Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Izhaja v Ljubljani vsaki petek.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 5'44 K, za pol leta 2’72 K, za četrt leta 1'36 K; za Nemčijo za celo leto 5‘96 K, za pol leta 2-98 K, za četrt leta 149 K; za Ameriko za celo leio 7'28 K.
Posamezna Številka 10 v.
Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Inserati enkrat štiristopna petit-vrstica 20 vin, večkrat ceneje po dogovoru.
7. štev.
V Ljubljani, dne 15. februarja 1907.
Leto X.
NASLOVA: Za dopise, rokopise za list: Uredništvo »Rdečega Prapora*, Ljubljana. — Za denarne poSiljatve, naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: iJpravništvo •Rdečega Prapora*, Ljubljana, Frančiškanske ulice štev. 8/1.
Volilna pravica za deželne zbore.
Brez bojev se ne pride v Avstriji niti za pol koraka naprej. To je tako stara resnica, da bi jo bilo smatrati že za zastarelo. Ali žilava je; življenje ima kakor mačka. In računati bode treba s tem dejstvom pač še nekaj časa. Kdove, koliko časa!
Z vsemi štirimi se je upirala država splošni in enaki volilni pravici za dunajski parlament. Vsi dokazi, da je to zdravilo za samo državo, so bili zaman. Vsi nauki niso nič pomagali. Ali ko se je prijelo ljubo Avstrijo za rogove, ko so stopile delavske brigade na vseh koncih in krajih na plan, je priplavala iz tajnih višav pamet nad njo in danes je ta konglomerat narodov in dežel ves ponosen na svojo volilno reformo, na svoje modro državniško delo.
g^jj Uspeh je res lep, ali naučila se ni Avstrija ničesar. Razven centralnega parlamenta so še razni zbori v deželah in v mestih, ki nastanejo tudi iz volitev. In tudi volilni redovi za deželne in občinske zbore šo zastareli kakor Noetova barka, tako da že sami ne marajo več živeti na dosedanji način. Ali za Avstrijo je bila državnozborska volilna reforma tako velikansko del«, da je sedaj vsa izčrpana; njeni možgani ne morejo več misliti, ne morejo porabljati naukov zadnjega leta, a ker se zahteva vendar nekak odgovor, se vrti v glavi zopet tisti stari, kitajskim mlinčkom za molitve podobni aparat, ki je funkcioniral enakomerno v starih, starih časih. In stare, stare fraze prihajajo zopet iz ust.
Tržaški deželni zbor je sam zahteval od vlade, naj mu predloži načrt volilne reforme po enakih načelih, kakršna so veljala za novi državnozborski volilni zakon. Salomoni dunajske vlade pa so odgovorili: Ne gre in nikoli ne pojde.
V argumentaciji vlade res ni nič novega. Vse tiste razloge smo slišali že davno, stokrat in stokrat, vselej, kadar se je šlo za volilno reformo za državni zbor. Slaba kakor njena argumentacija je tudi njena stilizacija. Vlada pravi:
•Uvažuje različnost, obstoječo v bistvu in v nalogi zborov, ki prihajajo v tem oziru v poštev, to je državnega zbora na eni in mestnega sveta na drugi strani, ne more vlada pritrditi splošni in enaki volilni pravici za tržaški mestni svet.
Četudi si je splošna volilna pravica naredila pot v volilni zistem za državni zbor, kakor organizmu s čisto zakonodajskimi funkcijami, mora za vedno izključena aplikacija v vseh tistih slučajih, ko gre za ustanovo reprezentativnih zborov, ki jim je v prvi vrsti, ali vsaj razun eventuvalne zakonodajne delavnosti, naloga rednega reševanja administativ-nih poslov. Tega načela se vlada mora držati zlasti glede eventuvalne reforme volilne pravice za mestni svet tržaški, ker ta mestni svet — četudi ima obenem značaj deželnega zbora — vsikdar razvija svoje zakonodajno delovanje v deželnih stvareh in posluje pred
vsem kakor direktni administrativni organ občine.
Gospodarska važnost takega administrativnega zbora v kaki občini, sloneča na načelih občinske konstitucije avstrijske zahteva, neizogibno, da se sestava tega organizma vsikdar vrši z dolžnim obzirom na varovanje interesov tistih slojev prebivalstva, ki nosijo vse breme direktnih davkov. Vlada priznava na drugi strani in brez pridržka, da je volilni red tržaški potreben reforme, in je zato pripravljena baviti se z izdelovanjem novega zakona, ki pojde za razširjenjem volilne pravice na razsežni podlagi, jemaje v pravično uvaževanje tisti del meščanstva, ki je sedaj še izključen od soudeležbe na sestavi mestnega zastopa.*
Razumemo se torej. Vlada meni, da je Avstrija dovolj modernizirana, ako dobi za državni zbor volilno pravico, ki sicer ni idealna, ki se pa vsaj lahko brez sramu pokaže pred Evropo. Več tega strupa se ji pa zdi nevarno. Ko se je pometalo žalostno znano «zastopstvo interesov* iz parlamenta, se je mislilo, da najde ta kremža, dokler je še kakšna kapljica pobledele krvi v njenih žilah, zadostno zavetišče v gosposki zbornici. Ali baron Beck je sila usmiljen. Tudi v deželnih zborih in v mestnih zastopih naj se ji obvaruje topel prostorček.
Zopet doni ominozni «nikoli 1» po deželi. In oddihujejo si različni svobodomisleci, ki se ne boje ničesar bolj, nego da bi potrkala res svoboda na njih vrata. Toda vsi skupaj so pozabili, da je izza
28.	novembra 1905. kategorični »nikoli* izgubil kredit. Tudi Gautsch je dejal »nikdar!*, še bolj energično, kakor Beck. Dva meseca pozneje je že rekel: »Hitro! hitro, gospoda!*
Baronu Becku ne zadoš’čuje šola drugih. Izkusili hoče sam. Želja se mu nedvomno izpolni.
Delavstvo ne pozna tistih finih razlik med državnim in deželnim zborom, s katerimi operirajo vlade. Delavstvo ve, da je zapostavljeno v občini in v deželi prav tako, kakor v državi, da potrebuje splošno in enako volilno pravico tukaj kakor tam. Znalo si bode tudi priboriti enakopravnost v zadnjem zastopstvu. Ce se ne doseže nobenega poboljška brez boja, tedaj pa z bojem. Izuril se je proletariat že precej, in strah ga ni nič.
Češki sodrugi so že povedali svojo. Češki deželni zbor stoji pred delom za volilno izpremembo in vladna izjava mu bode zelo všeč. Ali češki socialni demokratje zahtevajo tudi za deželni zbor splošnost in enakost ter se pripravljajo na boj.
Kar zahtevajo Cehi, zahtevamo pa tudi mi. Vse kaže, da se približuje druga doba, morda še hujših, še besnejših bojev.
(Nadaljevanje.)
Naš zbor.
Prvi dan. — Popoldnevna seja.
Razprava o organizaciji.
Ropaš: Soglaša z izpremembo štatuta glede okrajev; za doneske pa je mnenja, naj se jih plačuje po odstotkih. Vir naših dohodkov so vedno le udje.
Regent: Drobno delo med ljudstvom je jako težavno. Tega tudi tajnik ne bode mogel opraviti. Okrožne organizacije bi morale biti posredovalen
činitelj med lokalnimi organizacijami in izvrševalnim odborom. 50 odstotkov ne bode mogla nobena lokalna organizacija plačevati izvrševalnemu odboru. Predlaga, naj se zniža odstotke na 25. Nujno je, da se izvede cestno organizacijo.
Fr. Jernejčič: Ne soglaša s tem, da se iz-premeni štatut po novem volilnem redu. Organizacija ne sme biti samo za volitve. Vsaj ne polaga prevelike važnosti na razdelitev okrajev. Trst je previsoko taktiran. V Trstu je delavstvo grozno zanemarjeno in organiziranje je silno težavno delo. Ako hoče upravnik opraviti svoje delo, mu ne preostane nič časa. Tajništvo naj bi se opravljalo kot postransko delo.
A. Jernejčič: V Trstu so delavci strokovno jako dobro organizirani, politična organizacija je pa težavnejša. Morda bi se dalo tajništvo ustanoyiti s pomočjo strokovnih organizacij.
Avbelj: Meni, da bi se lahko pobiralo strankin davek pri strokovno organiziranih sodrugov obenem s strokovnimi doneski.
E. Kristan: Pred očmi moramo imeti, da zboruje danes strankin zbor, ne pa strokovna konferenca. Reševati nam je politične potrebe in dele-gatje se morajo naučiti, da jih ločijo od strokovnih interesov. Da je treba štatut, ki govori o peti kuriji, izpremeniti, kadar ni več pete kurije, je pač naravno. Ne more se pa stvarjati novih umetnih mej; edina naravna podlaga je volilni okraj. Tajništvo je postalo za stranko neizogibna potreba. Torej je naloga stranke, da si ga ustanovi. Da je delavčev denar drag, je resnica. Ali česar si delavstvo ne stvari samo, tega mu ne stvari nihče. Iz njegovih lastnih moči vzrašča njegova osvoboditev. To se mora delavstvu povedati. Zbor naj sklene, da se ustanovi samostalno strankino tajništvo, o porazdelitvi sredstev naj se pa sklepa na zaupni seji, za katero naj izdela komisija primeren predlog.
Mlinar: Ne bodem govoril o tajništvu, ker bode še komisija o tem razpravljala. Za štatut predlaga posredovalno formo, da bi se za volilne okraje ustanovilo samo okrajne odbore, katerim pa naj bi stali ob strani zaupniški sveti. Cesto je potrebno, da stoji izvrševalni odbor v direktni zvezi z lokalnimi organizacijami in z zaupniki; to yelja posebno za akcije, ki jih je treba izvesti v naglici. Predlaga svoj načrt.
Milost odsvetuje izpreminjanju štatuta. Tajnika je stranki treba, toda naj se ne pričakuje, da bode delal čudeže. Priporoča predlog E. Kristana.
E. Kristan: Strankin zbor naj se v načelu izreče za ustanovitev neodvisnega strankinega tajništva, izvrševalni odbor naj izdela proračun, pa naj se dogovori z organizacijami glede finansiranja.
Fr. Jernejčič je za preosnovani predlog.
C obal: Z Mlinarjevim predlogom glede orga-nizačne oblike nisem zadovoljen. Resumira rezultate razprave in priporoča svoj predlog; odklanja predlog A. Kristana in Tržačanov. O porazdelitvi prispevkov naj sklepa zaupna seja.
Predloge se izroči komisiji.
Po rešitvi nekaterih formalnosti se preide k točki taktika in volitve 1907.
Poročevalec E. Kristan.
Govornik se peča z zaključkom drž. zbora, kateremu mora v kratkem mora slediti razpis novih volitev. Termin je sicer še oddaljen, kar utemeljuje vlada s preobilnim delom, dočim je verjetno, da se je zgodilo tako na ljubo tistim strankam, ki žele, da bi se razburjeni volilci nekoliko potolažili in pozabili na njih politične grehe. Vsekakor mora vsaka resna stranka že sedaj določiti svoje stališče. To velja tudi za socialno-demokratično stranko, brez katere se letošnje volitve ne bi vršile na novi podlagi splošnosti in enakosti. Naša stranka je napela vse moči, da je spravila volilno reformo v tir in če bi se sedaj zadovoljila z legislativnim uspehom, ki je dosežen, bi bilo obžalovati vse velikanske žrtve, ki jih je zahteval volilnopravni boj. Vprašanje, ali naj se stranka udeleži volitev, je
Sodrugi in somišljeniki, spominjajte se volilnega sklada!
pravzaprav popolnoma nepotrebno, kajti njena dolžnost je, da se jih udeleži. S tem mora predvsem dokazati, da je bila volilna reforma res potrebna za delavstvo. Udeležba bi bila nujna tudi tedaj, ako bi bilo zanaprej gotovo, da ne more doseči naša stanka niti enega mandata. Volilna reforma obsega načelo splošnosti in enakosti, ali volilna geometrija je merila na škodo delavstva in če bi izid volitev to potrdil, bi bil že to dobiček socialne demokracije. Ali na udeležbo pri volitvah sili stranko posebni politični položaj, ki je nastal na Slovenskem. Najmočnejšo stranko na Slovenskem se pozna, da je klerikalna. Glede tega so računi precej jasni. Nastopa naj pod katerem si bodi imenom, svojega klerikalizma ne utaji. Kogar res odbija klerikalizem, on ne more biti njen pristaš; kdor hrepeni po klerikalizmu, se sprijazni z njeno novo, bolj demokratično obliko ravno tako, kakor se je nekdaj s staro konservativno. Drugače je z liberalizmom. Porodil se je na Slovenskem, razvijal se je, dosegel je kulminacijo, z najvišje točke gre pa ra-pidno navzdol. Deloma je to vtemeljeno v razmerah. Politične razmere spremljajo gospodarske; liberalizem se razvija uspešno tam, kjer cvete industrija, katere pa na Slovenskem ni mnogo, a še ta je večinoma v tujih rokah. Toda kar skratka zanikati se ne more razrednih in stanovskih razlik na Slovenskem; tako močne so še, da bi intelektualni faktorji lahko porabili njih elemente in ustvarili iz njih zanesljivo svobodomiselno stranko. Da se ni prišlo do tega cilja, je pa kriva od začetka napačna in pozneje popolnoma zavožena taktika, združena s skrajno nedelavnostjo liberalnega vodstva. Slovenski liberalizem je sedel na prestolu in je čakal, kdaj pride ljudstvo. Brez jasne programa-tične podlage se je liberalna stranka neprenehoma n.etamorfizirala; kako je izpreminjala svoje mnenje v tako važni stvari, kakor je volilna pravica, je še v živem spominu. Ni torej čudež, da je izgubila zaupanje skoraj povsod. Danes je slika ta: Na eni strani klerikalna masa, ki pojde za svojim vodstvom slepo čez drn in strn; na drugi strani socialno-demckratično delavstvo organizirano in zanesljivo; med obema nejasnost, negotovost, ostanki starega liberalizma, nedozoreli osnutki novih oblik. Na to polje mora stranka stopiti pri volitvah. Za socialno demokracijo so bile volitve vedno predvsem priložnost za agitacijo. Letos je pri nas ta agitacija lahko direktno uspešna. Inteligenci je treba pojasniti, da so njeni interesi vseskozi soglasni z interesi delavstva; resnično svobodomiselnim se mora pokazati, da je samo socialna demokracija jez proti klerikalizmu. In če je v slovenskem narodu res zavednosti in svobodne misli, tedaj mora doseči naša stranka v tem boju lepe uspehe. Treba je, da se razidemo s tega zbora z gotovim prepričanjem, da nam prinese volilna borba zmago. Ako pa hočemo vedeti, kakšne taktike naj se poslužimo, je zadostno, da se ozremo nekoliko v preteklost. Svoje velike uspehe v zadnjih letih ima jugoslovanska socialna demokracija zahvaliti načelu, ki ga je strogo izvrševala : Dostojni politiki. Vsepolno je bilo surovosti na Slovenskem v časopisju, na shodih, v javnih zborih, vsekamor je posezala umazanost in močvirje je postalo že splošno nevarno. V pravem času je socialna demokracija nastopila s svojo taktiko; nastopila je proti surovosti v političnem boju in njen uspeh se ne opaža samo v stranki, temveč v javnem življenju sploh. To načelo mora biti merodajno za našo taktiko tudi pri volitvah Mi ne želimo uspehov, ki bi jih dosegli z brutalnostjo ali gnojnico, a tudi ne trpimo brutalnosti in blata proti svoji stranki. Ako se nam posreči, odstraniti surovost tukaj, je pa mogoče, da se privadijo stranke sploh stvarnemu, dostojnemu boju in da opuste tudi med seboj nizkotnost, ki bestializira in uničuje narod sploh. Primerno sredstvo, da uplivamo na to, imamo. V marsikaterem okraju bodo igrali socialni demokratje vsaj pri ožjih volitvah važno ul e go. Kako naj v takih slučajih ravnajo organizacije, se ne more določiti generalno v naprej, kajti odvisno je lahko od različnih okoliščin. Ali eno načelo lahko izrečemo že danes: Na noben način ne sme pričakovati volilne podpore od socialne demokracije taka stranka, ki bi vodila volilni boj s surovimi, brutalnimi in umazanimi sredstvi. (Burno pritrjevanje.) Tak sklep utegne imeti vzgojevalno vrednost, kajti če se bode ta ali ona stranka dostojno bojevala z nami, se bode najbrže tudi z drugimi nasprotniki tako in volilna agitacija, ki je doslej navadno marsikaj po-živinčila, utegne v bodoče pospešiti oliko. Sicer je sprejel že državni zbor zakon v tem smislu, vemo pa, da zakonske določbe nikoli ne izdajo toliko, kakor stvarni interesi. V splošnem se ne sme reševati kompromisnih vprašanj, taktičnega postopanja pri ožjih volitvah itd. nikjer lokalno, temveč edino v sporazumu s centralnim volilnim odborom, ki ko vedno v dogovoru s prizadetimi okrajnimi odbori. Končno naj sodrugi pomislijo, da so volitve boj in Montecucculijeva modrost, da je treba za boj prvič denarja, velja še vedno. Vojno kaso je treba oskrbeti čim najbolje se more in zbirke za 'volilni sklad morajo pričeti takoj.
Končno podaja poročevalec sledeče predloge:
1. Zbor sklepa načeloma, da se stranka udeleži volitev. Okraje, v katerih se zgodi to, določi zaupna seja.
2. Izvrševalni odbor stranke se konstituira kot centralni volilni odbor; kot okrajni volilni odbori fungirajo odbori okrajnih organizacij.
3. V vseh taktičnih vprašanjih, zlasti v vprašanju kompromisov, volilne podpore ali abstinence pri ožjih volitvah i. t. d. odloča centralni volilni odbor sporazumno s prizadetimi okrajnimi odbori.
4. Načeloma je izključena vsaka volilna podpora takim strankam, ki bi se posluževale v boju proti socialni demokraciji surovosti in brutalnosti.
Ker je ura skoraj 7, zaključi predsednik sejo po prečitanju na novo došlih pozdravov.
Dragi dan.
Dopoldnevna seja.
Predsednik sodrug Petrič otvori sejo ob 9. dopoldan. Po rešitvi raznih formalnosti se prične debata o taktiki in volitvah.
Regent (Trst): Zdi se mi umestno, da proglasi stranka tam, kjer ne postavi lastnih kandidatov, abstinenco socialno-demokratičnih volilcev. Podajem formalen predlog v tem smislu.
A. Kristan (Idrija): Moje mnenje je, naj se postavi kandidate v vseh slovenskih in hrvatskih okrajih; vsak pristaš naj ima priložnost, da odda svoj glas za socialno-demokratičnega kandidata. Pristašev imamo po vseh okrajih.
Za besedo ni nihče več oglašen.
Poročevalec E. Kristan: Kratka debata priča, da soglaša zbor z mojim izvajanjem in zato lahko zaključim na kratko. Regentovega predloga ne morem priporočiti, kajti četudi je dosti takih okrajev, v katerih ni vredno, postavljati kandidatov, imamo vendar povsod glasove, ki jih v odločilnem tre-notku lahko vržemo na vago; če ne morete pripraviti lastni stranki zmage, vendar lahko tu ali tam preprečimo zmago stranke, ki posebno zasluži poraz. Bilo bi neumestno, ako bi si preprečili tako možnost. Predlog sodruga A. Kristana se pa tudi ne priporoča, kajti kjer se postavi kandidate, se mora razviti tudi zadostno agitacijo. To bi šlo pa na škodo takih okrajev, v katerih lahko zmagamo, ako koncentiramo tam svoje moči. Ne oporekam, da je povsod nekoliko socialističnih glasov; res je, da so taki okraji, v katerih ne mislimo kandidirati in v katerih je tudi do 1000 naših glasov, Ali previdna poraba moči in sredstev je vendar bolj umestna, zlasti sedaj, ko moramo varčiti z obojimi.
Predloge se odkaže komisiji.
Mlinar (Ljubljana) predlaga, naj se zapostavi točko 3 (časopisje) za četrto in peto točko, da se bode lahko o tisku razpravljalo brez strahu, da je še mnogo drugih predmetov na dnevnem redu.
Sprejeto.
Preide se k točki 4.:
Prihodnji mednarodni kongres.
Poročevalec M. G o bal povdarja pomen mednarodne organizacije prolelarijata in razklada, kako se je po razbitju prve »internacionale* po raznih krizah kot posledica mednarodnih socialističnih kongresov ustanovila nova čisto socialistična internacionala s svojim tajništvom, v kateri je zastopana cela vrsta narodov. Mednarodni socialistični bird deluje stvarno in je imel že večkrat v velevažnih vprašanjih uspeh. Slovenci doslej še nismo bili zastopani v tej mednarodni zvezi, kar pa se mora iz-premeniti, ako hočemo priti do prave veljave. Opravljati drobno delo doma je lepo in potrebno, a tudi skupnemu velikemu delu se ne smemo odtegovati. Vidimo, kako vstaja proti kapitalistični internacionali živa socialistična internacionala in pri tem moramo sodelovati. Predvsem je treba, da se udeležimo tudi mi letošnjega mednarodnega kongresa, da nas bodo vsaj poznali. Financialno vprašanje nas ne bi smelo plašiti. Načeloma naj se sklene, da se pošlje delegata na ta zbor.
To kan: Letošnje leto zahteva jako velike žrtve, zato se mi ne zdi oportuno, da začenjamo ravno letos z udeležbo na mednarodnih kongresih, ko bode s sredstvi zelo trda. Ako se doslej nismo udeleževali, se menda ne pregrešimo, ako se vzdržimo v tem kritičnem trenotku.
A. Kristan: Gre se v prvi vrsti za to, da bi morali biti zastopani v mednarodni zyezi in da nismo. To pa je potrebno. Posebno velikih sredstev ni treba za to; izvrševalnemu odboru naj se naloži, da naznani naš pristop. V drugi vrsti pa je delegacija na kongres. Sredstva se bode najbrže tudi dobilo, v principu naj se na vsekakor sklene.
Fr.	Jernejčič: Načeloma naj se	vsekakor
določi,	da pošljemo	delegata. Enkrat	se	mora
začeti.
E. Kristan: Ta predmet je bilo treba spraviti na dnevni red že zaraditega, da se enkrat govori o naši vsesvetovni organizaciji. Upirati se Gobalovemu predlogu je povsem napačno. Nihče ne bode	križal izvrševalnega odbora, ako	ne	bode
denarja,	pa ne pojde	nihče v Stuttgart.	Ali	zakaj
naj bi se to zabranilo, če bodo sredstva? Ne posnemajmo drugih domačih strank. Politika se ne dela, če se sedi za pečjo. Ako postanemo člani mednarodne organizacije, bodo drugi narodi bolje izpoznali Slovence, o katerih obstanku danes mnogi niti ne vedo, mi pa se bodemo od drugih marsikaj naučili. Gledati moramo, da postanemo res politična stranka, ne pa lokalna klika; za to moramo skrbeti v interesu našega delavstva. Čobalov predlog je priporočljiv.
G o bal v kratkem zaključnem govoru zagovarja svoj predlog.
Predsednik naznani, da je prišel ravnokar
sodrug Tucovič iz Belega grada kot zastopnik srbske socialne demokracije. (Burni pozdravi).
Tucovič: Pot iz Srbije v Trst je dolga in če me je naša stranka poslala na Vaš zbor, vidite iz tega lahko, da nam je bilo mnogo ležeče na tem, da vas pozdravimo in da se seznanimo z Vami. Srbija ni industrialna zemlja in naša stranka je majhna, ali zvesta je socialističnim načelom in ve, da je rešitev proletarijata samo v mednarodni združitvi vseh. V tej združitvi stojite Vi, stojimo mi, posebno blizu si stojimo, a vse premalo se poznamo. A Vi ste bližji zapadu, odkoder prihaja solnce svobode. Seznaniti se hočemo bolje z Vami in začetek naj bode naša udeležba na Vašem zboru, ki ga srčno pozdravljamo. (Glasno ploskanje.)
E. Kristan (srbski): Ko smo povabili sibsko stranko na letošnji zbor, smo hoteli izvršiti svojo socialistično dolžnost. A radostno smo presenečeni, ko nam je dana priložnost, da osebno pozdravimo njenega zastopnika na našem zboru. Sodrug Tucovič nam pravi, da je njegova stranka majhna, ali mi vemo, da je čvrsta, ker poznamo udarce, ki jih je pretrpela, ne da bi bila omagala in vidimo, da se razširja njen vpliv dalje in dalje med duhove po deželi. Tudi naša želja je, da se bolje seznanimo, kajti jugoslovansko kulturno edinstvo je nam vitalna potreba, ne pa bleščeča pena kakor našim buržoazijara. In seznanili se bodemo, ker nas vežejo proletarski interesi. Veseli smo, da se začenja in s pristnimi prisrčnimi občutki radosti pozdravljamo sodruga, ki nas je obiskal. Živela bratska srbska socialna demokracija. (Burno ploskanje.)
Preide se k 5. točki:
Socialna demokracija in jugoslovanstvo. /
   —------------------------------__a—1
Sodrugi, delavci!
Sajeti Prani
Dopisi.
Trst. (Zavarovalnica proti nezgodam in narodnjaške burze.) Da ustrele naši narodnjaki večkrat kakšnega kozla tudi v tistem revirju, kjer bi morali biti pravzaprav najbolj doma, je že slaroznana reč, katera ne spravi nikogar več v čudo. Tudi ni iznena-denje, če prikažejo tupatam kakšne stvari, ki zadevajo nacionalizem, v luči, ki ne odgovarja resnici. Ali naj se tudi prizna, da povzroče politični boji večkrat preziranje stalnih mej, na katere bi bilo treba paziti; naj se tudi prizna, da se v gorečnosti bojev lahko seže čez cilj: take burke, kakršne uganjajo včasi pri nas v Trstu, so vendar nedopustne. Absolutno nič resnega niso storili tržaški narodnjaki za slovensko ljudstvo; čim bolj se razvija socialna demokracija, čim bolj prihaja v dotiko z doslej oddaljenimi krogi, tem natančneje se opaža to dejstvo. Ali čim je priložnost za kakšno kome-dijanstvo, jo gotovo porabijo naši nacijonalistični junaki. Pred kratkim je objavila starikava «Edinost» notico o seji v zavarovalnici proti nezgodam, ki je našla hitro pot v vse slovenske časopise, kar na slepo prepričajoče tetkine »senzacijonalne* vesti. Namen te beležke je bil, zviti narodnjakom lovorjev venec, obenem pa diskreditirati socijalne demokrate in prikazati jih zopet enkrat kot narodne izdajalce. Povejmo suho dejstvo: Gospod Pust je prišel na
sejo zavarovalnice in je pozdravil navzoče v _______
nemškem jeziku; govoril je s predsednikom nad pol ure v — nemškem jeziku; ko je predsednik dal prečitati zapisnik v nemškem jeziku in je omenil, da bi bilo težavno, prevajati ga na italijanski in slovenski jezik, je zahteval gospod Pust z — nemškimi besedami, naj se ga prevede na slovenski jezik, češ, da nemškega ne razume! Omeniti pa je še treba, da je predsednik prej vprašal, ali je treba slovenskega tolmača, in takrat je gospod Pust odkimal, češ, da razume nemško. To je komedije prvo dejanje, in zdi se nam, da je to precej hud tobak. Drugi del je sledil v »Edinosti*, v kateri se je hotel gospod Pust proslaviti kot naroden heroj. Socijalistom pa je podtaknila »Edinost* povsem izlagano trditev, da so glasovali za neko resolucijo proti slovenskemu jeziku, katere pa nihče ni predlagal. Tako se je zgodilo in ljudstvo naj samo presodi, kaj je misliti o takih intrigah, ki so smešne in neslane, ter morejo le kompromitirati Slovence. Zavarovalnica proti nezgodam je gotovo važen zavod, ali njegova važnost ni politična. V takem zavodu nima jezik političnega pomena, temveč je sredstvo za sporazum. Gotovo je, da tudi to ni postranska stvar. Ako bi sedel v zavodu le en član, ki ne razume druzega jezika, kakor slovenskega, bi se moralo zahtevati z vso odločnostjo, da bi bile vse razprave take, da jih lahko razume. Ravno tako bi bilo, ako bi znal kdo samo italijansko. Vsekakor se pa mora gledati v zavodu, ki je namenjen praktičnemu življenju, na praktične potrebe. Ako bi bolj gospod Pust zahteval načelno priznanje enakopravnosti slovenskega jezika, gotovo ne bi bil ugovarjal noben delavski zastopnik. Če pa najprej govori nad uro nemško, potem pa naenkrat izjavi, da ne zna nemško, ne sme zahtevati od resnih ljudi, da bi
priloga „Rdečemu praporu" št. 7.
podpirali njegove burke. Insinuacijo narodnega izdajstva odklanjajo socialisti z vso odločnostjo, gospodu Pustu pa svetujejo, naj se pouči o nalogah zavoda, v katerem hoče igrati ulogo.
Zagorje Ob Savi. Dne 8. t. m. je umrl sodrug Jožef Kal and er, čuvaj na kolodvoru južne železnice v Zagorju. Rajni je bil več kakor 10 let član svoje strokovne organizacije, prihajal pa je tudi rad v društvo zagorskih sodrugov, bodisi na političnem ali na družabnem polju. Veseli smo bili, ako je prišel v naše vrste, ker nas je vedno zabaval s svojim humorjem. Omenjene organizacije izgubijo torej svojega zvestega sodruga, ki je leta in leta mnogo žrtvoval in bil prepričan socialist.
Pri tej priložnosti pa se moramo pečati tudi z zdravnikom južne železnice gospodom dr. Homanom v Radečah. Omenjeni gospod postopa že dalje časa z raznimi delavci zagorskega kolodvora, kakor da bi se začeli ljudje šele pri višjih uradnikih. Nezadovoljnost delavstva s tem gospodom obstoji že dalje čas; mi smo vedno molčali z upanjem, da se gospod poboljša, ker pa nič ne pomaga, dovoljujemo si vprašanje na ravnateljstvo južne železnice, ali bode mirno gledalo na sledeče postopanje zdravnik Homana. Še ni dolgo časa, kar je po-stajenačelnik v Zagorju poklical brzojavno zdravnika, ali gospod zdravnik je prišel šele čez kakih 48 ur, iz Zidanega mostu do Zagorja, ko bi lahko prišel v 2 urah, ker ima vedno vlak, dopoldan in popoldan. Okoli 1. t. m. pa sta zbolela rajni Ka-lander in Mrvek; postajenačelnik jih je poslal k zdravniku v Radeče, zdravnik pa je smatral za nepotrebno, preiskati rajnega Kalandra; prijel ga je samo za roko in dejal: influenca, torej ni nevarna bolezen. Ravno tako pri Mrviku. Poklical si je pozneje Kalander dr. Jaklina iz Zagorja, zdravnika okrajne bolniške blagajne, ki je konstatiral, da so se mu čreva unele in da je zelo nevarno, naj se ga takoj pošlje v bolnišnico. Mrvek pa se pusti zdraviti od druzega zdravnika. Omeniti je treba še, da je smrtno bolnega Kalandra g. dr. Homan pustil iz Radeč v Zidani most peš, s tem je zamudil vlak, da je moral več ur biti na mrazu in prišel popolnoma zmučeti domu, torej tudi to je vplivalo in je po našem glavni vzrok, da je moral umreti. Gospodje južne železnice, ne bi bil zrel ta gospod, da ga pošljete že v pokoj? Ali vam ne delajo delavci ogromnih dobičkov? In če imate sočutje z vašimi uslužbenci, torej proč z dr. Homanom in poiščite človeka, ki ne bode samo zdravnik, da dobiva honorar, temveč da se bo v resnici potrudil za delavstvo.
Politični odsevi.
Državnozborske volitve bodo, kakor naznanjajo zadnja poročila, dne 14. maja, ožje volitve pa 23. maja. Da se razpisuje volitve na podlagi splošne volilne pravice na delavnik, bi bilo naravnost nerazumljivo, ako ne bi bilo ministrskemu predsedniku ime Beck in ne bi bilo znano njegovo klerikalno mišljenje.
Tržaški deželni zbor je sklican na sejo za 23. t. m. Obravnavati ima o novem načrtu volilne reforme. Po tej osnovi voli mesto za-se, okolica pa za-se. V mestu in v okolici naj bi bili po 4 volilni zbori. Ohraniti se hoče torej stare kurije, pa jim pripraviti novo. Vseh poslancev naj bi bilo 57, izmed njih 9 iz okolice.
Deželna zbora za Galicijo in Solnograško sta sklicana na dan 14. svečana, za Češko, Šlezijo, Gorico in Gradiško ter za Predarlsko na dan 18. svečana. Baje bodeta sklicana še deželna zbora za Trst in za Moravsko. Kaj pa bode s kranjskim deželnim zborom?
Češki socialni demokratje so imeli v nedeljo šest velikih shodov v Pragu, kjer so sklenili za slučaj, da ne bi bile volitve v nedeljo, da se ustavi delo na tisti dan v vseh podjetjih.
Hrvatka obstrukcija je končno prenehala vsled posredovanja bana Pejačeviča in podbana Nikoliča med koalicijo in med Starčevičanei. «Uspeh» pogajanj je ta, da se v adresi ne bode rabilo izraza »srbski narod*, ampak se bode reklo »Hrvatje in Srbi». Ce niso ti političarji otroci! Ali hudobni otroci, ki kradejo ljudstvu dragocen čas zaradi ničvrednih, bedastih kapric.
Rnsinski dijaki so imeli dne 7. t. m. velik shod v Lvovu, na katerem so sklenili sledečo resolucijo: 1. V Lvovu naj se ustanovi samostalno rusinsko vseučilišče. 2. Zadnje demonstracije na vseučilišču so bile edino mogoči odgovor na izzivanja akademičnih oblasti. 3. Proti aretiranju dijakov se protestira in se označuje to kot dejanje političnega terorizma. 4. Protestira se proti vmešavanju namestnika v kazensko postopanje. 5. Protestira se proti ravnanju poljskih vseučiliščnih profesorjev, ki so opravljali službo policistov.
Nemški kancelar Biilow je pisal zvezi industrialcev: »Omeniti hočem, da boj, ki je za sedaj uspešno končan, ni bil naperjen samo proti socialni demokraciji. Nacionalno meščanstvo je s svojim glasovanjem proti socialni demokraciji obsodilo tudi parlamentarno taktiko, s katero je bila dne 13. decembra manjšina nadglasovana od centruma, s pomočjo socialne demokracije. Zagotovilo, da bode zveza tudi v bodoče podpirala vlado v boju
proti socialni demokraciji, sprejemam rad. Tudi za bodoče zaupam dobrim posledicam vestne in premišljene socialne politike. Upam, da mi ne bode manjkalo zvezne podpore za odstranitev socialnih napak in za oblaženje gospodarskih nasprotij.* Prav zabavno je videti, kako «farbata» drug drugega: Kancelar industrialce, industrialci pa njega.
Papež je baje odklonil ugovore glede najemnine cerkva, ki jih je bil predložil minister Briand. Francoski škofje so se vsled tega obrnili v Rim z vprašanjem, ali smejo ostati veljavni ugovori, ki so jih že sklenili. Papež je odgovoril, naj se jih prekliče. V Rimu bi posili radi napravili iz katoliške cerkve mučenico.
V srbski skupščini je zahteval mladoradikalec Aleksa Nešič pojasnila o govorici, da hoče predložiti vlada osnovo za vpeljavo apanaže za prestolonaslednika. Tega, je dejal, se ne bi smelo storiti sedaj, ko trpi dežela vsled carinske vojne s sosedno monarhijo; rumunski kralj je v takih razmerah sam znižal svojo civilno listo.
Srbsko najvišje vojno sodišče je potrdilo obsodbo prve inštance v Kragujevački aferi, v kateri je bilo 35 častnikov in podčastnikov obsojenih na ječo od 1 do 20 let.
Angleški parlament je bil otvorjen s prestolnim govorom, ki omenja konflikte med poslansko in gosposko zbornico ter pravi, da bode morala vlada rešiti to vprašanje. Kakor znano, je zlasti minister Campbell Bannermann velik nasprotnik gosposke zbornice in ji je večkrat napovedal boj.
Ruska vlada razvija o volitvah za dumo poročila, katerim se vidi na prvi pogled, da so zlagana. Naredila bi rada vtis, da zmaguje vlada. V resnici je izmed doslej voljenih volilnih mož že velika večina opozicionalna. Med njimi je mnogo socialnih demokratov in socialnih revolucionarjev. V Moskvi šo izvoljeni sami opožicionalci, večinoma »kadetje*, v Odesi kadetje in socialisti. Tudi v Peterburgu je uspeh vseskozi opozicionalen. V nekaterih okrajih je vlada razveljavila opozicionalne volitve, kmetje so pa pri drugi volitvi zopet volili svoje kandidate.
Na bivšega ruskega ministra Witteja je bil pripravljen predvčerašnjem atentat, ki je bil samo vsled izvenredno srečnega slučaja preprečen. V žlebu peči so našli takozvan peklenski stroj, ki je bil tako nastavljen, da bi bil moral ob 5. zjutraj eksplodirati. Po naključju se ga je našlo prej. Pri preiskovanju se je našlo še na drugi strani ravno tako nameščen peklenski stroj, na katerem se je pa ustavila ura. Oba peklenska stroja sta bila baje tako napolnjena, da bi bila raznesla pol palače, ako bi bila eksplodirala. Prav na tak način kakor v Stolipinovi vili je bil nameravan atentat na palačo politične policije. Po izdajstvu je policija pravočasno izvedela za načrt. Priti je imel kot žandar-merijski častnik preoblečen človek z bombo, ki bi bila njega samega absolutno ubila, obenem pa raznesla vse v okolici.
Volitve.
Volilcem v sodnih okrajih Idrija — Vrhnika, Logatec in Cerknica na znanje! Volilni odbor za ta volilni okraj se je konstituiral v Idriji. Vse zadeve, tikajoče se državnozborskih volitev, sporočati je nemudoma sodr. Antonu Kristanu v Idriji. Vse informacije v volilnih rečeh kakor tudi v vsakem drugem oziru do skončanja volitev se dobe pri tem sodrugu, kamor je tudi pošiljati doneske za volilsko-okrožni sklad! — Zaupnike se prosi tem potom, naj gredo nemudoma na delo ter 'poskrbe, da se bode v vsakem kraju vršil v najkrajšem času shod, na katerem se predstavi kandidat sodrug Josip Kopač. Zmaga je gotova, če storimo vsak svojo dolžnost. Volilni odbor.
Iz Idrije. Začeli smo volilno kampanjo! V nedeljo, dne 10. t. m. je bil na ogromno obiskanem shodu v Idriji proglašen početek volilne borbe s tem, da se je odobril kandidat za naš volilni okraj. Izvrševalni odbor naše okrajne organizacije sporazumno z organiziranimi sodrugi v sodnih okrajih Logatec, Cerknica in Vrhnika je predlagal kandidatom za državnozborskega poslanca sodruga J. Kopača, strokovnega tajnika v Trstu. Strankarski zbor je to kandidaturo odobril — in 10. t. m. so jo odobrili idrijski delavci enoglasno. Socialistično društvo »Naprej!* je na ta dan sklicalo shod, ki je bil obiskan od 600—700 volilcev. Sodrug A. Kristan je kratko obrazložil namen shoda ter predstavil kandidata sodruga Josipa Kopača, ki je burno pozdravljen povzel za besedo ter v lepem govoru pojasnil smisel njegove kandidature. Dejal je med drugim: padel je krivični parlament privilegijev, splošna in enaka pravica je zmagala, ljudstvo je dobilo pravico — na ljudstvu samem bo sedaj, kakšen bo nov parlament. Predstavljam se kot kandidat za okraj Idrija, Logatec, Cerknica, Vrhnika. Socialist sem — socialist ostanem. Program socialno-demokratične stranke je moj program. Dolgih 15 let se bojujem za delavsko ljudstvo — poznate me, lahko me sodite. Nato je razlagal razmerje med delavcem in kmetom, med delavcem in obrtnikom, med delavcem in inteli* gentom — v krasnih besedah je naslikal bedo učitelja in —> vzvišeni njegov poklic. Kazal je uspehe
organizacij v vsakem pogledu ter pozival navzoče na skupno delo za skupne cilje. — Ko je sodrug J. Kopač končal svoj zelo zanimivi govor, vprašal je sodrug A. Kristan zborovalce: ali potrdijo sodruga Josipa Kopača zakandidata? Vsi so dvignili roke in zaklicali: smo, zadovoljni smo z Josipom Kopačem — sodrug Kopač je naš kandidat, sodruga Kopača bomo izvolili! Ko je sodrug A. Kristan vprašal, ali je kdo drugega mnenja — se izmed 600—700 zborovalcev nihče ni oglasil in nihče ni dvignil roke. Govorili so še sodrugi Ivan Štravs, Ivan Kokalj in Tomaž Filipič, ki so vsi priporočali zborovalcem: naj sedaj pridno agitirajo po idrijski okolici za sodruga Kopača, kajti gotovo je, da če bomo vsi napravili svojo dolžnost, potem bo gotovo sodrug J. Kopač prodrl. Zborovalci so burno pritrjevali in zagotavljali, da bodo storili vse, da v okraju Idrija, Logatec, Vrhnika, Cerknica prodre kandidat socialno-demokratične stranke.
Sodrugi, somišljeniki!
HaVarnc in briVni«, Rjer je na razpolago Vaše
povsod za === »Ril«« prapor11!
Domače stvari.
Vse organizacije in zaupniki, ki so prejeli »Žepne koledarje* v kolportažo in niso do zdaj obračunali se prosi, da do 28. Svečana obračunajo in ostale koledarje do takrat tudi nazaj pošljejo na sodr. Miha Cobala v Zagorju ob Savi.
Izvrstne informacije ima včasi »Slovenec*. V pondeljek je poročal o dobro obiskanem socialno-demokratičnem shodu pri »Pečarju*, na katerem je Etbin Kristan govoril o papežu, o cerkvenem premoženju, o popih i. t. d., pa sprašuje, zakaj ni govoril ničesar o Rotšildovem premoženju. Radovednost nas je gnala, pa smo tudi vprašali Kristana, zakaj ni povedal ničesar o tem vsekakor zanimivem predmetu. No, Kristan pravi, da ni mogel. Čuden socialist, smo si mislili, pa smo nadaljevali svojo interpelacijo, zakaj da ni mogel. »Ker me ni bilo na shodu,* se odreže mož — in mi smo bili blamirani. Ker to ni ravno prijetno in ne želimo, da se nam zgodi še kdaj, prosimo »Slovenca*, naj prihodnjič poroča bolj zanesljivo, da se ne bodo ljudje smejali, če rečemo »to in to je bilo v »Slovencu*.
»atajerčeva* stranka je najnovejša -politična organizacija na Štajerskem. Konstituirala se je koncem januarja v Ptuju. S svojim protiklerikalnim pisanjem se je «Štajerc» nedvomno zelo razširil, na kar smo opozarjali že lani. Pojasnili smo tudi razloge, zakaj se je tako zgodilo. Vedno se je trdilo, da je ves slovenski narod «veren», kar naj bi nadomeščalo besedo »klerikalen*; vsa slovenska politika in propaganda je bila klerikalna in — kdor ni hotel trobiti v klerikalni rog, je odskočil v tabor »Štajerca*. Saj je ravno tako na Koroškem. Ali še drug razlog obstoji in ne sme se ga prezirati. Dosti je Slovencev, ki so Slovenci, ali ne šovinisti; gabi se jim tista vrsta kričavega in solzavega nacionalizma, ki je pri nas posebno priljubljena. To je znal »Štajerc* jako spretno porabiti. Pisal je neprenehoma o miru z »nemškim sosedom* in to je ugajalo ljudem. Seveda je cela Štajerčeva politika jezuitska. Kar pride iz Ornigovega tabora, ne more biti odkritosrčno. Kadar piše »Štajerc* o narodnem miru, misli na nezaprečeno germanizacijo in njegova glavna naloga je pravzaprav, pomagati ptujskim in sploh spodnještajerskim nemškim trgovcem do dobre kupčije. »Kšeft* je njegove geslo. Toda to je znal s spretno pisavo prav dobro zakriti j to je bilo tem ložje, ker je bil res dolgo, dolgo edini v slovenskem jeziku napredno pisani list na Štajerskem. In če ima danes res mnogo pristašev, ni to toliko njegova zasluga, kolikor greh štajerske «sloge», štajerskega »narodnjaštva c>
«Slovenska Matica*, prvo spni nsko literarno podjetje, ki bi nam moralo nee..e nadomeščati akademije drugih narodov, je r .	'.'a	lani	vsled
odstopa gospoda Laha mesto taj“ ^ ostZahtevalo se je od prosilcev vsestransko knj^b bj izobrazbo, kar se nam je zdelo seveda popolnoma umevno; od tajnika »Matice* je pač zahtevati tudi drugačnih opravil, kakor sprejemati in pisati pisma, pa jih morda ekshibirati. Veselili smo se v srcu in mnogo se jih je veselilo z nami, kajti splošno se je sadilo, da bode sedaj vsaj enemu pisatelju mogoče, otresti se najhujših materialnih oskdbi, ki ubijajo v pravem pomenu besede najboljše talente pri nas. 1800 kron plače na leto bi zadostovalo marsikateremu nadarjenemu pisatelju, da bi pozabil na golo u.koto dolgih let in korist bi imel ves narod, ki bi užival sadove njegovega rešenega dela. Res se je oglasilo več literatov, med njimi taki, katerim priznava vsa kritika visoko veljavo in — ki trpe skrajno pomanjkanje. Ali naša »Matica* argumentira po svoje. Menda se drži še vedno piškave modrosti, da «plenus venter non studet libenter* pa je dala tajniško mesto gospodu Fr. Podkrajšku, postajenačelniku v pokoju, ki ima s slovensko literaturo po priliki
toliko zveze, kakor tisti vse časti vredni mož, ki vozi pakete našega lista s kolodvora v upravništvu. Saj nič ne de, da strada najboljši slovenski liričar dalje. Pospeševanje slovenske književnosti menda ni poklic »Slovenske Matice*.
V okraju Brežice—Sevnica—Laški trg kandidira neki baron Alfred Moscon, ki hoče baje varovati interese posestnih slojev. Delavci gotovo ne pričakujejo od njega varstva svojih interesov.
Raznoterosti.
Plazovi. Pri Gornjem Tiliachu na Tirolskem se je udrl dne 29. januarja velik plaz, ki je polomil vsepolno mladega drevja ter je neko kočo kam odnesel, železniško progo pa je zasul. — Dne 31. januarja se je plaz udrl v Ahorn-Klansenu pri Wallseeju. Dve kmetiji je popolnoma odnesel. Deset ljudi je izgubilo življenje. Uničenih je 44 komadov goveje živine. Škodo se ceni na več kakor 200.000 K.
V vlaku zmrznil. Na Francoskem je bil začetkom meseca tak mraz, da je dne 8. t. m. neki trgovec v brzovlaku Pariz—Balfort zamrznil.
Ruski atentati. V Pensi je bil gubernator A leksandro vskij dne 7. t. m., ko je zapustil gledališče, ustreljen. Pomočnik policaj nega načelnika je hotel streljati na morilca, a ta je izprožil drugič in ga je ubil. Potem je zbežal v gledališče. Tu ga je hotel ravnatelj prijeti; tudi na njega je streljal, a mesto njega zadel je nekega policaja. Potem je še težko ranil režiserja, ki ga je hotel pograbiti. Zbežal je v žensko garderobo, odtod je našel pot v podstrešje in tam so ga našli pozneje težko ranjenega od lastnega samokresa. Pripeljali so ga v bolnico, kjer je umrl. Kroglje so bile zastrupljene s cinkalijem,
Na amerikanski križarki »Pemete* so se spuntali mornarji. Ubili so enega častnika, več drugih so ranili.
Iz stranke.
Državnozborske kandidature. Na podlagi sklepa zadnjega strankinega zbora proglaša izvrševalni odbor kot centralni volilni odbor jugoslovanske so-cialno-demokratične stranke sledeče kandidature:
a) Na Kranjskem:
1. volilni okraj: Mesto Ljubljana: Sodrug Etbin Kristan, pisatelj v Ljubljani.
2. volilni okraj: Ljubljanska okolica: Sodrug Josip Petrič, namestnik strojevodje c. kr. državnih železnic v Ljubljani.
3. volilni okraj: Radovljica, Kranjska gora, Tržič: Sodrug Josip Kopač, delavski tajnik v Trstu.
6. volilni okraj: Vrhnika, Logatec, Idrija, Cirk-nica: Sodrug Josip Kopač, delavski tajnik v Trstu.
8. volilni okraj: Litija, Višnja gora, Radeče: Sodrug Ivan Cankar, pisatelj na Dunaju.
b) Na Štajerskem:
27. volilni okraj: Celje in Vransko: Sodrug Vinko Vidmar, blagajniški uradnik v Gradcu.
29. volilni okraj: Brežice, Sevnica, Laško: Sodrug Miha Čobal, vodja konsum. društva v Zagorju ob Savi.
30.	volilni	okraj:	Marenberg,	Šoštanj,	Slovenji
Gradec, Gornji Grad: Sodrug Vinko Vidmar, blagajniški uradnik v Gradcu.
c) Goriško:
2. volilni okraj: Goriška okolica: Sodrug Fran Milost, časnikar v Gorici.
3.	volilni	okraj:	Ajdovščina,	Komen,	Sežana:
Sodrug Vinko	Ker m olj,	uradnik	pekovske
bolniške blagajne v Trstu.
č) Trst:
5.	volilni okraj: Zunanja okolica: Sodrug Anton Jernejčič, uslužbenec c. kr. glavnih skladišč v Trstu.
d) Koroško:
3.	volilni v;'raj: Borovlje, Dobrlavas, Železna Kapla,	" berk: Sodrug Etbin Kristan,
pisatelj,', Rubijam.
Izvršene tud*dbor, ki je bil izvoljen na zadnjem strankjcija, fhoru, se je naslednje konstituiral: Načelnik Eftegne r ista n, tajnik Ivan Mlinar, odborniki Miha Oobal, Ivan Kocmur, Josip Petrič. Blagajniške opravke je odbor poveril sodrugu Bartlu.
Tiskovna zadruga. V smislu sklepa strankinega zboga je izvrševalni odbor naročil pravila na podlagi zadružnega zakona. Čim bodo izdelana, se jih vloži, da more zadruga čim prej stopiti v življenje.
So^ruge, ki so ali pa še bodo te dni prejeli vabik, ljubljanski okrajni odbor naproša, da se jim -anesljivo odzovejo. Ako bi kak zaupnik, bodisi iz Ljubljane ali okolice, pomoloma ne dobili vabila, naj se zglasi v upravništvu »Rdečega Prapora*, ki je ob delavnikih odprto od 6. do 7. ure zvečer. Ravnotam se dado tudi vsa zadevna pojasnila.
Agitacijski odbor za provizorični dnevnik pozivlje vse ljubljanske sodruge, ki so prejeli bloke za nabiranje naročnikov, da se tekom prihodnjega tedna zanesljivo zglase v upravništvu »Rdečega
Prapora*, ob delavnikih od 6. do 7. ure zvečer, v nedeljo pa od 10. do 11. ure dopoldan, ter pri-neso bloke s seboj. Organizacije in zaupniki, — tudi zunanji — ki žele novih blokov in znamk, dobe iste ravnotam ob navedenih urah. Denar prejemali in izpostavljati pobotnice je upravičen le blagajnik okrajnega odbora Fran Bartl.
Socialni pregled.
Trst. (Nova zmaga organiziranega delavstva.) Tržaško organizirano delavstvo je doseglo zopet velik uspeh, ki se je pokazal v pondeljek,
11.	t. m. Tega dne je bil v gledališču Fenice shod, katerega se je udeležilo nad 2000 delavcev, večinoma iz Lioydovega arzenala ter iz drugih organizacij. Poročalo se je o pogodbi, sklenjeni izmed tržaškega strokovnega tajništva na eni in Lloyddove organizije na drugi strani. Pogodba obsega sledeče določbe:
«Delavcem, ki imajo doslej 2 kroni dnevne plače, se jo zviša za 30 vinarjev, tistim, ki imajo nad 2 kroni, pa za 40 vinarjev na dan. S tem poviškom se ne prepreči izboljšanje mezd za tiste delavce, ki zaslužijo več vsled posebne pridnosti.
Administracija se obveže, da bode jemala vse delavce, kar jih bode potrebovala v bližnjem času ali pa pozneje, od strokovnih organizacij, ki ustanove v ta namen posebno posredovalnico dela.
Ves prihranjeni materialni dobiček pripada delavcem tistega oddelka, ki so ga prihranili. (Doslej je pripadal ves dobiček nekaterim nadzorovalcem.)
Administracija se obveže, da izplača delavcem od vsakega parnika, ki se ga spusti v morje, povprečno po eno krono za vsako tono.
Ta pogodba stopi v veljavo dne 10. svečana 1907 in velja do 10. svečana 1910.; ako je ne odpove ena ali druga stranka 6 mesecev pred končnim rokom, velja molče zopet za prihodnje leto.*
Glavni pomen zmage je ta, da je administracija priznala organizacijo, k čemur je pomagala zlasti solidarnost vseh tržaških organizacij, katero so izjavile v najkritičnejšem času gibanja.
Strokovni pregled.
Ljubljanski mizarji, pozor! Odbor ljubljanske skupine »Zveze lesnih delavcev avstrijskih* naznanja, da je sklican letošnji celoletni občni zbor na nedeljo, dne 24. svečana t. 1. ob 9. uri dopoldan v salon gostilne »pri levu* na Marije Terezije cesti. Poziva se vse člane, naj se polnoštevilno udeleže občnega zbora.
Iz Idrije. Občni zbor »Občnega konsumnega društva v Idriji* se je izvršil v prav lepem redu 10. t. m. popoldne. Iz poročila ravnatelja, sodr. A. Kristana je posneti: Splošnega prometa je imelo občno konsumno društvo v letu 1906. — pol milijona enoinpetdesettisoč šeststosedemin-dvajset kron 10 vin. Blago samo pa se je prodalo za 201.101 krono 09 vin. Čistega dobička se je napravilo 10.26 0 kron. Razdelilo se je 5% dividenda. — Občno konsumno društvo v Idriji ima 125.251 kron premoženja, ki sestoji iz petih lnš, valjčnega mlina, posestva Podroteje ter blagovne zaloge. Rezervni fond znaša že 11.000 kron,. društveni fond okrog 22.000 kron, obligacijski pa 11.500 kron. V zadnjih treh letih se je splošni promet pomnožil za 214.000 kron. »Občno kons. društvo vposluje sedaj petnajst poslovnih oseb. — Občni zbor je odobril vse predloge predstojništva, izvolil zopet v predstoj-ništvo dosedanje funkcionarje ter v nadzorstvo so-duuge Kosa Antona, Kobala Franca in Guzelja Franca. — »Prva idrijska čipkarska zadruga* je pa imela v 1. 1906. okrog 85.000 kron prometa! — Na občnem zboru »Občnega konsumnega društva* je tudi prav lep govor govoril sodrug Josip Kopač, kandidat naš za državnozborski mandat okraja Idrija—Cerknica—Logatec—Vrhnika.
Društvene vesti.
Društvo »Ljudski oder* v Trstu priredi v sredo 20. t. m. v vel,ki dvorani delavskega doma, ulica Boschetto 5, javno predavanje. Naslov predavanju je: »Alkoholizem, veliko socialno zlo*. Predaval bode g. dr. Just Pertot. Začetek ob 8. uri zvečer; vstopnina 20 vinarjev za osebo.
Delavci! Somišljeniki! Udeležite se tega predavanja v velikem številu in podpirajte tako naše kulturno delo. Alkoholizem, ki je zlasti pri nas za-strašljivo razširjen, je socialna bolezen, katero je treba pobijati z vsemi močmi. Nemogoče, neverjetne pojme se je zaneslo med naše ljudstvo o pijačah. Pripisovalo se jim je naravnost čudotvorne moči, dočim je njih upliv v resnici uničujoč. Težko je preceniti, koliko sreče je izpodkopal, koliko moči je ubil, kako je zastrupil alkoholizem naše družabno življenje! Samo znanost mora govoriti o posledicah alkoholnega užitka in znanstveno bode gospod predavatelj razložil, kako deluje alkohol in kako se nam je ravnati. Pridite torej v čim obilnejšem številu!
Shodi.
V nedeljo 17. t. m. se vrši v Idriji dopoldne v prostorih rud. društva javni društveni shod socialističnega društva «Naprej-a» z dnevnim redom: Predavanje o vo lil n o - o b r a mb nem zakonu. Želeti je, da se tega shoda vsi volilci udeleže.
V Idriji se vrši popoldne 17. t. m. javni shod socialističnega društva «Naprej!» z dnevnim redom: 1. Razgovor o računih Občnega kons. društva za leto 1906 in 2. O državnozborskih volitvah. Začetek ob pol 3. uri pop.
Borovnica. V nedeljo, 17. t. m. ob 3. uri pop. je v gostilniških prostorih gospoda Ivana Petriča javen ljudski shod. Dnevni red: Državnozborske volitve in njih pomen. Volilci! Udeležite se vsi tega shoda, na katerem se zmenimo tudi o kandidaturi za bodoči državni zbor.
Najnovejše vesti.
Dunaj, 15. februarja. Jutrišnji uradni list objavi razpis državnozborskih volitev.
Praga, 13. februarja. Justično ministrstvo je naložilo državnim pravdništvom, naj začno odnosno dokončajo sodnijsko postopanje proti tistim bivšim državnozborskim poslancem, ki niso člani kakšnega deželnega zbora, pa so obdolženi kakšnega kaznji-vega dejanja. Med temi poslanci je tudi grof Sternberg, ki je sedaj v Švici. Bivši poslanec Fr e sl, ki je obdolžen žaljenja veličanstva, je bil že zaslišan.
Praga, 13. februarja. »Narodni listy» nastopajo proti kandidaturi ministrskega predsednika barona Becka v notranjem mestu Dunaja in pravijo, da bi moral kot poslanec tega okraja zastopati voljo svojih volilcev, ki so pripadali doslej vedno staro-liberalni stranki. Kot enostavni nemški poslanec bi prišel v nasprotje s svojo ministrsko nalogo in bi bilo njegovo stališče pri reševanju narodnega vprašanja do skrajnosti otežčano.
Dunaj, 13. februarja. Zdravstveno stanje župana drja. Luegerja je zelo resno. Ne uživa skoraj ničesar in neprenehoma ga lovi spanec. Danes so poklicali k njemu profesorja drja. Neus-serja, ki naj po želji mestnega sveta s svojim asistentom prevzame zdravniško oskrbo Luegerja.
Dunaj, 13. februarja. Deželni zbori za Štajersko, Moravsko in Trst so sklicani na 25. t. m.
Budimpešta, 13. februarja. Policija je zaprla uradnika državnega računskega dvora, Hajdu, ki je obdolžen, da je ukradel razne tajne spise ter jih izročil poslancu Zoltanu Lengyelu, ki jih je dal fotografirati. Hajdu je priznal. Spisi se odnašajo baje na svote, s katerimi je Fejervaryjevo ministrstvo podkupovalo časopise.
Sofija, 13. svečana. Vlada, ki je ves čas zahtevala, da se morajo stavkujoči železničarji brezpogojno podložiti, pa je upala, uničiti njih upor s tem, da je poklicala vojne obveznike na orožne vaje, je vstopila z železničarji v obravnave, ker so pritožbe industrialcev m trgovcev zaradi pretrganega železniškega prometa čimdalje glasnejše.
Bachmut (južna Rusija), 13. svečana. V pre-mogokopu Petromarijev je nastal požar, vsled katerega je poginilo mnogo ljudi. Štirideset mrličev so že spravili na dan.
Iz Novega Yorka brzojavljajo: Med Black Islandom in Rhode Islandom je trčil parnik »Larch-mout* ob tovorno ladjo in se je potopil. Na parniku je bilo 150 do 200 potnikov. Bati se je, da jih je mnogo prišlo ob življenje. Kar jih ni utonilo, jih je zmrznilo vsled silnega mraza. Baje jih je samo 8 rešenih.
Agitacijski sklad;
Delenda est Garthago 100 K,
Milostiva gospa,
ali veste, zakaj morate pri nakupovanju sladne kave izrečno po udarjati ime »Kathreiner« ?
Ker se Vam sicer utegne primeriti, da dobite manj vreden po-snemekbrez vseh vrlin, s katerimi se odlikuje Kathreinerjeva kava.
Zakaj le
Kathreinerjeva Kneippova
slad na kava
Ima apričo posebnega načina 9vojega proizvajanja vonj In okus zrnate kave.
Zapomnite si torej natanko,roilo-stiva gospa, da dobivate pristno Kathreinerjevo kavo zgolj v za-prtih izvirnih zavojih z napisom! »Kathreinerjeva Kneippova slad-na kava< in s sliko župnika Kneippa kot varstveno znamko.
cd
fei
Ph
»i
»■^1
©
C@
>
©
&l
^3)
»F*^)
m
N
©
=j[^
F^l
©
IS8
*-=«
®*sa(l
©S)
©
fel
'©j
©
</>
Listek.
Hans Kirchsteiger:
Pod spovednim pečatom.
Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil E. Kristan.
Dalje.
Po zraku niso vihrale ponosne zastave, ali Bog je gotovo z veseljem gledal iz nebes na to kopico bede. Sveti novčiči, ki so jih reveži nabrali med seboj, da so mogli plačati vozni listek za Lenko, so veljali njemu gotovo več nego milijoni, ki jih je nabral škof za kakšno cerkev srca Jezusovega.
Roke štirinajstih starih, potrtih siromakov ne bi bile spravile odhajajoče tovarišice v železniški voz; ali dva čvrsta sprevodnika sta jo lahko in prijetno dvignila. In bila sta dva cerkvi sovražna socialna demokrata, ki sta vzela od cerkve zavrženo nekdanjo župnikovo kuharico pod svoje okrilje.
Žalostna, kakor da se vrača od pogreba, je lezla mala družba zopet na hrib. .Vidite, župnik je vedno dejal, da se vidimo zopet v nebesih. In našo Lenko najdemo gotovo tam. Ako ona ne pride tja, tedaj tudi nobenega duhovnika ne bode gor.“ S temi besedami je tolažila slepa Cenka svojo su-šičavo spremljevalko.
To posebno hvalo ja jotovo največ "j povzročila košara, v kateri- je Lenka prej dan na dan prinašala jedila iz župnišča v ubožnico.
Mlinar je kupil sicer za svojega duhovnega gospoda sina vso opravo župnišča prav poceni; ali to košaro je gotovo popolnoma prezrl. V ubožnici je pač nihče več ni videl.
Lenka še ni bila na cilju, kjer jo je imela župnikova sestra ljubeznivo sprejeti, ko je že došlo v škofovo konzistorialno pisarno obširno pismo gospojinskega župnijskega urada. Preponižno je poročalo, da je srečno odstranjena oseba, ki je povzročila v župniji toliko nesreče in koliko se je trudil preponižno podpisani župni provizor, da je še vedno nepokorna občina izvršila pravični ukaz prečastitega škofovega konzi-storija. Ali z božjo pomočjo upa provizor, da pridobi še v dobi svoje provizure zapeljano občino s previdnostjo in resnostjo, največ pa z dobrim primerom, za koristi svete cerkve, da se tedaj lahko umakne vrednejšemu nasledniku.
Kmalu je prišlo več starejših duhovnikov v Gospojno, da bi si ogledali župnijo, preden prosijo za njo. Vsem je ugajalo lepo župnišče in vzorno gospodarstvo. Skoraj vse pa je zastrašila ogromna svota, katero je zahteval mlinar kot lastnik za fundus. Tirjal je več kakor trikrat toliko, kolikor je bil plačal za vse.
Tako je postalo že mnogo tekmecev prečastitega gospoda sina neškodljivih; in če bi vendar kdo drugi dobil župnijo, bi imel mlinar vendar osem do deset tisoč forintov dobička.
Toda gospod provizor se je naredil v škofovih očeh že sam vreden te župnije. Skoraj po ves dan je sedel pri pisalni mizi in je tam izvrševal dušno pastirstvo. Utegnil se je celo močno razjeziti, če so ga poklicali k bolniku, da bi mu dal zadnje pomazanje.
S tem je izgubil celo uro, ki bi jo lahko vse bolje posvetil cerkvi. Storil je pa res velikanske reči. Vsak teden je poslal najmanj po tri uvodne članke za škofovski dnevnik kot .poštnine prosto versko stvar" uredništvu. Storil je tako, kakor drugi, da
prihrani poštnino, pa tudi zato, da izpozna škof tembolje provizorjevo dušno gorečnost. Poročal je o vsem, kar se je zgodilo v okolici svoje oblasti, in če je bila vpletena marsikakšna fina denunciacija njegovih zaupnih sobratov, ga ni pekla vest. Tako so delali vsi, ki so hoteli .priti naprej"; pri škofu, ki je hotel vedeti vse, pač ni šlo drugače.
Ob času velikonočnih izpovedij je povabil celo štiri jezuite na lastne stroške, da so imeli cel teden mision v Gospojni. To je bilo velikansko, kaj takega ni storil še noben provizor.
Skoraj vsako nedeljo je bilo žrtvovanje in cerkovnik je hodil z mošnjičkom okrog, da se je moglo pošiljati vsak teden prečastitemu ordinariatu doneske za raznovrstne .cerkvene svate".
Katoliški društveni shodi so sledili drug drugemu in na vsakem je nastopil kot navdušen govornik za pravico in svobodo preganjane cerkve, kar so druzega dne točno poročali klerikalni časopisi.
Že je bil rok za prošnje za izpraznjeno gospojinsko župnijo skoraj potekel in ponižni provizor še ni vposlal svoje prošnje. Bilo bi vendar nevarno, ako bi se bil silil v ospredje. Njegovi mladi tovariši v konzi-_storialni pisarni so mu naznanili, seveda pod pečatom tajnosti, točno vsakega prosilca. Med njimi so bili stari, častitljivi župniki, ki so živeli po aeauiotja v revščini in pomanjkanju po oddalipmh, skiitih župnijah kot zvesti Krisfovi slu ga ■>-. delali požrtvovalno in trpeli, o čemur seveda katoliško časopisje ni znalo poročati ničesar. Saj stari možje v službah ubozega ljudstva niso sotrudniki cerkvenega časopisja.
Pri vsaki priložnosti je pravil gospod Avguštin Gros, da je vse premlad in premalo izkušen, da ni vreden župnije. Ta cenena skromnost se mu je lepo podajala; s svojim očetom se je bil pa že davno zmenil za ves lepi načrt.
Topot je posegel mlinar tako globoko v svoj žep, kakor sicer le v žitne vreče kmetov. Pet desetakov je dal marljivemu občinskemu slugu, poleg pa spis, ki ga je moral prepisati, potem pa nabrati nanj podpise po celi občini.
Bila je prošnja škofu, s katero je cela občina prosila na kolenih, naj se namesti prečastitega gospoda provizorja Grosa za župnika. Hvalilo se je seveda na vso moč njega, še bolj pa škofa, ki imenuje gotovo le najzvestejšega in najboljšega slugo cerkve za župnika. Spretno je bila vpletena tudi tožba nad provizorjem, tožba namreč, da ga vse prošnje cele občine niso mogle omehčati, temveč je izjavil, da bi sprejel župnijo le tedaj, ako bi mu ukazal božji namestnik.
Poskrbljeno je bilo tudi za nekoliko primernih napak, da se ne bi mogel poroditi sum, da je provizor sam sestavil pismo.
Občinski sluga je pošteno zaslužil svojih petdeset forintov, ne le zato, ker je tekal neznansko pridno po celi občini od hiše do hiše in v kratkih dneh nabral sto in sto podpisov. Tu je dejal, da se gre za davčni popust, tam zopet,^ da je prošnja za ljubega starega župnika. Čital ni spisa nihče, podpisal ga je vsakdo. Po preteku nekaterih ur je bilo dovolj, zahtevati podpis, ko je že toliko drugih podpisalo. Končno je pritisnil še občinski pečat, ki je ležal v pisarni, na prošnjo in je dobil zato še posebe forint.
Samo enega imena ni bilo na pismu; mlinarjevega namreč.
V strahu je čakal provizor na uspeh tega spisa. Ako se le ne posreči njegov načrt? Ako mu škof ne naloži, naj prosi za župnijo? Komaj je pričakoval prihod pošte. Vselej je bil že četrt ure prej na pošti; ali pričakovanega službenega pisma ni bilo. Čutil se je že kar nezmožnega, da bi spisal kak uvodni članek.
Res je potekel rok za vložitev prošnje, ne da bi bilo prišlo škofovo vabilo, naj se provizor udeleži tekmovanja.
To je torej plača za njegovo zvesto cerkveno mišljenje? Sedaj naj se gre pa še škof solit, ali naj stori, kar hoče. Oče je zmerjal škofa kakor Turek. Petdeset forintov — še enoinpetdeset jih je bilo pravzaprav — je bilo izgubljenih, kakor da jih je vrgel v potok. Najzanikrnejši fantalini so vendar-le popje! Najrajši bi bil kar sam razrušil svojo politično čitalnico.
Prečastiti sin se je najprej umiril. Ako ni bilo sreče z župnijo v Gospojni, se mora pač truditi, da doseže drugače svoj cilj. Morda mu je določil Bog še boljšo župnijo. Saj je še mlad in lahko še počaka; zato mora ostati pri škofu na toplem. Marsikateri duhovnik si je pokvaril z nepremišljeno jezo zaradi takega zapostavljanja celo bodočnost. On pa je pri jezuitih ne le študiral, ampak se je tudi naučil kaj.
Ponižno pismo škofu je imelo kljub čudnemu slogu nepričakovan uspeh. Izrekel je v njem svoje obžalovanje nad nekim spisom, ki ga je menda odposlala gospo-jinska ob&na brez njegovega znanja; kratko-viun. ljudje, ki jih ja zapeljal prejšnji župnik, so se drznili, vmešavati ae pri nameščenju župnika v posle, s svetim duhom navdanega višjega pastirja. Tako je prišla avo-boda svete cerkve v nevarnost, četudi se ljudje niso zavedali greha, ki so ga storili. Končno je prosil preponižno odpuščanja za grešnike.
Dva dni pozneje je dobil provizor od škofa nalog s poukazom na kanonično poslušnost, naj prosi za župnijo. Da pa ne bode prošnja nasprotovala cerkvenim predpisom, naj napiše za deset dni starejši datum.
Sedaj je bila radost in veselje v župnišču in v mlinu. V očetovo srce se sicer še ni vrnila ljubezen do škofa, tem večje pa je bilo njegovo spoštovanje modrosti in previdnosti duhovnega gospoda sina.
Toda ne. Modrejši je vendar on, praktični oče, ki je svojčas izročil sina jezuitom v izobrazbo.
XXVI.
2 blagim dihom je odpihnila pomlad ledeno skorjo z malega okna, izza katerega je sedel nekdanji župnik Hercog v samostanski celici. Slišal je že žgolenje ptičkov o svobodi iz samostanskega vrta; sam pa je bil še vedno jetnik. Kakor takrat, ko je prvikrat pogledal skozi to okno, je plaval dim iz tovarniškega dimnika liki črn komet čez jasno nebo; sam pa je sedel nepremično na svojem ležišču. Velikonočni dnevi so mu bili tako malo sveti, kakor božični. Vedel je le še, da se menjata dan in noč; ali kdaj mine teden ali mesec, tega ni mogel več razločevati v svoji obupni samoti.
Ako ne bi mislil na lepe gore, ako se ne bi spominjal na preteklost, ki jo je pozlačevalo povračanje misli, bi bil moral verjeti, da je tukaj zaprt vso večnost.
Dalje prih.
Delniška družba združenih pivovarn Žalec in Laški trg J* JE
Telefon St. 163.
Telefon št. 163.
2 52—24
v Ljubljani	______________
priporoča svoje
izborno pivo v sodcih in v steklenicah.
Telefon št. 187.	ZalOga	V	SpOdnji	Šiški.	Telefon	it.	187.
Zaveden delavec
in
prijatelj delavstva ne pile
Koslerjevega piva!
Vabilo
na
i redni oKni zbor i
Občnega konsumnega društva
(vpisana zadruga z omejenim poroštvom) ki bo
v nedeljo, dne 24. t. m.
ob 2. uri popoldan v gostilni
gospoda Klemenčiča V Trbovljah.
DNEVNI RED:
1 Citanje zapisnika.
2. Računsko poročilo.
3. Poročilo nadzorniši ■
4. Sklepanje, o AoDičku in izgubi.
5. Volitev predstojništva.
(j. Kazno.
Vstop je dovoljen samo članom.
Trbovlje, dne 11. svečana 1907.
Za nadzorništvo:
Zaman Martin	Šlaher	Janez
zapisnikar.	predsednik.
MO.
2-1
Glede na važnost bližajočih se državnozborskih volitev sklicuje
politični odbor goriški
svojo
II
katera zboruje
v nedeljo, 17. februarja 1.1.
v gostilni gosp. ilojzija Mozetiča,
z naslednjim
15r>cUDirT) redori):
1. Poročilo o strankinem zboru.
2. Strankino tajništvo.
3. Politična organizacija.
4. Volilni odbori.
5. Strankino glasilo.
6. Slučajnosti.
Začetek ob 9« uri dopoldne.
V zmislu Statuta jugoslovanske socialno-demokratične stranke imajo vse lokalne ali krajevne organizacije treh slovenskih volilnih okrajev na Goriškem naznaniti svoje zaupnike takoj volilno-okrožni organizaciji, in sicer sodrugu
Matiji Bitežnik
Via Asooli St. lO.
V krajih, kjer še ni zaupnikov, naj se volijo.
V Gorici, dne 5. februarja 1907.
Odbor volilnookrožne organizacije na Goriškem.
Sodrugl! Somišljeniki!
Odbor ljubljanske okrajne organizacije sklicuje na nedeljo, 17. februarja, 10. uro dopoldan
ljudmi shod
v dvorano „HiXestnega doma11.
Dnevni red:
1. Državnozborske volitve.
2. Kandidatura za Ljubljano in okolico.
S o drugi in somišljeniki!
Vlada namerava zavleči volitve do majnika, tako da bi ostala država več kakor četrt leta sploh brez parlamentarnega zastopstva. Toda oddaljeni termin ne sme motiti nikogar. Volilni uspeh more biti samo posledica dela; zanašati se ni na hipno razpoloženje volilcev, temveč na dobro organizacijo. Treba je torej porabiti čas, ki je še na razpolago, za najmarljivejše delo, o katerem ima odločevati shod, ki ga sklicujemo. Vabimo Vas torej, da se ga udeležite polnoštevilno.
Odbcr okrajne orgaiuBC*ulic>
iJabilo
na
redni občni zbor
občnega konzumnega društva v Zagorju
ki bo
V nedeljo, 24. svečana ob 3. uri popoldne
v dvorani gospoda i Mihelčiča v Zagorju.
15r>car>i red:
1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Računsko poročilo.
3. Poročilo nadzorništva.
4. Sklepanje o čistem dobičku.
6. Predlogi in interpelacije.
L)$top jc doUoljcrj $arr)0 clapori).
Za nadzorništvo:
Jakob Saiko.	Tom.	Maček.
Oglase
za vse
časnike in koledarje sveta
preskrbi najbolje in najceneje ekspedicija oglasov
EDVARD BRAUN
Dunaj, I. Rotenturmstrasse 9.
Časniški in koledarski katalog inse-rentom zastonj in poštnine prosto.
Poshusife
ir? priporočite = š zde 1 he =
parne hranil
Cenopnik zastonj.
j
I
I
1
i/Caten ice/ijo	po	ceni in
jecenesljii^ pote Dali niz/se obrne/o
cŠimonJ^MrzetetZa.
v J&ubi/ani Jtblc 6 v o rek e ulice20. 'dsa/ccvrstiiaCA.y'(isnila ci(t/o se brezplačno.
Delavskim društvom dobavlja najceneje: Predmete za šaljive bazare in srečolove kakor tudi vse predpustne predmete,
koriandoli, serpentine, gumane številke za knjižnice, kuverte, papirne čepice, girlande, karte za šaljivo pošto, kotilonske rede, slavnostna in odborniška znamenja.	6	15—14
VUNIBAIvD PIvANN
FDunaj, VI/,., Wallgasse 19, (nSchst Rajmundtheater)
Posta/no zavarovana!
i C H DIEN
AllelnechlerBalsam
IH Ae faMiuiiil-lpothcki ta
A. Thl«rry te Pregrada
bal
ponaredba in ponatisek je Kaznivo. Edino pravi je
Thierrjev balzam
le z zeleno znamko nune. — 12 malih ali 6 dvojnih steklenic ali pa 1 velika specialna steklenica s patentnim zaklepom 5 K.
4 62—3
Tiiierryevo centitolijino mazilo
proti vsem, še tako starim ranam, vnetjem, poškodbam itd., 2 lončka K 360. Razpošilja se le proti povzetju ali za poslani denar.
Te dve domači zdravili sta povsod znani in še od nekdaj sloveči.
Naročila se naj naslovljajo na:
CtHartiar ft.Thicrry V pregradi p. HegašKi Slatini.
Zaloga večinoma po lekarnah. Knjižice s tisoči zahvalnih pisem zastonj in franko.
§ pclaVsKt Koledar za leto 1907
velja 72 h, v usnje vezan 1-30 K, po pošti 10 h več.
Izšla je v založbi časopisa »Naprej* v Idriji I. knjiga
katero je spisal bivši katoliški kapelan H. Kirchsteiger. — Gena I. knjigi, obsegajoči 312 strani, znaša 2 K 60 vin.
Vsakemu prijatelju dobrega in poučnega branja knjigo »Pod spovednim pečatom* prav toplo priporočamo. — Dobi se v Ljubljani v knjigarni L. Schwentner; v Gorici v knjigarni A. Gabršček ter v Idriji pri upravi lista »Naprej*.
Ugodna prilika za nakup radi stečaja neke velike tovarne
samo 3 goldinarje
liane poštni zabojček 5 kilogramov celotne tete (priblitno SO—HO komadov) pri gtiskanju malo poškodovanega, lepo zvrščenega, rožno dišečega
25—23
toaletnega mila
6
ronja vijoličnega, vrtničnega, oaojničnega, eolnčničnega, Spajkinega, lilijno-mlečnega, šmarničnega, breekvinega cveta i. t. d. Razpošilja proti povzetju
podjetje Manhattan
Budimpešta Vlil. Bezeredy-utcza 3.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Berdajs.
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.