Št 40. V Gorici, dne 20. maja 1898. TečLU" XXVIII. I/.liaJa dvakrat na teden v Štirih tzdaiijih, in sicer: vsak torek in petek, izdaja za ftorieo opoldne, izdaja za deželo pa ob 4. uri popoldne, in stane z gospodarskim Listom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po posti prejemana ah v Goriei na dom pošiljana: Vse leto.......gld. 6-~ pol leta........» 3 — teti t leti.....»Ijrt piuvni/ne številke stuuin ii Li VuoCniii) ^piejiiiii upiivn.Štvo v dospoUs uiie" ;n H \ (miltl •. <<.»llsk» Tl-k.lll. "v o.u.K.k wk d m "i « uit /juti ij ¦! o /\»ci! oh mdiliilt pi od y do 1J w Mi ismoulu bi«/, doposhine naročnine se ne urfiMino. „?RIMOKK< '* \A\ yi wWw.no ~j -«. C HiLiit me-iuio in "Utie w lito }j!d 1 JU '^Kti m riimoiii -i« ,ihkI u i*'- »»4« m« iU1-liiLuiu *>< K.vai/ v N.Nk umi m I- 11. iMt/ v Nun-ki u'i.i % Irstn v t..l. kanu Livi. mu ni ti/o !. m (_.w iiim m I'ip p« \ nlui 1'ont.' iMli 1 dil.ni (Izdaja za deželo). Uredništvo in odpraruištro se nahaja v Gosposki ulici št 9 v Gorici v II. nadstr. zadej. — Urednik sprejemljo stranko vsak dan od 11. do 12. uro predpoldne. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj so pošiljajo le upravništvu. Nepla&mih pisom ne sprejemljo no uredništvo ne upravništvo. _____ Oglasi in poslanice se raeurujo po petit-vrstali, če tiskano 1-krat 8 kr.. 2-krat 7r kr., 3-krat (i kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi, — "\eeje črko po prostoru. Naročnino In oglase je plavati loco Gorica. „GoriSkft Tiskarna" A. Gabršček tiska in zalaga razen -Soče* in -Priir.omi. še -Slovansko knjižnico««, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do (i pol ter stanu vseletnu 1 gld. 80 kr. — Oglasi v oSlov. knjumei-> se računijo po _0 kr. petit-vrstioa. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. >»» Bog- in narod! <«*• Gor- Tiskarnam A. Gabršček (odgov. J. Krmpotic) tiska in zal. Poročilo m»iisterstva la trgovino e vporabi dovoljs!*,«!- kredita za pospeševanje male obrti tekom leta 1807. (Konec). Pri istem tohnologiškem muzeju so od I, 181)5. naprej vsako lelo odprli ti t ni tečaji za mojstre in pomočnike, ki trajajo 1 do 8 tednov. Prvi tečaj se jo otvoril I. 18'.»5. za čevljarje. Odličen vspeh tega tečaja je vedel c. kr. miuisterstvo za trgovino na to, da se jo odprl I. 18%. tečaj za mizarje, 1. 1SJI7. za krojače in lota 18*.)8. za ključarje. Tečaji za čevljarje so se vr.Viii na- Dunaju in sicer prvi točaj od 11. januvarja do 21. februvarju 18'.»."*., drugi od 1. marca do 11. aprila 1805,, tretji od _0. aprila do -'.». maja 181»"*., in čelrti od 8. novembra do 18. decembra 1807. Za pristop v le tečaje je bilo 10- prošenj, s Primorskega !«' 1. Deležniki tečajev dobivajo štipendije iz obrtno-pospešcvaluega kredita in od dež luih odborov. Minislerstvo za trgovino ilaje čevljarskemu mojstru iz pospeševalnega kredita štipendij 00 gld., pomočniku 70 gld.; toliko prispeva za dva tudi nas deželni z.dog. ¦ Ihlotaku so se vršili štirje tečaji v šlirih lol-iiih časib za mizarje. Prosilohev je bilo DO t štipendiji za te znašajo za mojstre '.»."i gld. — Za krojače sta bila 2 tečaja od l."i. avgustu do 25. septembra in od S. novembra do IS. decembra 1N;>7. Prositeljev je bilo Kiti, Štipendiji so znašali od strani imnislorMva za mojstre «.l(), za pomočnike 70 gld. — Tečaj za ključarje traja po S tednov in obsega sledeče učne predmete: strokovno risanje, tehnologijo, knjigovod>tvo, pouk o strojih in praktičen pouk, kako so rabijo stroji in orodja. ('. kr. minislerstvo jo napravilo polog teh tečajev na Dunaju še potovalne tečaje za čevljarje v enajstih krajih, večinoma na Češkem. Letos je priredilo tak tečaj v Ljubljani, kar je bilo tudi v slov. časopisih objavljeno. — Posebno omenjati je za leto 1V»7. usla-novljanje zadrug z.« surovine, skupne delavnico, za skupne zaloge in pro-d.ijalniee, V Avstriji je takih zadrug raz-merno še malo; v< udar miio imeli 1801. leta Li zadrug za surovine, 05 /a skupne delavnico, 0:1 za skupne zaloge in 17:1 produk- tivnih zadrug. Pslanovljanje lakih prekorislnih zadrug podpira minislerstvo za trgovino posebno s tem, da jim daje podporo pri ustanovitvi in brezobrestna posojila na jako nizke obresti. Za leto 18!)S, jo, kakor že gori povedano, namenjenih za take podporo 1().()i)0 gld. --¦ Minislerstvo za trgovino so peča I udi z nabavo potrebnih obratnih glavnic za male kredite. Jako lop zavod, ki ima tako svrho, jo deželna zaloga za pospeševanje osebnega kredita male ubili in male trgovine kraljevine Češke, ki znaša ."iOO.OUO gld. - Posamezno dežele so za pospeševanje male obrti lako-le donašale: Avstrija nad Auižo 10.000 gld., Avstrija pod A. 1.">.()(I0 gld., Štajerska _00() gld., Koroška '.»00 gld., Kranjska _o0 gld., Tirolska 2:HU> gld., Oslu 110.000 gld., Moravska f.oOO gld., Šlozka -JiMU) gld., liališka N*)00 gld., liukoviua _< ni k v llarlbergu na Štajerskem. Mi v od leta 1S8."*. obrtno nadaljevalno šole reja predavanja na različnih krajil Šiajer^ke ; skupno del delavnico z jako ršl- , pn- dežole male obrtnike ter uslaiiovlja ,'iiiee. Tako je napravil skujmo obrtnike s kovinami v llartbor Motor to delavniee jo vodna sila. Naplavil je ludi skupno delavnico /.u lesno obrt. izdelovahiicu strojev je napravil v Purslenlel-lu in več načrtov za delavniee različnih obrlij. Minišferslvo za trgovino je tekom leta poizvedovalo pri drugih državah, kako je or-ganizovana mala obrt. Posebno zanimivi so pod.ilki, kale. je dobilo od pruskega mini-steislva za trgo no o delovanju osiednje zadri žne blagajnice. l.e-lu je imela od svojega početka t. j. od 1 oktobra IM)."*. do konca I Mili. Irlu 1:>,l,(i:;:!.ll^ mark prometa. Ta zadružna Mag.ijnica ima namen, pospeševali osebni kredit malega po>e.-ltiika in malega dajali cena posojila novo usla-so zadrugam. obilnika BEH- HUBL Roman iz časov Kristusovih. AKdLI^Kl SPISAL LUDVIK WALLACE Poslov. Podravski. (linU*). ČETRTA KNJIGA. „Nimam skušnjav radi njega. Ko bi profekl za desel ali petdesetkrat in še za več povečal nagrado, ko bi mi dajal celo letne dohodke cesarjeve, pojdem na dirko izkl učno le radi tega, da ponižam svojega sovražnika." Malhih je zrl mladenča z zadovoljnostjo in s ponosom. -Vedi torej", reče, „da se jo Messala že vpisal med dirkače. Naročil je že, razglasili to po ulicah, gledališčih, kopelih in vo-jašnieab... njegovo ime lahko Cilaš na tablicah vseh mladih zapravljivcev v Antijohiji." -AH slavijo nanj?* -Da. Vsaki dan goni svoje konje na prostore, kjer ve, da se zbira največ ijndij." -Torej s temi konji in na tem vozu dospe na dirko? Hvala li, slotera hvala, moj dragi Malluli. Tvoje pojasnilo mi je zelo koristno, A sedaj pa mi bodi So kažipot v Iz loga poročila minislerslva za trgovino vidimo, da so jo jolo I tuli pri nas v Avstriji po malem gledali na povzdigo obrtnega stanu. Naša deželica jo pa pri leni, žalibog, jako malo deležna, in oni faktorji v deželi, kalerh svela dolžnost jo, storili kaj za povzdigo malega obrtnega stanu, I. j. trgovska zbornica in deželni zbor, skoraj ničesar k temu ne pomorela. O delovanju primorske vlado v tem smislu nam ni ničesar znanega. (To je: ne stori niči In ako bi se hotelo kaj slorili, dela ovire! Ured.) Hrž-kone so ne odlikuje bolj, kakor se odlikuje trgovska zbornica v (Jorici! -Trgovsko obrtno pospeševalno društvo1*, ki so je ustanovilo v podporo trgovske obrluo zadrugo, opravičuje samo s tem svoj posla-nek in obsl.inek. Naši mali obrtniki in Ir-govci so so pri žalostnih razmerah v deželi morali združili, da si pribore vsaj nekoliko podpore z višjega mesta. Dosedanji vspeh irgovsko obilno zadruge, ki podpira v prvi vrsti male irgoveo in obrtnike, jo več kakor povoljen, da smemo bili ponosni na zavod, ki je v tako malem času storil toliko koristnega in lako rekoč, osvežil življenje male obrli u.i (ioriškem. Nikakor ni ostali pri lom prvem koraku. Nalogo, vzbujali k novemu delu in k ustanovil vi zadru/.nih prodajalmc in delavnic, s: je slavilo trgovsko obrtno pospeševalno društvo. J*ie-le, kedar se mu pns«'eci združili naše mizarski; mojstre v zadrugo s skupno založnico surovin in s skupno prodajalnico izdelkov, ked-ir se posreči združili našo kamnoseke in klesarje, naši« čevljarje in slrugarje, smemo upali, da se po-dvigne na^e malo obilno stanje tako, da poslane temelj našemu narodiio-gospodarskomu življenju. ..Trgovsko obrtno pospeševalno društvo". Ameriško bojišče. (Konec). Med domačimi prebivalci so najznamenitejši Tagali, mali ljudje svetložolto barve, črnili Sčetinaslih las in redke brade, s ploskastim nosom in debelimi uslnienmi, ali prikupljivo malimi rokami in nogami. Oni nosijo več ali manj evropsko obleko, toda močno poškrobana srajca jim visi, kakor suknja čez hlače. Tagalski -gigerli" nosijo poleg lega svilne klobuke in lak-čevlje, pnšijo cigarete in mahajo z vitkimi paličicami. Ta-galske ženske nosijo črtano obleko iz bom- Palmov gaj ter predstavi me, prosim le, šejku Uderimu." Jvedaj f" BŠe danes. Marsikdo se utegne oglasiti. Jutri utegnilo bi bili že prepozno. Izvrstni konji. Nisem jim še videl para ni!i v cesarjevem hlevu. Če se mi posreči jih obrzdali..." _Pa dobiš soslerce!" seže mu smejaje se v besedo Malluli. ,Ne.., ponižam svojega sovražnika, ponižam pred toliko tisoči gledalcev" zakliče Hen-llur z glasom, razodevajočim sovraštvo. »Ne gubiva časa l* je silil v tovariša. »Na kak način dospeva najpoprej do gaja?" »Dospeva v vas Dafne", odvrne Malluli po pomisleku, »tam najdeva velblode in čez jedno uro naju šejk pozdravi pred svojim šotorom." -Požuriva se!" V vasi Dafne najdete poleg veličastnih palač, ludi od knezov sezidane »khane." Našima popotnikoma se je posrečilo, najeli si dva velbloda, na katerih se potem odpravila proli Palmovemu gaju. VIII. Palmov gaj. Krni, po katerem sta jezdarila, je bil valovit in skrbno obdelan; vsaka ped zemlje se je uporabila. Slrma rebra gor so se spremenila v nasipe; celo ploli ob cesti, obsajeui baza. ovito okoli ledij nad krilom, potem pa jopico iz prav line, skoro prozorne tvarine, ki gorenji del telesa le slabo pokriva. Med naseljenci je najvoS Kitajcev. Glavno mesto M a n i 1 a stoji na vzhodni strani zaliva, ki je poprečno C>0 km. širok. Vzhod vanj je precej stisnjen (19 km.) in vrhu lega ga zapirajo še trije utrjeni otoki, med katerimi je največji »Gorregidor', Ga-v i t e, kjer se jo dogodila pomorska bilka I. maja. je že popolnoma v zalivu, le 7 km. jugozahodno od Cavile, torej Španci niso počakali Amerikancev na odprtem morju, kakor so se poprej uslili. Tam je bil arsenal in skladišče španske mornarice. Ob obali je dalje še več trdnjavic, zlasti Fort St. Jago nad glavnim mestom. Manila je najstarejša evropska naselbina na Filipinih ob kratki, ali deroči reki »Passig", obkrožena z zidovi in jarki okoli in okoli. Podobna je popolnoma staroSpansklm mestom najčistejšega značaja in ima zelo ozke ulice, po katerih na več krajih trava rasle, llise so večinoma lesene, samo pritličja so zidana, in imajo Je malo pohištva, to pa zaradi pogostili potresov in novarnoslij, ki prolo od ciklonov. Vsaj tretji del vseh hiš so cerkvena lasi, Najznačilnejša so njih okna, ki nimajo steklenih prozorov, nogo kohde izbruSenih školjk neke lamošnjo vrsto kiunenie (ostrig), skozi katero prihaja le medla svetloba, a so zelo po coni, dolgotrajne in dobre m oči. Na drugi strani Passiga je poseslrimsko •neslo It i n o n d o, kjer se razvija trgovina in napredek, dočim v Manili ni niti sledu prometu ali razvoju. Obe mcsli skupaj štejeta nad 1(15.000 prebivalcev, domačinov, priseljencev in mešancev. Špancev in njih po lonieov je v glavnem mestu vseh vkup jedva (»000, a mešancev brez števila vrst. Vendar živijo vsi ti prebivalci mirno in složno med seboj. V llinondu se nahajajo same prodajalnico in Ivornice. Tu je ljudstvo glede roda in obleke zelo pomešano, a jedino si je v lem, da se podi in peha celi božji dan po ulicah gori in doli, da bi si kaj pridobijo in zaslužiio. Zjedinjene države ameriške, ali kralko Unija, so največja država novega svela. Sestavljena pa je iz 45 posameznih držav, pet leritorjev in jednega zveznega dislrikta. Takošno ustavo imenujemo »Federativno (zvezno) republiko". Vsaka država ima za-se svojo vlado, svoje zbore in svoje zakone, za skupne potrebe in zunanja opravila pa imajo skupno vlado v Vašinglonu (230.000 preb.) Tu je sedež predsednikov v »beli hiši", katerega volijo na štiri leta neposredno in z nadpolovično večino glasov; kdor dobi za njim največ glasov, je podpredsednik. Oni imenuje sedem -tajnikov" t. j. po našem ministrov, ki so odgovorni za svoje delovanje. Predsednik pa je odgovoren «kongresu«, z vinsko trlo, so delali popotnikom senco in hlad. Sredi smokvinih, pomaraneevih in cilro-novih gajev so stale tu pa lam bele kmečke hišice. Iz tisočerih znamenj je bilo mogoče spoznali, da je lu izobilje doma. Sedaj pa sedaj so se pokazali sredi zelenja zavili v plavo moglo vrhovi Taurisa ali Libana; spodaj pa je nalik srebrnemu pasu tekla reka Orontes. Naša popotnika, dospevš: do njenih bregov, sla jezdarila dalje ob obrežju včasih čez strme, peščene griče, pa znovič Čez zelene ravnine. Ako se je zemlja oblekla kakor za svatbo, se je reka, kakor tekmujoča ž njo v lepoti, lesketala od solčnih žarkov. Dobro se je počutila v tej zali strugi in rada bi si bila v njej počila, ko bi ne bilo teh nešlevilnih brodov, gnanih po vetru, ali po veselih. Morala jih je nesli v daljne kraje ler dovažali od ondot obilen dobiček. Jahajoča tako poleg obrežja, zagledata naša popotnika pred seboj veliko, prozorno jezero, zalito z vodo Oronlesa. Naokrog so je, podobno kraljevemu vencu, obkoljevale nebolične palme, lzvzemši razkošne oaze v Arabiji, ni bilo na vsem svelu tej podobne krajine. »Evo, Palmov gaj.3* zakliče Malluli. t. j. državnemu zboru, ki se zbira v «kapi- i tolu> in je sestavljen iz zbornice poslancev (večje države jib volijo več, nego manjše) in iz zbornice starešin (Iz vsake države po dva). V zunanji politiki se drži Unija takoimenovane .Monroe-doktrin". Monroe je bil četrti predsednik Zjedinjenih držav in je postavit načelo: »Amerika bodi američanska", t. j. neameriške države se nimajo nič vtikati v ameriške posle. Vsled tega načela je moral poginiti cesar Maks v Mehiki. Unija ima neizmerno bogastvo pri-rodnih zakladov na zemlji in pod zemljo (premoga), zato lahko tekmuje z Evrope v obrtnosti in trgovini. V sorazmerju z njenem blagostanjem napredujejo tudi mesta, zlasti ob Atlantiku, ki pa ne sloje ravno ob obali, nego so postavljena bolj na znotraj, ob zelo širokih m deročih rekah, katere je lahko zapreti pred sovražnim brodovjem, zato jim Španci ne bodo mogli dosti škodovati. Največje mesto Novi-Jork šteje sedaj 1,800.000 prek, ali nameravajo še združiti z njim tudi druge bližnje kraje (n. pr. Bruklin z 850.000 preb.) ter narediti «Veliki Novi-Jork», ki bo šlel 3,100.000 preb., in bo torej po velikosti drugo mesto na svetu. Za Novim Jorkotu pride Cikago (1,300.000 preb.), poletu Fila-d e 1 f i j a (1,050.000), St. L u i /. (4.V2.O0O). Boston (450.000), B a 11 i m o r e (110.000), S a n Frančiške (300.000 preb.) i t. d. Unija ima v mirnem času le J8.000 mož (milice) pod orožjem, toliko kolikor znaša pri nas garnizija samo na Dunaju. V bojnem času postavijo 145.000 mož na noge (še ne toliko, kot Portugalska), a za orožje sposobnih mož štejejo 9,582.806. Bojno bro-dovje šteje 08 ladij s 458 topovi in 1-Miril možmi. Sedaj so sestavili tudi «leteče hro-dovje» proti španskemu, če bi to žugalo približati se ameriški obali. Glavna vojna Inka je Key-\Yest na ostrovu jugozahodno od flo-rklskega rta Sable. Vojsko pa zbirajo v Tarapi, blizu zahodne floridske obale, in na drugih severnejših križiščih železnic proti sredi Unije. Denarna jednota je cdolar*, skoro pet naših kron (4*94 kron), ki se del| na 100 centov (stotink). llačunajo pa tudi na «eagle» 49-35 avstrijskih kron. S. R. Domače in razne novice. Prevasv. g. nadškof in knez dr. .lakoh Missla je torej že med nami in v nedeljo bo slovesno vmeščen na stolico nadškofa goriškega in metropolita ilirskega kraljestva. O dohodu sledi mize nekoliko poročila. — Na prvem mestu pa smo priobčili sonet, došel nam iz peresa častitljivega starčka — zlatomašnika. Plemeniti starček je čutil ob tej priliki nekaj pesniške žile v svoji rodoljubni duši in je pozdravil novodošlega vladiko tako, kakor ga rnore in mora pozdraviti vsak Slovenec. »SoC«" se noče dotikati niti z besedico preteklosti, ko se je cesto bavila z bivšim ljubljanskim vladiko kot politikom, marveč stoječa pred suhim dejstvom, da ga imamo danes v svoji sredi kot višjega dušnega pastirja, se pridružuje vsklikom zlato-mašnika-pesnika in ga pozdravlja na goriških tleh z vso spošlljivostjo, dolžno tolikemu cerkvenemu dostojanstveniku. Dobro nam došel! Premilostljivi nadškof in knez dobi v deželi kaj čudne odnošaje. Napetost med slovensko dvetretjinsko večino in furlansko manjšino je prav velika, toda umetno vzdrževana vsled intrig židovstva in framasonstva na laški strani. Mi Slovenci bomo zadovoljni, ako te intrige katoliški cerkvi toli sovražnih spelkarjev novemu nadškofu ne ostanejo španske vasi, kakor bi radi tudi ekstremno laški »katoliški* življi krogu obeh „Eeo", marveč da spozna resničen položaj v deželi, kajti uverjeni smo, da Ben-IIur je bil kakor pijan pri pogledu na to prikazen. Skozi zelen šotor listja raz-penjajočega se nad njunimi glavami kukalo je inodro nebo. Kakor daleč je moglo oko seči, ni bilo videti druzega nego to prozorno vodo, ta safir in zelenjavo. »Poglej", spregovori Malluh, kažoč mu velikanske palme, »vsak prstan na deblu naznačuje jedno leto starosti. Preštej vse od korenin do listja in ako bo šejk trdil, da se je ta gaj razgrinjal že poprej, predno se je še kaj culo o Anlijohiji in Seleucidih, pa mu lahko verjameš." Gledajoč lepoto, vsakdo začuti nekaj pesniškega v sebi. Pod vplivom podobnih občutkov spregovori Ben-Hur k svojemu sprevodniku: t »Kolikor sem mogel danes zapaziti, vrli Malluh, je šejk iiderim hajnavadnejši človek na svetu. Rabini v Jeruzalemu bi ga prezirali kakor Edomita. Na kak način je neki dobil v last to čarobno zatišje? Kako jo je znal ubraniti pred grabežljivostjo rimskih oskrbnikov ?* ¦ (Dalje pride). bo potem »redno branil nedolžne ovce pred volkovi, branil pravico pred nasilstvi židovsko lahonske framasonerije. »Soča* danes ne piše ne slavnostnih pozdravov in ni okrasila svojega lica, ker v to kot eminentno narodno glasilo ni pokli- j cana in kot tako tudi nima pravega razloga. Tudi ne mara dajati povoda L*Uionom, ki že komaj čakajo, da bi delali novemu nadškofu krivice, napadaje ga kot kdo ve kakošnega Slovenca, ki je došel na Goriško v škodo italijanskemu živi ju, — saj so mu v tem oziru naredili itak že dovolj krivice, smešno pretiravaje njegovo imenovanje kot zopetno »koncesijo" Slovencem. V koliko je opravičen strah tega prekanjenega lahonstva | ter židovsko-framasonsk:h spletkarjev v de- I želi, to pač pokaže prihodnost in takrat bo imela »S o č a" dovolj prilike, govorili jasno in glasno o dovršenih činih, ki bodo sami j bodisi hvalili ali grajali... Kakošna pa je naša dolžnost do n a j-v i š j e g a d u š n e g a p a s t i r j a v nad- | škofiji, tega se zavedamo popolnoma in v tej I zavesti se pridružuje »Soča* slovenskemu I narodu te škofije in mu kliče: »Dobro n a m došel !* Vsemogočni daj, da bi znal ubrati vselej pravo struno v teh prečudnih razmerah ! — ker le potem bodo pomirjena potrta srca povsod zatiranega slovenskega naroda, a »Soči" bo lo v veliko polaj^anje itak težavne naloge, ker ne bo imela raz-porov tam, kjer si jih najmanj želi. j Prihod prem. g. nadškofa in kneza, dr. Jakoba Missie, v Gorico. — V sredo zvečer ob li.Iil- se je pripeljal v spremstvu prosta, preč. g. Audr. Jordana, in preč. g. Šlef. Bensa iz Trsta v Gorico. (V Trstu je poselil namestnika). Na kolodvoiu so ga čakali deželni glavar, okrajni glavar, mestni župan, mnogo duhovnikov i a nekaj drugih depula-cij in zasebnikov. V spremstvu s kolodvora v mesto smo videli tudi veleč. g. dr. Ani. Gregorčiča, našega ihž.ivnega in deželnega poslanca, g. Ivana Berbuča, c. kr. profesorja in dež. poslanca, ter g. barona VVinklerja, bivšega kranjskega dež. predsednika. Nadškof, ki je videti zdrav in čil, se je peljal v stolno cerkev in po kratki molitvi pred Najsvetejšim pa v svoje novo bivališče. Pred stolno cerkvijo in na Travniku so ga počakale učenke mestnih ljudskih šol, ki so mu izročile dva lepa šopka. V veži nadškofijske palače so stale v dveh vrstah gojenke zavoda šolskih sester. Na I kolodvoru, po cestah, kakor tudi na Travniku, je bilo mnogo ljudstva, ki so gledali in spremljali prihod novega metropolita. Mesto ni imelo nikakega prazničnega lica, (ker novi metropoli! je odklonil vsak poseben sprejem) le tam v bližini stolne cerkve, s katere ste vihrali dve zastavi, smo videli na hišah par neznatnih okraskov in zastav. Včeraj je nadškof sprejemal načelnike raznih oblastni) itd. Med temi so se mu poklonili tudi župan Ve miti z dvema podžupanoma. Ali je bilo tudi to le »quanlo stret-iamente esige la convenienza", ali so že po-litikovali v zmislu one politike, ki je spravila preblagega dr. Alojzija Zorna v norišnico in potem v grob, tega še ne vemo, a slutimo lahko! I primi passi! Imenovanje. — Nadučitelj-voditelj g. Matej Kante, okrajni šolski nadzornik v Sežani, je imenovan učiteljem na c. kr. vadnici v Gorici. — Avskultant g. Alojzij Maser a, naš mladi rojak iz Kobarida, je imenovan sodnim nristavom za okrožje višjega sodišča tržaškega. Čestitamo! Goričan — srbski podpolkovnik. — Naš rojak in prijatelj iz Vrtovina, g. Janko Vukasovič-Stibiel, doslej major in poveljnik IV. batalijona v Pežegi, je povišan v podpolkovnika (Oberstlieutenaul) in je zajedno poveljnik V. gard nega polka v Zajčaru. Častitamo mu prav od srca in se | veselimo tako odličnemu napredovanju za-| vednega Slovenca in Slovana v bratskem narodu srbskem! — Bodi mu sreča mila i v [ prihodnje! —Gosp. podpolkovnik ima doma j še živega očeta. Vipavska železnica. — Temu podjetju sovražni laški listi so še nedavno pisali, da je Vipavska železnica pokopana, da se ne bo nikdar več gradila, kajti v državnem proračunu ni za njo nobene svote. Naši ljudje so godrnjali in zabavljali vsemu, kar zadeva to železnico in še sedaj nekateri nočejo verjeti, da je zgradba te železnice bila zagotovljena s posebno postavo že začetkom lanskega leta. Slovenci imamo to napako, da rajši verujemo zagrizenim našim narodnim nasprotnikom, naj še tako neresnične in neverjetne stvari v svet trobijo, nego našim voditeljem' *ogpomagaj ! Še sedaj, ko inženirji zaz' . ujejc j črto, se nekateri posmehujejo in s!ai,. šale vgaujajo. Da tem zlobnežem njih trditev ovr-žemo, bodi povedano, da c. kr. ministerstvo železnic je obvestilo preblag. grofa Alfreda Coroninija kot zastopnika koncesijonarjev Vipavske železnice z dopisom št. 16.951/3 j od 1% t. m„ da je naročilo nameslništvu v Trstu, naj pripravi in določi vse za politični I obhod proge, in sicer za sedaj črte od goriškega kolodvora do kilometra 20., t. j. do Kodrovih. — IG. junija se bo vršil pa na Dunaju ustanovni občni zbor akcijskega društva » Vipavska železnica * — Te vesti naj zadostujejo vsem nevernim Tomažem! Slovencem v Gorici nagajajo, kjer I morejo. — Pretekli leden je prišel neki voznik iz Starega sela v Gorico ter se ustavil i na Kornu. K vozu je imel na močni železni verigi prikljenjenega psa za varstvo. Mestni konjederee, ki je prišel mimo, si je čutil v dolžnost, vzeti psa vozniku, akoravno ni imel do tega nifcake pravice. Pes res ni imel marke, ali čemu, ko je ni treba. D.isi je konjederee dobro vedel, da ne sme psa vzeti — ker tega vendar ne bo nikdo zahteval, da bi vozniki iz okolice kupovali marke v Gorici za pse, katere imajo v varstvo prikljenjene pri vozeli samo radi tega, da smejo ž njimi v mesto — je vsejedno psa vzel. Da je bil voznik radi takega postopanja razjarjen, je umevno samo po sebi. Da ni prišla mestna straža pravočasno ter vrnila psa vozniku, kdove, kaj bi se bilo še zgodilo. — Povsod izzivajo naše ljudi, da bi nastale neprilike, vsled katerih bi Slovenci s tožbami ali na kak drugi način trpeli škodo. »Svoji k svojim". — Že neštetokrat sta bila zaplenjena »Soča* in .Primorec" radi sestavkov, člankov, dopisov v zmislu lega gesla. Tudi zadnji »Primorec" je bil zaplenjen iz enakega razloga. Tudi toženi smo že bili od strani državnega pravdnišlva, imeli smo mnogo situoslij in stroškov, enkrat smo bili celo obsojeni itd. Ali - imeli smo i tudi mnogo š k o d e, katere nam nikdo ne povrne, najmanj pa tisti, za katere smo se borili..... () kakem pripo/.iianju ni niti govora! Ali najbolj nam je žal, kedar vidimo, da smo se poganjali tudi za n e v r e d ne! Pogosto nam dohaj-ijo n. pr. poročila, da ta ali oni slovenski trgovec, obrtnik itd. se še vedno brije pri tem ali onem znanem lahončku ali podpira nasprotnike, dočim on sam zanje pod zastavo gesla ?Svoji k svojimi/. — Mi takih slučajev ne moremo objavljati, — ali zapominjamo si jih. Utegne se pripetili, da bomo tiskali tak prezauimiv sezuamek kje drugod in ga •¦azširimo med slovansko ljudstvo, da bo poznalo lisle Slovence, ki 1)1 ju jejo v domačo skledo brez vsakoršuega I pametnega razloga! | Naša podružna tiskarna v Pnljn. — Bazni slovenski listi so hiteli poročati slovenskemu svetu (brez vednosti gospodarjeve!), da lastnik «Goriške (iskarne» Andrej Gahršček je kupil tudi M a r t i n o I i c h e v o tiskarno v Pulju, ono isto, v kateri se je tiskal zloglasni «Giovine Pensieros, s katerim smo se česlo bavili tudi mi. Mi smo o tem molčali, ker ni bilo še nič gotovega, ali dobi (udi k o n c e s i j o in p r o-s t tire. — Boj za koncesijo je trajal polnih 5 mesecev, kajti Lihi so se pošteno potrudili, da bi je vlada ne dovolila. Konečno je zmagala pravična reč in koncesijo i m a. Ker jo tiskarna izborilo založena z vsem možnim blagom (4 tiskarski stroji, motor na plin je že naročen, vse priprave za knjigoveznico i t. d.), ker se tudi jako lepi prostori pri-rede, kakor hitro bodo odobreni, upamo, da začne nova tiskarna v par mesecih že poslovati. Vse potrebščine za Istro in hrvaške kraje bo oskrbovala naša tiskarna v Pulju, za druge kraje pa v Gorici. Sicer pa po potrebi. Česar ne bo mogoče takoj izdelali v j Gorici, izvršimo v Pulju in obratno, da bomo mogli izvršiti vsako naročilo v najkrajšem času. Toliko za danes. Brez dvorna je s to tiskarno zaznamovati zopet veselo pridobitev v lužui Istri, tipamo, da jo bo občinstvo tudi po vrednosti uvaževalo in podpiralo. Lep čin. — Pivovarnar gosp. V a ne k, kateri je sklenil pogodbo z vojaškim orkestrom za koncerte v svojem vrtu, je odstopil | za nedeljo od pogodbe, da more isti orkester svirati pri veselici novega pevskega in bralnega društva v Št. Andrežu, na katerega veselico opozarjamo naše čitatelje. Gospodu Vaneku, katerega toplo priporočamo slovenskim gostilničarjem, bodi iskrena hvala na i tem činu, ker v nasprotnem slučaju bi se I bila morala veselica odložiti. Lep izlet so napravile četrtoletnice tukajšnjega učiteljišča pod spremstvom gosp. ravnatelja in učiteljskega zbora 10. t. m. v prijazno Vipavo, tja po glavni cesti, nazaj pa črez Dornberg. V najkrastiejšern pomladanskem jutru so odrinile tri z zelenjem okrašene žar-diniere skozi Rožno dolino. Izletnic-*, ki so si največ zabave delale same. z lepim peljem, so bile povsod najprijazneje sprejete, in gotovo ostane vsain, tudi Italijankam, v nepozabnem spominu Vipava in -ipavska dolina, ne le zbok svojih prirodnih krasot, ampak | tudi spričo vljudnosti svojih prebivavcev. — I In »Ende gut — alles gut* — bi se utegnilo j tudi tu reči; kajti na povratku so bili vsi iz- \ letniki brez izjeme najgosioljubneje sprejeti in pogoščeni v slavnoznuui hiši Bizjakovi, , kjer je navdušenost mladega sveta vzkipela | do vrhunca. Tako se je lepa slovesnost za-I vršila v najlepši harmoniji; le prehitro je j vsem minil krasni dan. Nesreča z Uieikloui. — V sredo okoli osme ure zvečer je neki gospod povozil mlado gospodično s svojim biciklom v Vrtni ulici nasproti mestnemu vrtu. Pridrvil je s svojim biciklom silno naglo po ulici. Signal je dal še le takrat, ko je bil par stopinj od gospodične oddaljen tako, da se mu ta nikakor ni mogla ogniti. Podrl jo je na tla ter jo povozil, Dr. Z a c h je prvi priskočil nesrečnici na pomoč ter jo potem, ko je prišel voz, spremil v njeno stanovanje. Očividec Trgovina z žclczfem. ~ Povedali smo že, da se je pričela gonba proti novi slovenski trgovini, kateri je namen, odtujiti jej Slovence s tem, da se cene znižujejo kolikor • mogoče, V očigled temu povemo, da nova trgovca tržita na najsolidnejši način po kolikor mogoče nizkih cenah. Torej, nikar se ne dajte begati, temveč kupujte železje le pri novi slovenski tvrdki, katera more zadovoljiti odjemalce v vsakem oziru. Zdi se pa nam, da nekateri okoličani menda še ne vedo za lo novo trgovino, vsaj ta teden smo imeli priliko videti nekega b a š izvoljenega novega župana iz okolice, ko je lezel v laško trgovino z železjem. Zakaj, si ne moremo raztolmačiti. Toliko na znanje, komur tiče. Zamorci vrše povoljno svoj posel, nabirati prispevkov za »Šolski dom." Pa tudi nekateri krčmarji znajo na prav ljubeznivi način, ne da bi ljudi nadlegovali, nabirati zamorcu petice, desetice in krone ter krajcarje. Poznamo pa v najbližji okolici gospo, ki si kaj truda prizadeva z nabiranjem ter tudi '•' dopisih, pri raznih pošiljalvah itd. podreza svoje znance in prijatelje, naj pošljejo kaj zamorcu. In žena ima vspeh. S Tolminskega je nekdo poslal 2 gld. »za znamenitega požeruha zamorca, da bi se mu slast leni bolj pomnožila"; iz Istre je poslal nekdo 1 gld. »požrešnemu zamorcu, da si kupi potrebne hrane. Da bi se ue preobjedel, sem izročil pošli mesto foriiila dve kroni, da zav/.ije v dveh obrokih. l''.e ne bo prihodnji mesec še nasičen, povejte mi, da mu damo Se kaj". -- Zamorci so torej priljubljeni iu le želeli je, da nabirajo pridno ob vseli prilikah, ker »Šolski dom" raste iu bo čez par mesecev pod streho! — Še nekaj zamorcev je lačnih v tiskarni. Za poletno dobo priporoč un > na rodnim društvom iu zasebnikom, ki bodo prirejali kakoršuekoli zabave na prostem, naj si nakupijo I a m p i j o n o v iz papirja (v narodnih barvah) pri trgovcu Antonu J ere t i č n, ki ima lega blaga v največji izberi v zalogi. ~ Letos je založil tudi najra/.novrslnejših pisank za Sol«! v tolikem številu (nad pol milijona), da mu nikdo ne more tekmovali ne po kakovosti blaga in ne v cenah. Popotnikom v Trst. — Velikokrat se prigodi, da pridejo naši ljudje v Trst le za nekaj ur, a ue vedo, kje bi odložili svojo ročno prtljago (kovčeke, obleko itd.). — Tem priporočamo, naj shranijo blago pri našem rojaku, kavarnaju g. Ant. Š o r I i j u, »kavarna Commer cio> nasproti velike vojašnic«.' na desnem začetku ulice (a-serma. — Tam je zbirališče tržaških Slovencev iu drugih, ki prihajajo po opravkih v Trsi. Listnica uredništva. Gosp. dopisniku nl/. Zapoloka" prihodnjič. Društvene vesti. Za »Šolski dom" - ženski odelek. — Poverjenica gospica Karla l.asič v Ren- j čah je nabrala gld. I ±50, kateri znesek so j darovali; sledeče gospe iu go~pir.e: Sama poverjenica (J gld.. Srečka Vrtovee I gld.; [ po 5U kr. pi: C-lestiiu Pahor, Antonija f Budež, Ida Vernja, Olilija Mozetič, Matilda Baje, Ana Turel. Tončka IMiat, Krnesta 1 lebat. Katarina Lisic, Marija Pavletič, Berta j Vižiutin. i Narodno ženslvo v Renčali je napro- I šei.o, da se radi upisovanja obrne na gospico i poverjeuieo. — D.uge izkaze prinesemo pri- i hodujič. [ »Slovenska Čitalnica" v diorirl je | priredila letos prvič dve spumladui c Besedi*. I Ako prištejemo tema dva koncerta '.-Ženske t podružnice družbe sv. (lirila in Metoda« (v I de«*, in jan.) iu Čitalnično veselico u.i Sil- t veslrov več/?r, pri katerih vseh so sodelovale I iste pevke iu igralne moči, moramo vso i hvalo izreči vrlemu pevskemu iu igralnemu i osebju, ki nas je v petih mesecih petkrat i/,- I vrstno zabavalo. I Pri prvi pomladnji ('. talnični »Besedi > 1 je bila zastopana le vokalna glasba, kajti I nastopil je prvič novi pomnoženi pevski zbor, I ki je imel nokazati, kaj da zmore s svojimi I brhkimi glasovi. Zadnja «Be.seda» pa je do- t kazala, da je v pevskem zboru tudi v in- | slrumeutalui glasbi izobraženih močij. ki so j v svojih instrumentalnih nalogah vrlo vspele. f Želimo iskreno, da bi se na tej poti vstrajalo, da bi lepi napredek v druMvenem življenju vzporedno korakal z narodnim napredkom | v mestu. I Najzanimivejša glasbena točka z obče t) glasbenega, ne naroilnega stališča je bil || je ritmično jako težaven, a naše častile dame so ga pele jako precizno iu dokazale zopet svojo izredno marljivost. Spremlja! jih je na glasovjru mladi g. K...., ki je imel tudi klavirsko partijo v vsporedovi 7. točki (Dno iz t Prodane neveste*). G. K. kaže veliko nadarjenost za glasbo iu koi samouk izredno ročnost. I Zadnja pevska točka * Danici* se je morala ponovili. Znana, prvotno za mo^ti zhnr iu ha- i ritou-solo prirejena skladba dr. (J. Ipavca pridobiva s šesterogl.isno (Se sopran in ali) prireditvijo mnogo na lepoti. Posebno lepo je slišali v drugem delu med moški zbor vpleteni posnemajoči in odgovarjajoči mešani zbor. Posebne polivali' poleg ^. pevk in pevcev zasluži nas neumorni pevovodja g. Mere i na, ki se trudi, da pelje v Citainiei uspeva vedno bolj in bolj. Lepi vspehi, katere dose/.a, so mu poleg splošne hvaležnosti, najboljše zadostilo za nemali trud. Končno se je predstavljala še igra ^Ženski jok» v jednein dejanji. Dagarin (g. Ivan čič) je človek — lehkoživee, ki v/.ame moderno živečo Lucijo (g.čua V o d o p i v č e v a) samo rad; denarja. Podvinski (g. Kranjec) pa je mož. ki ima še nekaj idealizma ter ki se ož» ni iz ljubezni do svoje Klolildc (g.čna Le ban o v a). Ko se pogovarjala Klolilda in Lucija, omeni jej prva, da jej je mož med Kratkim, t. j. tretji teden po poroki odrekel, ko je hotela imeti briljanle. Brezsrčna Lucija jo navadi, kako mora postopali proti svojemu možu, da doseže, kar želi. Najboljši pripomoček k temu pa je — j o k. Klolilda doseže vspeh. Ko pa čuje Podvinski, kako je Lucija napeljala njegovo ženo do joka, se razsrdi, razpor nastane, ki se- pa končno poravna mirnim potom. Igrica je prav pripravna za mali oder in je tudi vzbujala pozornost in smeh, ziasti prizor, ko Dagarin poskuša po vzorcu žensk s tem, da so prav mil» joče, omečiti srce svoje žene Lucije, ali vse zaman. Jok je grozen iti gane tudi stre-žaja (g. K lav žar), ali vspelia ni. Ne more omečiti trdega ženskega srca po nobeni zvijači. — O te ženske! Predstavljale! so se potrudili rešiti svoje vloge kolikor mogoče dobro in storili so tudi to. Sicer bi se morda sem ter t je dalo igranju kaj oporekati, toda v celoti je bila igra dobra. Posebe se pohvalili moramo g.čni predstavIjalki. Imeli smo lep večer. Za to pa je bila •Korana dobro zasedena. Seveda prostora bi bil dobil še lahko marsikdo, ki ga pa ni bilo blizu. Pogrešali smo jih še nekaj, ali ti pridejo gotovo z dosedanjimi obiskovalci prihodnjič, ko zvedo, kak lep užitek smo imeli v soboto zvečer. Torej na svidenje. »Goriški Sokol" obrača zadnji čas posebno pozornost iu skrb na telovadilo. Na-kj'l»l si je najpotrebnejšega telovadnega oro-'*ja: drog, bradljo in konja. Društvo že od »ekdaj veliko trpi vsled slabih telovadnih prostorov in še lu je odvisno od laških gospodarjev ter je v vedni nevarnosti, da gane izžene laška nestrpnost. Društvenemu napredku v zapreko so pa bili tudi nekateri mlačni boljši sloji, ki se sramujejo stopiti v vr^°. s poštenim delavcem. Da pa bo možno, gojiti sistematično, pravo sokolsko telovadbo, kolikor sploh pripušča sedanja telovadnica, s*> je ustanovil v a d i t e 1 j s k i zbor, čegar prva skrb jo, ne le dobra praktična, ampak tudi teoretična telovadbena izobrazba, spoznavanje »Sokolstva* v obče, njega naloga, »mer in namen, Dne 5. junija priredi društvo svoj prvi letošnji izlet v Vrtojbo z javno telovadbo in prosto zabavo. Na telo-vadbenem razporedu bodo 1. prosto vaje ob godbi, 2. vaje na drogu in na bradlji. Na-tanjčnejši izletov razpored se še objavi. »Bralno in pevsko društvo" v jšfc. Andrežu vabi na veselico, katero priredi dne 22. maja 1S9S. na dvorišču gosp. Josipa N a n u t a točno ob 5. uri popoludne. Vspo-red: 1. „Ti osrečili jo holi", moški zbor, H. 'Volarič. 2; Pozdravv.-.:}.. .»Po^^eru1', mešan zbor, Al. Vilhar. 4. »Kosana", dgrokaz. Jus. Stritar, o. .Jadransko morje", moški zbor, A. llajdrih. G. BMajnikova", mešan zbor. V. Uubad. 7. „U boj", moški zbor, Iv. pl. Zaje. 8. Igra: „PoI vina, pol vode". 9. Prosta zabava. Med vsako točko-svira vojaški orkester. Vstopnina 20 kr.," sedeži 10 kr. K obilni udeležbi uljudno vabi. Odbor. Razgled po svetu. Nemiri v Italiji. — Po Italiji zapirajo soeijaliste kot prouzročiloljo nemirov, njihove liste pa ustavljajo, liuoli so oblasti ustavile socijal, Momento", uredništvu pa djali pod "koljubno t v rokah oprli 71 V list JI ključ. V Mila n u so razpustili društvo", ker je bilo vodstvo t socijalistov. V Milanu so It. t. m. Trde, da so polovili že vse lelje socijalistov in repnblikanov V pokrajini Pari so zaprli oseb in razpustili nad 100 društev. Rodbine onih mož, ki so bili poklicani radi nemirov v vojsko, namerava miuislorslvo Kljubu strogemu nadzorstvu ob meji se je posrečilo vendar že mnogim zasledovan-eeni, da so srečno ubežali v Švico. Socialistični poslanec Peseeli se boji •'islij, da bi ga prijele. Kadi lega se jt ;eb, išuje voili- 1000 zal •kel v Dimu v držav no z!) h ni •o, kjer ga ne Sli ejo prijeti. Tam je iu | ije ter spi. re. arst vo pa -tra ti po lopje er čaka, kedaj se prik a ži Peseeli. \ o »če pa v a.la mir p« Vs ej Italiji. Špa isko-umerisk i vo.j la. — O bilki pri M i n il i smo poro. ali, da so Amerikama siji juo Zli agali. A uerišia po, očil i so slikala Zlil Ai ,olikami v na 1 Špa lici tako, da je moral v s ikdo mi dili, da so se Ainerikanci kdt pa ) v trd • 1 ako hr; da so bi bro i Sp borili, mci | Dri ga poročila številu sla- hej ši. i n ' le to, kar j« glavn i n č, ladij tam pri M. ml niso im eti u; i razp »iag mje, Ame- jdstopilo; na Kubi prišlo in uslaši; po- , je brzojavil o borenju ameriškimi. Vspeh je se Ainerikanci morali rikanci pa so imeli vse pri rokah, kar je za bilko potrebno. Španci so bili res poraženi a radi navedenih okoinoslij zmaga Amerikancev ni bila taka, kakor jo sami slikajo. S Kube poročajo: 10. t. m. j«' prišel v havansko pristanišče neki ameriški parnik radi tega, da izposljnje pri Špancih, naj izpuste ameriške ujetnike, nakar Ainerikanci izpuste španske. Havano utrjujejo; streliva v njej imajo neki dosti. Brzojavna zveza med Madridom iu Manilo na Filipinih je pretrgana. Špansko ministerstvo je stavlja se novo. V pokrajini Sanla Clara je baje do boja med Španci slednji so bili'odbiti. 'General BI i 2 španskih ladij bil bitje ta, da umakniti. Španci na Kubi se trudijo na vse načine, tla pridobe ustaše zase. Pravijo, tla se to zgodi, kar se tla sklepali iz dosedanjih pogajanj z voditelji ustašev. Iz \V a s h i n g t o n a odide velika brigada pod generalom Otis-om v Manilo. Dosedaj je uvrščenih 120.000 mož, poklicanih v službo in 05.000 prostovoljcev. Nabor še ni končan. General Olis stopi-pod poveljstvom generala De\veya, dokler ne prevzame vrhnega poveljstva na Filipinih general M e r r i L Španska vlada namerava uvesti za prebivalstvo na filipinskih otokih najširše reforme, da si more ohraniti le važne otoke na vzhodu. Ainerikanci se jeze na Francosko, ker gre Španski na roko, kakor je razvidno iz prejšnjih poročil. 2000 gospej v Ameriki jc-sklenilo maščevati se za to: skozi 2 leti ne kupijo nič iz Pariza. Manilo blokujejo dalje; Ainerikanci prieekujejo težko novih vojakov, da bi poskusili poleni izkrcati se. — IMaši so baje po veliki večini na strani Špancev, Najnovejšo vesti. — Veliki angleški državnik Glad slo ne je umrl včeraj ob 5. zjutraj. Vsi londonski listi so črnoobrobljeni. V Pragi je včeraj rax.lel.el parnik „Fran-lišek Josef I.": vazpočil je kotel. Hazpok je bil tolik, da so popokale šipe obrežnih hiš. Ubitih je več oseb. podoknica bodo novedošlemu knezu in škofu dokaz, da ga sprejema bela Ljubljana z odprtimi rokami, ker je uverjena, da slovenskemu narodu je posvetila ž njim izza temnih oblakov svitla zvezda nadopolnega miru in sreče. Sprejem prem. škofa in kneza ljubljanskega, g. dr. Antona Jegliča se že vrši baš sedaj, ko izide nas list. Na peronu ljubljanskega kolodvora in pred kolodvorom, kjer je postavljen s cvetlicami in zelenjem okrašen šotor, stoji na tisoče občinstva. Na desni strani šotora, kakor čiiamo v „SIov. Narodu", se ima zbrati stolni kapitelj, na levi občinski svet, med njima pa narodne dame, ki izroče škofu kilo cvetja. Po slavnostnih nagovorih se odpelje škof med špalirjem narodnih društev in šolske mladine po Dunajski cesti, Preširuovih ulicah, Marijinem trgu, — kjer stoji slavolok — po Špitalskih ulicah v stolno cerkev. O prihodu vlaka na kolodvor in pa o prihodu škofi prod škofijo se sproži na Gradu po 5 strelov iz topov. Mesto ima praznično lice ter je v zastavah. Danes zvečer bo bakljada in serenada. Vojaška godba bo svirala dva komada, potem pa zapojo združena pevska društva :i pesmi. Goriški Slovenci se odkritosrčno veselimo s svojimi brali v beli Ljubljani in na Kranjskem sploh ter kličemo oduševljoni: »Dobro d o š e i naš novi vladika v srcu teptane, razkosano, zaničevane Slovenije!" X. Mavna skupščina »Zaveze slo-v e n s k i h učiteljskih d r u š t e v» se bode vršila le! os v Ljubljani :!. iu 4. dan meseca avgusta. Uiiitka «SIavija» nam je poslala svoje letno poročilo za poslovno leto 1897. Iz taistega posnemamo, tla se je lanskega lota pri tem zavodu ponudilo za zavarovanje svojega življenja 12:57 oseb z zavarovalnim kapitalom 11.899.927-40 kron, od katerih jih je bilo sprejetih :i5:is oseb za 8,99L25-7-H) kron kapitala, S tem se je skupna svola zavarovane glavnic«! v življenskih oddelkih koncem leta 1897. zvišala 'na 02,:i 12.072-10 kron. Zavarovalnina ali premija v leh oddelkih je , lani znašala 171.010-08 ' kron ter s tem dosegla znesek 2.P.KI 17250 kron. -izplačala je banka «Slavija» lani zavarovanega kapitala in sicer: po umrlih zavarovancih 520,927*88 kron, zavarov. iz pododovaiijskoga društva |,'!00.(i0l krone, zavarovancem na doživetje l'P.MItO-81. kron, zavarovancem na dohodkih in penzi|i 21.210 22 kron. Dividenda iz čistega dobička, katere se je lani izplačalo 71.10.V:M kron. se je določilo zavarovancem iz let 1.SU9. tlo JN92. zopet po 10'^. — V požarnem oddelku je banka «Slavija» lani zavarovala r»79,r>K9.:i9S kron kapitala, za kar je inkaso-vala zavarovalnine 2,2:i4.4:il'50 kron. — Odškodnin vsled požarov je banka «Slavija» leta 1897. izplačala l,:il'U'.39'Ki kron. Pokojninski zaklad za uradnike znaša 775.87P74 kron, a pokojninski zaklat! za «Slavijinc» zastopnike :i.»S"712*2S kron. Rezerve in zakladi banke .Slavijo* koncem leta 1897. znašajo vkup 10,;!.*i0.518G8 kron. — Kakor je razvidno iz teii podatkov, napreduje banka «SIavija» od leta tlo leta jako uspešno, na čemur se ima zahvaliti vclesprelnemu osrednjemu vodstvu in neumorno delujočim svojim pokrajinskim zastopnikom ter vzgledni češki šttdljivosti! Banka «Slavija» je vredna torej vsega zaupanja! Človekoljuben tdii banke «Slavijc». Nedavno umrii pisatelj in urednik Vaclav I)mych v Pardubicah na Češkem je bil zavarovan pri banki <.-S!aviji» za slučaj smrti za 2000 gid.; plačal je prvi četrtletni obrok zavarovalnine od 1. aprila tlo 1. juiija 1897., polom je doplačal na prihodnje obroke vsega vkup le 15 gld. — V tem je poteklo respiro 90 tlnij. t. j. rok, v katerem pri 'nauki «Sla-viji» ostane zavarovanje v veljavi in zavarovani kapital izplačilen, če tudi premija ni plačana. Po preteku lega 90-dnevnega respira je banka dotično zavarovanje na temelju § 4. svojih pravil zrušila: toda z ozirom na mnogobrojno obitelj Durvehovo in na bedne razmere njegove izplačala je ipak polovico zavarovanega kapitala, t. j. 1000 gid. — Ta Ijndomili čin banke «Šlavije» je vzbudil mej občinstvom radostno priznanje in hvaležnost, kar je odmevalo po vsem češkem časopisju ter je pač najboljše priporočilo le jedine slovanske zavarovalnice. Kava družbe sv. Cirila in Metoda. — Poročilo o kupčiji s kavo družbe sv. Cirila in Metoda glede na odjemalce moramo popraviti tako, da je popust pri 500 kg. 5 >< $ -~ 15 gid. iu ne 3 gid., kakor smo pisali; v ceniku tiči namreč tiskarski pogrešek, vsled katerega se da sklepali, da znaša popust pri 500 kg. srmo 3 gid. Razgled po slovanskem svetu. Bela Ljubljana je oblekla danes praz-niško obleko, kajti oduševljeno je sprejela v svoje okrilje vrednega in povišanega slovenskega sina, premi!, gosp. kneza in škofa dr. Aniona Jegliča. — Nad vse sijajni sprejem, okrašena Ljubljana, drevi sijajna bakljada in G. J e b a č i n je nam po svoje raztol-mačil postopanje pri oddajanju glavne zaloge te kave za Goriško. Dasi se ne moremo strinjati popolnoma s pojasnilom, vendar pustimo reč pri miru. Glavno zalogo za celo Primorje ima tvrdka Pipan & C.o v Trstu; v Gorici prodajata to kavo Kopač & Kutin. Kava je izvrstna. Za to sezite po njej slovenske gospodinje! V nobeni družini je ne sme. manjkati. ltuske narodne pesmi. — Kakor znano, imajo izmed slovanskih narodov epske narodne pesmi samo Rusi, Hrvatje, Srbi in Bolgari, drugodi jih je le malo. Rusi jih imajo dosli a so bile raztresene po raznih knjigah, časnikih in posebnih manjših izdanjih. Sedaj pa izdaja pic"2s. Sobolevski ruske narodne pesmi v jednem velikem zborniku. To so godi baš ob tistem času, ko tudi «M a t i c a II r v a t s V p » izdaja hrvatske narodne pesmi. Slovanska narodna poezija je velikanska in za lo zbirajo vsi slovanski narodi svoje pesmi, da pokažejo svetu silo slovansko narodne pesmi, kateri sedaj ni para na svetu. Narodno gospodarstvo. Skrajni čas je, da uporabimo vse svoje sile v obrambo mnogoterih škodljivcev, ki so nam pogubonosni na loli različen' način. Pred kratkim sem objavil obširnejši opis o življenju cveloderovein, o tej vse uničujoči žuželki, ki je ugonobila pri nas izredno veliko sadja; sploh pa bi se lahko spisalo nekaj obsežnih knjig o raznovrstnih škodljivcih našega ovocja. Sedaj, ko se prav s težka ali celo nikakor ne moremo osvobodili domačih nadlog, preli nam ~~ kol so že prijavili nekleri časopisi — iz proslavljenega Kldoradn onslrau morja, iz mogočnega sveta ameriškega, nova velika nevarnost, čije obsežno?1' ne moremo še sedaj prav presoditi. Prodno pričuem razpravljali —• kolikor nam je tlo danes sploh znano — o nesreči, ki pridi ubogim poljedelcem, oziroma sadje« rejcem, osmeliiu se, posvetili nekoliko vrstic oni loli blagrovani zemlji, na kateri je iskal že marsikdo, bežeč pred propastjo, nesrečo, zavetja, ter našel v domovini zlata in biserov zadosten zaslužek in celo bogastvo, med leni ko so zašli drugi, hlepeči po sreči, časti, visoki službi, le v pogubo iu smrl. Amerika, zlasti pa Zjedinjene države, sloje o naši dobi na visoki stopinji prosvele, iu če primerjamo razmere, ki so vladale lam preti petdesetimi leti, z današnjimi, moramo občudovali le človeški duh in njega delavno silo, ki je v.slvarila iz lega, kar je nudila zemlja, tako mogočna in veličastna dela. Nočem obširneje razvijali te točke, ne, le v kratkem omenim, tla ne cvete le obrlnost, da ne prospeva le kupčija onstran oceana, ampak tudi zemlja je neizčrpna s svojimi darovi. Ker dospe vsak narod, sleharna država do osrečujoče blaginje le po izredno velikem izvozu v inozemstvo, zapazimo, da je tudi Zjedinjene države vodilo lo načelo. Neverjetno velik, da čudovit je izvoz iz vsake stroke, z vsakega polja; zatorej ni tudi neznaten izvoz tamošnjega sadja. Imel sem uprav v minolem letu priliko, tla sem omenil nenavadno velik izvoz ameriškega suhega sadja, ter da ne sinemo prezirali na ovočnem trgu lega nevarnega tekmeca. Že nekaj let pa se prevaža kakor v druge države, tako tudi v Avstrijo polne ladje svežega sadja, ker se je osvedočilo, da dobimo blago, četudi ne bistveno ceneje, vendar po isti ceni kot domače, kljub prevoznim Iroškom, ter, da je sadje zelo trpežno. Ameriškega sadja se dobi — o času — v vseh večjih mestih evropskih v obilici, in kakor sem se česlokrat sam uveril, je isto prav dobro in okusno. Toda, tu ne gre le radi tekmovanja z našim ovočjem; naša dežela bi lo že prebila, kajti boljše sadje, ki se i lu proizvaja — iu, ako se ne varam, se sadjarstvo še zelo povzdigne — razproda se % lahka in kupci se vselej potegujejo za-nj, ampak z uvozom pridejo tudi njega veliki škodljivci k nam — in baš taka pogubonosna žuželka se je začela naseljevali po dolgem prekomorskem potovanju pri nas, da lu nadaljuje svoje uničujoče delo. Ta mrčes, ki se imenuje San Jose - uš • (nemški: San Jose Schildlaus) po mestu ameriškem, kjer so ga baje v prvo zasledili, je prišel v Evropo deloma z uvoženimi drevesi, deloma s sadjem. Popis te žuželke je obelodanil ravnokar berolinski profesor dr. Frank; a tega nimam še na razpolago. Iz časopisov pa posnemam sledeče: Samica, ki je približno 1 mm dolga, je s svojo nenavadno plodovitostjo zelo škodljiva. Jedna sama leže v dobi nekaj ^tednov par milijonov takoj živečih mladičev. Žuželka živi na drevesu samem ali pa na sadju; letati ne more, a prenaša se z drevesa na drevo na raznoter način. Nje škodljivost tiči v tem, da srka sok iz dreves, ki se vsled tega polagoma posuše. Ker prenaša te žuželke tudi veter in ker ne žive samo na sadnem drevju, ampak še na raznovrstnih drugih rastlinah, je pač težko jih iztrebit;, kjer so se trdovratno ugnjezdile. Kakor se poroča, se je poskusilo do sedaj z mnogimi sredstvi, da bi se uničil ta mrčes, ali uspešnega in zanesljivega ne pozna še nikdo. Za nas je vsekako najbolj priporočilno in skoro edino sredstvo, da se varujemo ameriškega ovoeja. Kor je prepovedala vlada zakonitim polom uvažanje dreves in grmov, bi bilo želeti, da bi se glasila ta prepoved tudi za sadje. Mi imamo že tako velikega tekmeca v žitu in ni nam Ireba še drugega v ovočju. Pazimo torej, da povzdignemo, z umno sadjarijo kupčijo s sadjem, tor da proizvajamo le dobro, za svetovno trgovino godno oveejc. v veliki množini in po sprejemnih cenah, in ni se nam bati nikakoršnih tekmecev. Oklicu, objavljenemu v 'M. Šlevilki BSoče", pristavim danes Se sledeče: Povodom praznovanja petdesetletnega vladanja našega presvetlega cesarja, podeli tukajšria c. fcr. kmetijska družba dne ± grudna 1898. dvajset daril po 200 kron in sicer tistim malim poljedelcem in našelnikom v deželi, ki morejo dokazali kak istinit napredek, oziroma kako posnemanja vredno prenovitev, vpeljano v zadnjih letih v eni ali drugi v kmetijstvo spadajoči stroki, kot so: poljedelstvo, živinoreja, reja perotnine, m 1 e-karstvo, vinarstvo, kletarstvo, sadjercja, sušenje s « d j a, umno gospodarjenje, nasajenje zeleniadi, nasajenje rastlin za krmo, nasajenje semen, nasad vinogradov z oplemenitenimi arnerikanskimi trtami, izsušenje m namakanje zemlje, poraba umetnih gnoji!, obdelovanje travnikov, poljsko orodje i t. d. Prosilci teh daril naj pošljejo prošnje, v katerih morajo natančno omeniti zasluge, katere so si stekli sa poljedelstvo — v kateri si bodi stroki — po županstvu iukajšni c. kr. kmetijski družbi, najkasneje de 31. velikega srpana (avgusta) 1898. V to svrho pozvana komisij.', presodi posamezne zasluge, ter bo predlagala na to c. kr. kmetijski družbi one, katerih dična dela in izredne zasluge na gospodarskem polju so vredna odlikovanja. t)r. P. Književnost, „SlovansJi;a knjižnica". — Mri raz-pošljemo dvojnati snopič 73. in 74. za april in maj. Prinaša pa izvirno romantično žalo-igro »Strahom i r" v 5. dejanjih in roman-tiški igrokaz »Mlada zora" v 3. dejanjih (po znani narodni pesmi). Snopič obsega 11 tisk. pol. — Oceno prepuščamo drugim. Mi rečemo le eno, da slovensko ljudstvo bo radostno segalo po tej prelepi knjigi, kajti oba pesniška proizvoda sta jako zanimiva in polna uprav krasnih slik. — Več morda še izpre-govorimo. — In to knjigo, ki je pač redek pojav na našem suhem pesniškem obzorju, dobe naročniki v hišo za bagalelno ceno 30 kr.; v knjigarnah stane pa le 3(5 kr. Rohseidene Bastkleider Fl. 8*65 bis 42-75 per Stoff z. kompl. Robe — Tussors mul Sliaittungs - Ponfrees so\vie schvvarze, w.msm' umi farbige fleuiielier^-Seide von 45 kr. bi* II. 11-05 per Met. — in den modernsten Gciveben Karbon liml Dessins. An Prhate porto- und »teucrfrri sns llaus. Muster umgehend. {}i) Seideu-Fabrikeii G. Ilcimeljers (k. n. k. Ho«.) Zinid,. Sploino je priznano vri želodčnih boleznih kot najboljSe prebavljivo in odvajalno sredstvo Oascara Sagraila Iffaiap vino iz deželne lekarne < Pri Mariji pomagaj-> Hi Mr. Milan Leustek v LjuJljani. I vej. slekl. gld. 1-20. — Jiazpo-________ šilja se z obratno pošlo 117, t',7 Zahvala. Vsemu p. n. občinstvu, kijev toli obilnem številu spremilo našega miijkega očeta, g. Jakoba Obersnela, k zadnjemu počitku, izrekamo tem polom svojo najsrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo gosp. županu in obč. odbornikom, gg. duhovnikom, uradnikom, orožnikom, finančnim stražnikom in drugi gospodi za spremstvo, kakor tudi gg. pevcem, g. nagrobnemu govorniku, g. učitelju, domačim za njih skrb, da se je pogreb dostojno izvršil, kakor tudi darovateljem vencev. V Divači. IG. maja 1898. 144 Rodbina Obersnel/ Službo išče zdrav 22 letni mladenič, v Gorici ali na de-želi. Več pod št. 137 pri upravništvu. 100 (le 300 gld. ¦BtoffSJfSSJK vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in sreck> a da ni potrebna glavnica in ni SteTfT Ponudbe po(fLudwig dster-rmeher, Vili Deutsche gasse 8 Budapest. 138,10-1 [pT- Svoji k svojim! Priporočam veleslavnemu občinstvu v Gorici in z dežele svojo lepo urejeno brivnico na Travniku štev. 21, zraven Paternollijove knjigarne in loterije. Obljubuje točno in hitro postrežbo, se toplo priporočam udan? Anton Pueelj, fiS—15 brivski mojster. Zda 1881. y 6orid ustanovljena tvrdka E.Ri6ssner,TNunskinlici3, (nasproti minski cerkvi) priporoča prtu'-, duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnieo umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene petrebe. Ima veliko zalogo nadrobnih vencev, *a mrtvaške potrebe, voščeno sveče ibl.. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi hvnjo (S. d.) tiskarno črk ua perilo. (P .<¦!.) St. (>7. Razglas. Diu> 23., 24. in 25. maja t. I. l>o pouk o cepljenji trt na zeleno na slovenskem oddelku t-ukaj-šne kmetijske šole. Pouk se prične ob 8. uri in bo trajaj do 10. ure dopoldne. Vabijo se vsi trtorojci I »rez razločka. Vodstvo slov. odd. deželne kmetijske šole V Gorici, Hi. maja 1S98. Vodja: V. Dominko. P. Drašček trgovec z jedilnim blagom v Stolni ulici »t. 2. v tiorici priporoča so p. n. slovenskemu občinstvu v 0-i- Ciorici in z deželo. Prodaja fcavino primeso iz tovarne ARNOLD & GUTMANIf z Dunaja. Zaloga žveplenk družbe sv. Cirila in Metoda. V Gorici — Nunska ulica 14-KJ V Gorici edina mehanična _\fe^, šivalnih strojev. Brez konkurence! V zalogi se nahaja nad 100 šivalnih strojev n. pr. za čevljarje, krojače in šivilje. Vsi stroji zi>. šivilje se vdobo od \>\\\. '.H naprej. V zalogi imata tudi dvokolesa, puške in samokrese. Hiša na prodaj, ki je v prav dobrem stanju in zelo pripravna za krčmo l!! Poslopje se nahaja za velikim trgom v Ajdovščini. V tem krčmnri se že polno let iti zajodno proda se i krčmarsko opravo! V pritličju je troje stanovanjskih prostorov, več ii levov hi hramov, v prvem nadstropju pa so tri sobe: podstrešje je porabim za razne gospodarske potrebe"; vse je lepo urejeno. Dvorišče je obzidano. Hiša ima št v. 1 l."i. Natančnejši podatki sa poizvedo pri upravništvu lista, kamor naj se pošiljajo ponudbe. Čast mi je javiti, da som s svojim družbenikom-domaemom otvoril tovarno soiiie vofle (sifonov in pokalic) na Goriščeku št. 2. pri Vafieku. Nadejam se, da bode naše si. občinstvo podpiralo započeto domačo obrt-nijo in to tem raje, ker bode postrežba točna, pijača izborna po navadni ceni. Odličnim štovaniem udani Josip Hrovatin, mt to-is tovarnar. Zaloga piva iz prve kranjske eksportne pivovarne T. Friihlich-a na Vrhniki pri Ljubljani \ l',aW:tti;čn IS. liorh-a \ia R.ibutta IS. Priporoča se p. n. >. go^ilničarjem in zasebnikom v mestu in na deželi. Prodaja izborim pivo v sodčkih po 1/1, V2, ',4. 'j HU in v steklenicah po \'.. I- Steklenic*' pridejo iz pivovarno napolnjene, pasterizirane iu plombirane. MS. iS lede cene in dtibrolc piva se ne bojim konkurence. l.ojnkom v mestu iti ua deželi se toplo priporočil z geslom Svoji k svojim! 71 !* -<> Jcško Rovan, za s t opni I: pivova nif Vinarski) |l sadjarsko društvo za Brda ^ [ii v 0o,,h'i Si prodaja prislno l©j briško rebulo. [§] ^4I>>:h>Xii:ii>> m>ji «n^ Važno za vsakega. Razprodaja po eudovito nizkih eeiinh: 1 krasna žepna ura (anker- Iteutoiitoin z nikloni gravirana, .'5 letna ^araneija; t elegantna verižica k uri z lepim privezi;«mi (pariški sist«'iu. na zalite vanjo iz nikla aH piiz.Iaeeiia); 1 elegantna \ii\a za kravate •'•¦^[»'»dom i/, aiucrilvunske^a zlata d(iulil(! s ponarejenim: hriljanti. 1 par lepih uhanov iz pravega 11 h»t. srehra, c. kr. puiieiranili; l par krasnih apr<-j poslani fjotoviui samo za ^M. -_>•;.") kr. if.,e žepna ura je stala prej .". ^!d.i- Kar ne bi prijalo, se sprejme tokom s linij nazaj. E. Hoiz^r, i-3 mi - i zaloga ur in ilrn^occiiDstij. Krakovo, Strailuin is. PRISTEN V woi* tairfno korist na} z«M*vajo fn Jemljejo kupovale! I« take Izvirne *avoj«. Klepar Ozka ulica I. Artur Makutz G O RIC A — Vis Stretta 1. Škropilnice proti peronospori (notiovljene po Ver-morclov. sertavi). Baker je trd in svetel. Zalistke (valvolc) se ne ahfco prcmcnili. Škropilnica je sestavljena priproslo in tako, da bkni|.i lahko na tri načine po volji lastnika. am- Cena je zelo nizka. -%a « novejši modi. Najlepše darilo! iFrcšcrcn - Foozijc, s sliko slavnega slovenskega ^1 pesnika. Vezenje je elegantno L<| v usnji z zlato obrezo. — Cena ^j samo gld. /••- s poštnino gld. P0&. | ifenko §imon; - Fosmi, /. zvezek, s pesnikovo sliko in ^/ 9 druzih krasno risanih stik; Ssj vezenje je elegantno v ustij i in Jj>| s zlato obrezo. - Cena samo L)( ' OTD FISCHER, | %< knji}i<>tržiiicn v Ljubljani ^«aj g8',Vir A *"*>™«V. m M Marsb flelavnica v ulici Morelli št 17. v Gorici. Velika zaloga kotlov vseh vrsl. Mak it Koekasl v plo- < h iti kotli ' za žganje IVan . :oskesi.sleiii0.s Škropilnice j>ioli peronospori, zaj?olovljime so-liilnosti in locnosli. Sprejemljejo se vsakovrstna v koliar.sko široko .spadajoča dela, kakor tnili ntkiirasijo .sabelj, dvokoles itd., in sieer vse po taksnih eenah, da so ne hoji tekmovanja. Trosi se, zapomniti si ulico m številko tiise. Za oliiki naročila se priporoča udani Anion Taliaj. kotlarski mojster. 7tJ 5«J- r-oiani ^i naznanili ^lavitei t«. ,i ::ii k- napivj Pa :J>s po ž-hznici, izvi5e\al hom lorito in ronn. :>T H:iZ|n.;ilj.il h hom 7. ri'Zpr ,1-Ueriianj.:.. hl,,'a v M,,ja .-kladiVa. ;LL diijiil na i-u implarila in pi>.riMlo\»| d... .«+ ti.ini pr.»dai.. itii korist la-'i:ika .Sik Trnova! l.oiul;i.li Z iiii»n. m.....l.el... fj> Spit>j...v.n z;i.M,.p.M\a tiiluih - za a* kniiknreiifo .-poMdmih - hnlk in p.il.iLMin .cik za t., ksm-ijo. 4L Nailejaje >e. da «e aie s-ornjaki il<>- S? mi'lij(».rt.staj!iiniLi nizata Tovarna uzornlh telovadnih priprav v Pragi na Smihovu (Praha-Hmiehov) Vinohradska ulice (%lo 8!fi. se prijiorora k popolnemu uzornemu prirejevanju soliolskili in šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago mnoj.'o piipoioču-oiih spru-al domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Cene zelo smerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. jfavadne priprave so vcdr.o y zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telovadnico pošilja na zahtevo brezplačno in postnim' prosto. $0 ,-jtj .. '2 Poprave IzvrSuje po nujnlžjlli muhIi, I