skoči pokonci, zagrabi na mizi ezeči nož ter plane nad roparja. Zdajci se je km*0 klanje na življenje in smrt, dokler ni Obil oskrbnik prilike, da je ušel. Vrnil se je nazaj, ^ s°sedi, toda o roparju ni bilo ne duha e js.luha. Prišli so tudi orožniki, ki so našli a licu mesta njegovo kapo in desetvinarski ,°vec. Sledu o roparju še ni; vendar pa upajo, i & ga bodo izsledili, ker je po mnenju oskrb-Ka močno ranjen. — Dodatno smo dobili o Parskem napadu v Ajmanovem gradu še aslednje poročilo: V nedeljo v popoldne so aje videli ljudje roparja blizu Crngroba; se-?el ie na nekem štoru z obvezano glavo in brez ape. Na predvečer pa je bil baje pri nekem ^eiezniškem čuvaju, kateremu je tožil da ga ^°'i glava, ter da je izgubil klobuk. Popoldne se je odpravilo na lov na roparja cela vojaka kmetov in štirje orožniki. Proti večeru pa e. jim je posrečilo, da so roparja na Planici Pl|ieli, povezali in izročili orožnikom, p 7- Županska volitev v Zagorju ob Savi. roti nadomestnim občinskim volitvam, ki so se sn • marca t. l.se ni nihče pritožil, dasi so .Prva razni gospodje žugali s pritožbo. Volitev sedaj pravomočna, treba bo toraj izvoliti žu-na in starešinstvo. To izvršiti v Zagorju je ieVi travno. Mogoče bo kdo rekel, kaj, to je !tla*enkost. Kdor pa pozna Zagorje, ta ve, da d o težavno. Liberalci nam sedaj sami pripove-da kandidira vseh 14 liberalnih odbor-Dn V Za župansko mesto. To nam je povedal $j: V sleden liberalec. Seje liberalcev se vr-iU rl £a za drugo. Enkrat pri gosp. Korbar-kok£Ugi^ pri branju Weinbergerju, tretjič v So-icvii d ^omu* °b nedeljah zjutraj pa pred cer-kaiir‘i vsakem sestanku pa imajo druzega boli .ata’ ^anii niet* sal)0 pa se jez'j° še nai* bo k, °fresa »goflač« Taufer tudi svojo go-brirti ^?di liberalni župan. Pred par dnevi se je (je , 0 Pritoževal liberalen odbornik z beedami: liber-1 • p°l)rei. vedel, kakšna anarhija vlada pri činsk niiLtranki’ tie bi se bil dal kandidirati vob-»gofk't- - ‘ drugim je tudi dejal, kako jih Mi vf! * aufer hujska drugega proti drugemu. *Vetm.ni demokrati skličemo v kratkem po-bodf>'u 0 a. v b« .2 * ** a v c *-> *"» 1 * S JS, J=> *a Si O /,k riti? ; Vs-j : ■ . r1; ‘ ■ : • '<■]:; i - >\er- ■ J. . d,:„. H A Iti o B -o VX o rt f £ 5-3.w , ET U s i! g “ a I? 1 ar * ? s i Sprejema tudi vlog« m tekofl račun ▼ svczl t čekovnim prometom ter jih obrestuje ed dne vloge do dne dviga. Posojuje na zemljišča p0 5l/40/'brez “pogovoru”na *mortizaclJe Eskomptuje trgovske menice. Denarni promet v I. 1911. K 100,000.000 — Upravno premoženje v 1. 1911. K 20,500.000-—