vVand
^-justice
ffisi* a,
A', y

NO. 235
11227
AM€R1CAN IN SPIRIT JFOR61GN IN LANGUAGE ONLY
H/l' E R B C/% I%1—HO/W1C

Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan,- Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg

SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. DECEMBER 8, 1971
STEV. LXXII — VOL. LXXII
Castrov obisk v City
razmere ss zaostril
Fidel Castro se je mudil v Čilu
skoro štiri tedne in imel priložnost gledati, kako odpor
proti režimu Allendeja raste.
SANTIAGO, Čile — Predsednik republike Allende je povabil kubanskega Fidela Castra na uradni obisk v Čile, ki naj bi predvidoma trajal en teden ali 10 dni, pa se je podaljšal na skoro štiri tedne. Castro je odšel, ko je videl, da je Čile notranje razdeljen in pred novimi hudimi notranjimi trenji, ki utegnejo postati usodna za Allendejev režim, pa tudi za ves Čile.
Nasprotniki marksističnega režima, ki postopno, pa vendar naglo uvaja socializem, so se povezali in začeli nastopati odločnejše. To je izzvalo ostrejši nastop levičarskih skrajnežev v Allende j evi Ljudski fronti. Demonstracije žensk po ulicah glavnega mesto pretekli teden so pokazale, da so protikomunistične sile močne in še neprepla-šene.
Ko gospodari v glavnem mestu vojska, se čuje vsak večer po ulicah ropotanje z lonci in ponvami iz oken zgradb ob njih, ko ženske protestirajo proti pomanjkanju hrane in njenim visokim cenam. Krščanski demokrati, glavna opozicijska stranka se medtem pripravljajo na odločen boj proti spremembi ustave, ki jo je predložil Allende. Pričakujejo, da jo bo Kongress odklonil in da bo propadla tudi pri ljudskem glasovanju, če bo Allende tega res izvedel.
, iao |@ sam začel čistke
WASHINGTON, D.C. — Poznavalci razmer na Kitajskem trdijo, da je zadnjo čistko začel Mao sam z osebnimi napadi na svojega namestnika Lin Piao, ki je imel kot obrambni minister izreden vpliv v oboroženih silah. Mao je vedno dajal prednost partiji. Tej je s svojim nastopom proti Linu pomagal tudi zdaj do zmage.
Mao naj bi bil z osebnimi napadi na Lina omajal njegov položaj in dosegel končno njegovo odstranitev, s tem pa dobil tudi priložnost za odstranitev "vojaških vodnikov, povezanih z Linom.
Civilisti so tako zopet prevladali, potem ko je vojska napraT vila konec zmedi, ustvarjeni po kulturni revoluciji. Znano je kdaovo načelo, da vsa moč izhaja Iz puškine cevi, toda ta mora biti v rokah partije!
Položaj na Kitajskem je še Vedno delno nejasen. Očitno je, da je Lin Piao izginil z oblasti, je tudi mrtev, ni znano. Za zdaj izgleda, da je poleg Mao Tsetunga najvažnejša oseba v deželi predsednik vlade Ču En-■^aj, za njim pa Maova žena, med lem ko so Chen Po-ta in drugi Vodniki kulturne revolucije iz-Skiili iz javnosti.
V remtnsk prerok pravi:
Večinoma oblačno s pršenjem dežja. Najvišja temperatura okoli 50.
Novi grobovi \ izrael voljan začet!
razgovore z
Rev. S. J. Migalich
Nenadno je umrl rev. Stephen J. Migalich, sin Johna in Mary, brat Franka in Mrs. G. Mikulin. Danes od 1. do 5. popoldne bo na mrtvaškom odru v Golubovem pogrebnem zavodu na 4703 Superior Avenue, nato pa v Mul-queeny pogreb, zavodu v Paines-villu, 99 Erie St., kjer bo v četrtek pogreb s sv. mašo ob 10.30 dopoldne. Opravil jo bo škof msgr. Clarence Issenman. K večnemu počitku bodo umrlega položili na pokopališču Vernih duš.
Josephine Ann Primovic
V	Cleveland Clinic bolnišnici je umrla po dolgi bolezni 37 let stara Josephine Ann Primovic z 20229 Goller Avenue, rojena v Clevelandu, preje živeča 32 let na 1064 E. 66 St., zaposlena pri Clevite, zdaj Gould Industries, kot tajnica. Pokojna je bila hčerka pok. Johna in pok. Josephine, roj. Dezelan, pastorka Mary Oblak, roj. Urbania, Primovic, sestra Johna Primovica in Johna Oblaka. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Avenue v petek ob 8., v cerkev sv. Vida ob 9., nato na Kalvarijo. Truplo pokojne bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob 7.
Frank A. Strainer
V	ponedeljek je umrl v Cleveland Glinici po kratki bolezni 58 let stari Frank A. Strainer, lastnik in vodnik Frank Strainer General Contracting Co., ki v dogovoru z Gulf Oil Co. gradi in vzdržuje gasolinske postaje te družbe. Pokojnik je zapustil ženo Hermino K., roj. Kadunc, mater Alojzijo, roj. Vidmar, sestro Jennie Jarkiewiecz ter 5 vnukov (vnukinj). Oče Frank je umrl pred več leti, brat Louii pa lani. Pogreb bo iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 5318 Fleet Avenue v petek ob 8.30 zjutraj, v cerkev sv. Lovrenca ob 9., nato na Kalvarijo.
-------o-------
Virusi povzročitelji rakastih oboljenj
WASHINGTON, D.C. — Dve skupini raziskovalcev sta ločeno uspeli gojiti viruse, ki naj bi povzročali rakasta oboljenj a. Dr. Sarah Stewart je objavil, da je
Zunanji minister Eban je v ZN
dejal, da je Izrael pripravljen
obnoviti razgovore z Egiptom
na temelju “afriškega” načrta.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — V svojem govoru pred glavno skupščino, kjer se je vršila razprava o položaju na Srednjem vzhodu, je v ponedeljek izraelski zunanji minister Abba Eban izjavil, da se je Izrael pripravljen razgovarjati z Egiptom na temelju šestih točk afriškega načrta. Ta načrt so izdelali vodniki štirih afriških držav, Senegala, Kameruna, Nigerije in Zaire (Belg. Konga) po svojih razgovorih v Jeruzalemu in Kairu.
Afriški načrt podpirajo tudi nekatere druge afriške države, ki bi rade dosegle pomiritev Srednjega vzhoda. Načrt je bil pretekli petek izročen U Tantu, vendar njegova vsebina ni bila objavljena. Objavil ga je Eban v svojem govoru vsaj v glavnih določilih in predlogih.
Načrt ne predvideva, da bi se moral Izrael obvezati pred začetkom razgovorov k popolnemu umiku z zasedenega arabskega ozemlja, kot to zahteva Egipt. Razgovori naj bi potekali posredno preko G. Jarringa na temelju resolucije Varnostnega sveta iz leta 1967. Načrt predlaga začasni delni dogovor o odprtju Sueškega prekopa ob postavitvi čet ZN na vzhodni obali prekopa. Zajamčena naj bi bila prosta plovba skozi Tiranska morska vrata, Sharm el Sheik pa naj bi zasedle mednarodne sile. * v
i8¥arno alf G10
awta@yf©¥
DETROIT, Mich. — General Motors Corporation je pozvala lastnike 6.7 milijonov Chevrolet osebnih avtomobilov in tovornjakov, naj te pošljejo v brezplačno p o p r a v ilo namestitve motorjev V-8 na karoserijo. Družba trdi, da namestitev motorjev dejansko ni nevarna, da pa jo hoče kljub temu izboljšati, da ne bi v javnosti pustila slabega vtisa.
Ralph Nader, pa tudi zvezna vlada sta poncvno opozorila General Motors Corporation na težave Chevrolet avtomobilov z V-8 motorji. Trdijo, da je družba sama popravila doslej preko 100,000 takih avtov, pri katerih se je motor enostavno odtrgal od karoserije.
Ko pride do tega, je vozniku skoraj nemogoče obvladati avto in nesreča na prometni cesti skoraj neizbežna. Prvi očitki na račun namestitve motorjev so prišli v javnost že pred dvemi leti, pa se družba ni marala podati. Celo zdaj, ko je pozvala 6.7 milijonov avtov v popravilo, zatrjuje, da ti avti niso nevarni. Popravila bodo GMC stala okoli 35 milijonov dolarjev.
Glavna skupščina Združenih narodov je včeraj po skoraj celodnevni razpravi odobrila resolucijo s pozivom Indiji in Pakistanu, naj ustavita sovražnosti in umakneta svoje oborožene sile s tujega ozemlja. Za resolucijo, ki je v glavnem enaka oni, ki jo je ZSSR vetirala v nedeljo, so glasovale 104 članice ZN, proti njej 11, 10 pa se jih je glasovanja vzdržalo. Proti resoluciji je glasovala Sovjetska zveza s svojimi sateliti in Indija.
Sovjetija ima na Marsu znanstveni aparat z radiom
MOSKVA, ZSSR. — Uradna poročevalska služba je objavila, da, je vesoljska ladja Mars 3 spustila na površino Marsa s padalom znanstveni aparat, ki je pre-
ko radia sporočal par dni podat- s0 p0 zad	lu danes
ke vesoljski ladji Mars 3 Mto j biIe ,e še 22 milj Qd ,av pa nenadno utihnil. Napra-' mcsta Daka od zahoda s0 T7CI naj bi pristala na Marsu'
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Sinoči je glavna skupščina izglasovala z 104:11 glasovom resolucijo, ki poziva Indijo in Pakistan, naj takoj ustavita vse sovražnosti in umakneta svoje čete nazaj za svoje meje. Pakistan je glasoval za resolucijo, prav tako tudi L. R. Kitajska, med tem ko je Indija glasovala proti resoluciji, prav tako tudi Sovjetska zveza s svojimi sateliti. Resolucija je v glavnem enaka oni, ki jo je Sovjetska zveza v Varnostnem svetu v nedeljo vetirala. Indija je že v naprej povedala, da se na resolucijo, ki po ustavi ZN ni obvezna, ne bo ozirala, četudi pomeni jasno in odločno mnenje in zahtevo vsega sveta, da naj Indija in Pakistan vojno končata in iščeta miren sporazum.
Indija hoče najprej zasesti Vzhodni Pakistan
Indija je odločena zasesti Vzhodni Pakistan, ki ga je priznala kot neodvisno Bengalsko državo. Njene oborožene sile uspešno prodirajo vanj od treh strani in
uspelo gojiti viruse iz celic raka na mišicah neke 38 let stare ženske. Vse kaže, da je virus človeškega izvora.
va
pred 6 dnevi, pred njo je pustila vesoljska ladja Mars 2 na Mars sovjetsko zastavo, oziroma grb.
Tass ni objavil, kdaj je Mars | 3 dosegel planet Mars in kdaj je
Podobno so odkrili virus, ki naj bi bil vzrok raka pri ljudeh zakrožii okoli njega. Objavljeno
v Narodnem institutu za raka.
Odkritje je važno, toda njegov pomen se bo pokazal šele, če bo mogoče iz virusa raka, ki so ga vcepili živalim, dobiti učinkovita sredstva za boj proti raku v človeškem organizmu.
je bilo preje, da je doseglo vesoljsko vozilo Mars 2 planet Mars 27. novembra.
Kaj vse naj bi znanstvena naprava, ki jo je pustil Mars 3 na planet Mars dognala in sporočila, niso razkrili.
prodrle do važnega mesta Jes-sore in ga zasedle, prav tako so zasedle malo severneje mesto Darsana. Od severa so prodrle precej globoko na celotnem področju in zasedle mesti Hili in Sylhet. Od vzhodne strani so prodrle pakistansko obrambo na več krajih in zasedle mesta Akhaura, Laksam in Feni.
Indijski radio poziva pakistanske čete v Vzhodnem Pakistanu, naj se predajo indijskim oboroženim silam, ki jih bodo sprejele
V sovjetskem politbiroju ni nobenih bistvenih sprememb
MOSKVA, ZSSR. — Nobena politična ustanova na svetu nima tolike moči kot politbiro v Kremlju. Na zunaj je politbiro le navaden organ glavnega odbora Komunistične stranke ZSSR, v resnici je pa ravno on gospodar tudi v glavnem odboru. Res so pravi izjemni slučaji, da se glavni odbor uveljavi proti politibi-roju. Javnosti je znan le en slučaj. Ko so se v politbiroju hoteli znebiti Hruščeva, je stari lisjak na hitro roko pridobil zase večino glavnega odbora in ostal v politbiroju. Prvič se mu je to posrečilo, drugič pa ne več. Politbiro je namreč najprej poskrbel, da je imel na svoji strani večino glavnega odbora, šele potem je pozval Hruščeva na odgovor. Morda so bili še drugi podobni slučaji, toda javnost ni zanje zvedela.
Kaj je torej politbiro? To je naj višja oblast v sovjetskem režimu, čeprav ni dejansko nobena oblast, ampak samq formalni organ glavnega odbora KP, glavni odbor sam pa tudi ni nobena oblast, kajti vsa oblast je formalno v ro-
kah moskovske centralne vlade.
Odkod torej izvira politična moč politbiroja? Izvira iz sistema sovjetske javne uprave. Vsa oblast je dejansko skoncentrirana v Komunistični partiji in njenih organih. Njej je pokorna vsa javna u-prava v Sovjetski zvezi, federalna in tista v 15 republikah (podobnih našim državam). Partija je torej absoluten gospodar nad vsem, kar se dogaja v Sovjetski zvezi. To se vidi tudi na zunaj pri vsakem koraku.
Vsakega odličnega gosta sprejme na moskovskem letališču vodstvo javne uprave, toda na prvem mestu je tovariš Brežnjev kot generalni tajnik Partije, potem šele prideta na vrsto predsednik Sovjetske zveze N. Podgorny in za njim predsednik vlade ZSSR A. Kosygin.
Vsaka slovesna izjava se začenja z besedami: Komunistična partija in vlada ZSSR. Partija ponavlja ob vsaki priliki, da ima pravico do nadzora nad vso javno upravo. Tako je dejansko Partija glav-
ni steber sovjetske diktature in ne morda javna uprava. To potrjuje tudi organizacija Partije, ki je tesno naslonjena na organizacijo javne uprave. Tudi zunaj Moskve imajo partijski sekretarji premoč nad voditelji javne uprave na vseh poljih, ne samo na gospodarskem. Povsod ima Partija prvo in zadnjo besedo.
Drugi steber partijske diktature je način izbiranja članov odborov, komisij, delegacij itd. Vse kandidate prerešeta in izbere Partija. Edina izjema je politbiro. Njega ne izbira glavni partijski odbor, on se izbira sam. Glavni odbor samo potrjuje njegove sklepe. To velja za pravilo, ki le redko dopušča izjeme.
In tako se je letos zgodilo, da je politbiro hotel črtati iz svoje srede tovariša Voronova in mu je v ta namen ze preskrbel drugo manj važno službeno mesto. Voronovu se je na nek način posrečilo, da se je obdržal v politbiroju. Zato izbrani njegov naslednik (tovariš Solemencev) ni mogel postati član politbiroja. Da ga potolažijo, so ga ime-
novali za “kandidata” v politbiroju. To se pravi, da ima pravico udeleževati se tedenskih sej politibiroja, samo glasovati ne sme na njih.
Vse to je politbiro zbaran-tal kar med seboj, glavni odbor je vse skupaj samo potrdil.
Premoč politbiroja se vidi še po sledečih “malenkostih”. Glavni govorniki na sejah glavnega odbora in zasedanja vrhovnega sovjeta (parlamenta) so zmeraj člani politibiroja. Glavni tajnik (Brežnjev) ima zmeraj prvo in glavno besedo na vseh javnih prireditvah, potem pride šele ministrski predsednik Kosygin in drugi.
V luči teh opazovanj je mogoč le en zaključek: na letošnjih sejah glavnega odbora in zasedanju naj višjega sovjeta se ni zgodilo nič važnega, vse je že naprej odredil politbiro. Če bo treba v 1. 1972 na hitro roko kaj spremeniti, bo vso zadevo najprej prerešetal politbiro, potem šele bo “pristojni” organ partijskega mehanizma ali javne uprave zadevo formalno izglasoval.
“kot vojake”, med tem ko morajo računati na maščevanje bengalskih gverilcev, če jim pridejo v roke. Skupno je bilo v Vzhodnem Pakistanu okoli 80,-000 vojakov v treh divizijah. Zdi se, da se umikajo načrtno proti Daki in področju južno od nje. Na rešitev ne morejo upati, ker je Vzhodni Pakistan obkoljen od indijskih kopnih in pomorskih sil.
Pakistan prodira v Kašmir
Pakistansko vojaško vodstvo je vedelo, da ne more dolgo uspešno braniti Vzhodnega Pakistana, če ga Indija napade s svojimi močnejšimi silami. Ta je to storila potem, ko je uničila pakistanske letalske sile v Vzhodnem Pakistanu. Vojaški vodniki Pakistana so hoteli z nenadnim napadom na letališča Indije v petek uničiti ali vsaj močno oslabiti indijske letalske sile in dobiti premoč v zraku
Iz Clevelanda in okolice j
Seja in božičnica—
Društvo sv. Cecilje št. 37 ADZ ima sejo in božičnico v četrtek ob 7.30 zvečer v šoli sv. Vida. Izmenjava^ daril po $1.00 Vse vabljene! .
Novi odpusti pri mestu—
Mestna uprava je odpustila včeraj 85 uposlencev in jih bo danes ali jutri še 30, kasneje pa še več. V celoti mislijo odpustiti do 1000 mestnih delavcev in uslužbencev, da bi tako spravili izdatke v skiad z dohodki. Seveda hoče nova mestna, uprava tudi “čistiti” in pripraviti mesto za svoje ljudi, kadar bo za to nastopila priložnost.
NAROČNIKOM,
ki prejemajo list po pošti! Datum nad vašim imenom pomeni, do kdaj je plačana vaša naročnina; najprej mesec, nato dan in leto. Pravočasno plačana naročnina je velika pomoč listu. Prosimo upoštevajte!
Sada! dolži ZDA umika
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Egipta Anvar Sadat trdi v razgovoru z zastopnikom znanega tednika Newsweek, da so nad ZDA najprej odobrile omejen mejnim ozemljem Indije in Za- dogovor o odprtju Sueškega pre-
hodnega Pakistana. Načrt je bil .slabo izveden in ni uspel.
Kljub temu so pakistanske enote udarile v Kašmir, zaradi katerega so z Indijo v sporu od predvideno, da bodo po dogovo-
kopa letos pomladi, pa se nato .od njega umaknile, ko je prišel v javnost in ga je Izrael odloč-zavrnil. V predlogu je bilo
no
Vsega začetka. Uspelo jim je zasesti mejno mesto Chhamb, od koder bi rade prodirale dalje
ji prešle egiptske čete prekop a Sinajsko stran.
To vprašanje je bilo ves čas
in odsekale Kašmir od Indije, j sporno. Egipt je vztrajal na sta-Kasneje, ko bo prišlo do premi-1lišču, da morajo biti egiptske
rja, bi imele vsaj nekaj v roki pri pogajanjih z Indijo. Indija bi imela Vzhodni Pakistan, Pakistan pa Kašmir. Izgleda, da bo Indiji njen načrt uspel, Pakistanu pa ne. Indija ima pač na razpolago veliko žene sile, četudi
nemara boljši vojaki.
Razprava v ZN
Resolucijo o ustavitvi sovražnosti in umiku čet so predložile Argentina, Italija in Somalia, ki so dobile za njo 30 podpisnikov, še predno je bila uradno glavni skupščini predložena.
Glavna razprava se je spremenila v besedni boj med sovjetskim in kitajskim predstavni-Kom. Kot znano podpira Sovjetska zveza Indijo, Kitajska pa Pakistan.
V podporo resoluciji je govoril tudi predstavnik ZDA G. Bush. Vsi so poudarjali nujnost naglega sklepa, da bi bilo mogoče čim preje ustaviti prelivanje krvi. Čeprav je resolucija dobila ogromno večino, bo nemara preteklo še nekaj dni, predno bo prišlo do
čete na obeh straneh prekopa in je zahteval, da se morajo Izraelci umakniti od prekopa vsaj 40 milj. Ti so te zahteve odklonili in izjavljali, da se ne bodo u-maknili nikamor, dokler ne bo večje oboro-1 mir z Egiptom sklenjen, pod-so Pakistanci j pisan, priznan ter potrjen. Sta-
lišči so skušali premostiti s predlogom, naj ibi se Izrael u-maknil od prekopa, Egipt pa poslal na Sinajsko stran svojo policijo, ne pa vojske.
ZDA so uradno zanikale, da bi bile stavile tak predlog, toda Sadat zatrjuje, da je prišel k njemu prvi s takim predlogom državni podtajnik J. Sisco, kasneje pa ga je stavil diplomat ZDA j Donald Bergus. Državno tajni-jstvo je, ko je prišel ta predlog v javnost, izjavilo, da to “ni sta-l.šče vlade ZDA”.
Pompidou bo letel na Azore v letalu Concorde
PARIZ, Fr. — Tu je bilo obla-vjeno, da bo predsednik republike G. Pompidou letel na svoje razgovore s predsednikom ZDA . . R. M. Nixonom na Azore 13. de-
r ... v	, Prempr:ja', cembra v novem, nadzvočnem
indija čuti podporo Sovjetske
zveze in njenih satelitov, ko hoče dobiti dovolj časa za osvojitev Vzhodnega Pakistana. Pakistan je za takojšnje premirje in uživa pri tem podporo islamskih držav, Kitajske in vsaj delno tudi ZDA. Države, ki so se glasovanja vzdržale, se nočejo pridružiti in — zameriti nobeni strani-
Kitajci iščejo stalno
bivališče v New Yorku
NEW YORK, N.Y. — Kitajski zastopniki iščejo v New Yorku kak manjši hotel, ki bi jim mo-
potniškem letalu Concorde.
G. Pompidou je v letalu Concorde letel že enkrat od Pariza do Toulousa, kjer letalo grade in ga izpopolnjujejo. Trdijo, da bo minilo še leto ali dve, predno bo novo letalo vključeno v redni letalski promet.
gel služiti za njihovo stalno bivališče. Sedaj prebiva kitajsko zastopstvo pri ZN v enem najbolj znanih hotelov, kjer je še vedno dosti prometa. Kitajcem to ni všeč, ker jih ljudje preveč ogledujejo in pazijo na njihovo življenje in gibanje.

Booo
• ■/1 (~ i\ %:— 11 < > Al
6117 St. Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
j dali postrani in ga smatrali za indijsko peto kolono. Hin-! domobranski uniformi na Pre-, Vem, da bi rad ležal na do-1 dom ni preostalo drugega kot beg preko meje v Indijo. Teh hranjevalni zavod v Ljubljano.'močem pokopališču pri Mariji v beguncev se je nabralo končno skoraj 10 milijonov, kolikor im še prav dobro ga vidim, ko Polju. Ni Ti bila izpolnjena ta je hindov v Vzhodnem Pakistanu bilo. Seveda je bilo medije tistega usodnega sobotnega želja, da bi imel vsaj tam tri begunci tudi precej muslimanov, ki so bili znani kot zagovorniki neodvisnega Vzhodnega Pakistana - Bangla Desh.
Indija je spor v Pakistanu uporabila, organizirala, iž-vežbala in opremila bengalske upornike ter jih podpirala v njihovem boju proti pakistanski vojaški vladi. V tem uporu je videla možnost, da Pakistan končno razbije in tako oslabi, da ji ne bo več nevaren. S svojim očitnim podpiranjem bengalskih upornikov je povzročila vojni spopad s Pakistanom, nato pa priznala neodvisnost Vzhodnega Pakistana — novo državo Bangla Desh.
SUBSCRIPTION RATES:
.United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 235 Weds., Dec. 8, 1971

BESEDA IZ NARODA
Ozadje indijsko-pakistanske vojne
Od preteklega petka sta Indija in Pakistan v splošnem vojnem spopadu, tretjem v kratki dobi niti četrt stoletja, od kar sta neodvisni državi. Čemu to? Kje je temu vzrok? V starem sovraštvu med hindi in muslimani v Indiji, v bojih med obema verskima skupinama, ki segajo stoletja daleč v preteklost.
Indija je dežela stare kulture, njeno prebivalstvo se je mešalo že v tisočletjih pred Kristusovim rojstvom. Tedaj so pridrli v Indijo Arijci, jo zasedli in zavladali nad domačim dravidskim prebivalstvom. Novi gospodarji so uvedli sistem kast, ki se ga Indija še zdaj ni otresla, četudi je žj-vela tako pod vplivom zahoda —, Aleksander Veliki je zavzel del Indije, — kot pod vplivom kitajskega vzhoda, ki je radziral dober del zahodno-indijskega polotoka.
Indija je kljub tujim vplivom razvila lastno kulturo, četudi močno različno v raznih delih obsežnega polotoka. Arabski vpliv se je začel širiti kmalu po razširitvi islama in ustanovitvi mogočne arabske države, z njim je začel prodirati v Indijo islam. Sredi 17. stoletja je bil ves polotok trdno pod oblastjo islamskih osvajalcev, ki so prišli v deželo od vzhoda, posebno pa od severa preko Irana in Afganistana. Veliki mongul, kot se je imenoval islamski indijski vladar, je obvladoval večino polotoka. Muslimani so bili gospodarji in vojaki, hindi njihovi podložniki.
Tako stanje je trajalo do prihoda Francozov in za njimi Angležev. Zadnji so postopno izrinili Francoze iz obvladujočega položaja in si podvrgli vso Indijo, ki je postala kasneje “biser” Britanskega imperija. Angleži so pustili notranje razmere v glavnem neizpremenjene, le da so bili zdaj oni vladajoča plast namesto muslimanov. Hindi, ki so se preje ukvarjali s trgovino, obrtjo in se razživljali tudi na raznih področjih- kulturnega delovanja, so pod novimi gospodarji igrali vedno važnejšo vlogo. Angleži so jih porabili za svoje sodelavce v javni upravi in vseh drugih poslih. Muslimani so bili med tem pretežno vojaki v britski indijski imperialni armadi.
Hindi so na splošno okrepili svoj položaj napram muslimanom in postajali samozavestnejši. Pod britansko oblastjo so v razvoju in napredku prehiteli svoje dosedanje gospodarje muslimane.
Angležj so bili spretni in skušeni gospodarji, zato niso dovolili, da bi stoletja stara trenja med muslimani in hindi postala premočna in vodila do izgredov, pobojev in povečanja sovraštva. Tekom svoje vlade je Angležem uspelo obe skupini prebivalstva Indije toliko pomiriti, da sta lahko živeli druga ob drugi.
Boj Indije za osvoboditev pod vodstvom Mahatme Gandija je užival tudi podporo muslimanov, četudi so bili njegovi pretežni vodniki hindi. Ko so Angleži po drugi svetovni vojni uvideli, da jim ne kaže drugega kot Indiji dati neodvisnost, so nenadno trenja med muslimani in hindi postala zopet očitna in ostra. Muslimani niso na noben način hoteli v Indijo, v kateri bi bili manjšina in tako izročeni na nilost in nemilost njim sovražnim hindom. Zahtevali so od Angležev delitev Indije na hindsko in islamsko.
Pod vodstvom islamskega voditela Ali Jinnaha je bil ustanovljen Pakistan, sestavljen iz Zahodnega in iz Vzhodnega, ker tudi bengalski muslimani niso marali v indijsko oržavo. Ko so določali meje med novima neodvisnima državama, je prišlo do divjaških medsebojnih bojev in pobijanja. Na sto tisoče ljudi je bilo pobitih, okoli 16 milijonov jih je zapustilo svoje, domove in iskalo zatočišče pri svojih sovernikih. Kašmir, ki ima večinoma muslimansko prebivalstvo, pa ga je njegov maharadža, ki je bil hind, izročil Indiji, je postal jabolko spora. Indija in Pakistan sta se prvič vojskovala zanj leta 1948-49, nato pa znova leta 1965: Ti dve vojni sta sovraštvo med Indijo in Pakistanom le še zaostrili. Oba sta samo čakala priložnosti za nov obračun.
Priložnost je nudil Pakistan. Indija ima od vsega začetka demokratski način vlade, Pakistan se ne more izmotati iz vojaške vlade. Lani je izgledalo, da bo le prišel do u-stavne, demokratične vlade. Pri volitvah v novo skupščino je v Vzhodnem Pakistanu zmagala Avami liga pod vodstvom Mujiburja Rahmana, ki je zahtevala že dalj časa obširno samoupravo za Vzhodni Pakistan. Pritoževala se je, da osrednja vlada posveča vso skrb Zahodnemu Pakistanu in njegovemu gospodarskemu napredku, med tem ko za Vzhodnega ne ostane nikdar nič. Predsednik Pakistana Yahya Khan se je pogajal z Rahmanom, pa se z njimi ni mogel sporazumeti, ker je hotel na vsak način ohraniti o-srednji vladi čim več oblasti in pravic.
Rahman je nato proglasil nepokorščino vladi in grozil s proglasitvijo neodvisnosti Vzhodnega Pakistana. Tedaj je Yahya Khan poslal v Vzhodni Pakistan vojaštvo in skušal napraviti red z vojaško silo. Vojaščina je nastopala brezobzirno in surovo, vršila vseh vrst nasilja, zlasti nad hindijskim prebivalstvom, ki so ga muslimani zmeraj gle-
I
1
§	I
Pogreb pokojnega g. Zdravka ifovaka
CLEVELAND, O. — V sredo, ganizaciji sta položili ob krsti 1. dec. t.l., smo pokopali znane- vence slovenskih nageljnov ga javnega in kulturnega delav-] slovenskim trakom, ca Zdravka Novaka, človeka, ki
večera 5. maja s svojo družinico pedi zemlje, kamor bi položili in z veliko družino zvestih so- Tvoje izmučeno telo k večnemu faranov in soobčanov stopil pre-' počitku. Prepričan sem in mi-ko okupatorjeve nemške meje slim, da so vsi tu z menoj pre-tik pred Savskim mostom na Je-j pričani, da že prosiš Vsemogoč-žici. Vidim ga v skrbi za svoje nega za vse svoje drage, pred ljudi na begunski poti; v Meng-|vsem pa za domovino, za njeno šu, Cerkljah, Predosljah, ob Lju- novo rast, novo ljubezen in božji beljskem predoru in potem v,blagoslov. S tisoči mučencev, s vseh begunskih taboriščih. Lju- stotnijami znancev in prijate-bil je delo, in odgovornosti se Ijev, katerih veliko in plemenito ni bal. Ko sem pozneje stanoval'žrtev si skušal prikazati svetu v z njim in njegovo družino pod pravi luči, saj je to bila vodilna
j Odšel je eden tistih, ki je deje bil priden kot mravlja, ki pa ial vse po svoji vesti Vedno in je vse svoje delo opravljal tiho povsod je branil slovensko, kato-in nesebično, v čast naroda, iz ngko in protikomunistično pre-
isto streho, sem šele prav spoznal tega dobrega moža, od katerega se zdaj poslavljamo; njegovo neizmerno ljubezen do slovenstva in do slovenske domovine. Danes v tem trenutku lahko gih in tudi samo Sveto Cerkev, s J povem, z veseljem povem, da jel ustanovo božjo.
Zdravko vstajal ob petih zjutraj Žalujoča gospa, družina in sohi premolil vse, dokler ni odšel redniki: Sprejmite naše iskreno
nit in sila Tvojega dela in življenja — prosiš tudi za nas, da bi v dobrem in zvestobi vztrajali; prosiš za dom in slovenski rod, za preizkušano vero mno-
katerega je izšel, in v slavo božjo. Poslovil se je vse prezgodaj, saj je bilo še toliko dela v njegovih načrtih, toliko snovanja in neopravljenega. Toda božji načrti niso naši načrti.. . Bog je
pričanje, branil pravico in sovražil laž. Za to svoje prepričanje se ni bal trpeti, prepričanja ni skrival, branil je tisto, kar je po vesti spoznal za pravo. Nikoli ni tožil, nikogar obsojal, vsem
hotel imeti Zdravka bližje, hoteljiz Srca odpuščal. In v tem je bil
ga je imeti pri sebi. Zadnje leto je čutil, da se bliža tisti trenutek, ko bo moral dati slovo družini in vsem, ki jih je imel rad, ter vsemu delu, na katerega je bil tako privezan. Ne morem se spuščati zdaj v podrobnosti njegovega literarnega dela, ki je segalo od povesti, črtic, do odrskih dramatizacij, kritik in vestnih registracij. Naj omenim samo njegovo zadnje delo, ki je izšlo letos v Koledarju Svobodne Slovenije v Buenos Airesu pod imenom Ivan Rabič — RAB. O-^ pis, temeljit opis italijanskega i koncentracijskega in uničevalnega taborišča Rab, kjer je Zdravko sam nekaj časa trpel in gledal umiranje slovenskih ljudi.
Slovenski Cleveland se je dostojno, nad vse dostojno poslovil od svojega marljivega, zvestega člana. V Grdinov pogrebni zavod na Lakeshore Blvd. so
velik. In zato se srečanja s Stvarnikom ni bal, temveč iskreno veselil.
M. J.
*
Od pokojnika so se poslovili:
Ivan Jakomin 29. novembra v Grdinovem pogrebnem zavodu: Dram. društvo Lilija se nocoj za vedno poslavlja od svojega sočlana g. Zdravka Novaka, ki nam je bil vsem v svojem življenju tako blizu. Bil je velik Slovenec, posebno pa nam je bil blizu kot kulturni in društveni delavec. A njegovo delo je bilo največkrat skrito in neopaženo. Vendar tisti, ki so imeli ožje stike z njim, vedo in znajo ceniti njegovo delo.
Naj omenim samo en sad teh njegovih skritih del, igro “GRČE”, ki jo je priredil im katere krstna predstava je bila na prihajali prijatelji in znanci, so-1 Lilijinem odru. A na žalost jo delavci in sosedje, da še enkrat g- Zdravko Novak takrat ni mo-rečejo svoj zadnji zbogom nje-lge^ v^de^b ker Je Ml na bolni-mu, ki je vedno našel čas, da je ^ postelji. Njegova igra je šla sodeloval pri skoraj vsem slo-!oc^	^ez številne sloven-
malo pred sedmo na delo. Koliko ljubezni je pokazal do slovenske besede, do slovenske najboljšega očka! knjige, o tem so že in bodo še spregovorili drugi. Mnogo bi vam, dragi prijatelji, lahko še govoril, toda maj izpolnim zadnjo pokojnikovo željo, naj se Zdravko sam zadnjič poslovi od vas vseh. Takole je 14. novembra narekoval svoji ženi zadnje svoje pismo, svojo veliko oporoko, v kateri je prosil mene, naj vam jo preberem:
venskem kulturnem življenju v Clevelandu.
V ponedeljek so se poslovili s
ske odre v svobodnem svetu in šele 10 let kasneje je potem videl svoje lastno odrsko delo na
pesmijo Slovenski fantje pod ^Mjinem odru.
vodstvom g. Riglerja, KSKL Društvo SPB, molitve ob krsti umrlega je opravil g. dr. P.
Krajnik. V torek so se poslovili člani Društva Naj sv. Imena, člani ZSPB Tabor, v zadnje slovo pa je pretresljivo lepo zapel Korotan pod vodstvom g. ing. Go-renška. V imenu dramatskega društva Lilije se je v ponedeljek poslovil g. Ivan Jakomin, v imenu prijateljev v torek Marjan Jakopič. Stotine ljudi je molilo ob krsti pokojnika in vsi so bili prepričani, da se poslavljajo od dobrega človeka. Iz daljne Minnesote je priletel duhovni vodja ZSPB Tabor, da je molil ob pokojnikovi krsti in prijatelji in sorodniki iz Toronta, Washing-tona, Milwaukeeja in od drugod se niso ustrašili dolge poti.
Pogrebno sv. mašo so opravili gospodje dr. Pavel Krajnik.
France Gaber in misijonar iz Indije Jože Cukala. Udeležba pri sv. maši je bila lepa in ob globokem govoru prijatelja dr. jj'amo od enega najboljših med
Pavla Krajnika se je orosilo marsikatero oko. Bog daj, da bi bila Zdravkova smrt res pot k večji ljubezni, strpnosti in idejni jasnosti med nami.
Na pokopališču Vernih duš je zmolil pogrebne molitve č. g. Krajnik, nato je v imenu glavnega odbora ZSPB Tabor spregovoril nekaj toplih besedi za-
V imenu dram. društva Lilije izrekam globoko sožalje vsej njegovi družini.
Vsemogočnega pa iskreno prosimo, naj mu bo obilen plačnik.
Nam pa g. Zdravko, boste o-stali v naj lepšem spominu.
*
Marjan Jakopič 30. novembra v Grdinovem pogrebnem zavodu v imenu prijateljev:
Dragi Zdravko, spoštovana gospa in družina, brat in sorodniki, dragi prijatelji!
Trohneče vence sem si strgal z glave,
ostanki preperelih rož v laseh
so znamenje, da moram v vrste teh, ki
kmalu jih zdrobijo kepe rjave.
Tako je zapel domobranski pesnik France Balantič, ko je v duhu gledal svojo smrt, tako moramo danes reči mi, ko pokopavamo in se za vedno poslav-
,batni: Zdravka Novaka. Poslavljamo od skromnega človeka, ki je vse svoje življenje posvetil svojemu Bogu in svojemu narodu. Poslavljamo od moža trdne vere, človeka, ki je imel popolno vdanost in zaupanje v svojega Stvarnika. Moža, ki je živel življenje znano le družini; polno molitve in tudi žrtev. Spoznal
Dragi slovenski rojaki!
Za člana slovenske skupnosti je dostojno, da se poslovi, pred-no odhaja. Dolgo let smo živeli skupaj. V stanju, v kakršnem sem zdaj, mi je nemogoče, da bi se od vsakega od vas osebno poslovil, tudi od skupnosti ne tako, kot bi se rad.
Delal sem med vami in zato čutim dolžnost, da se od vas in od vse slovenske skupnosti dostojno še zadnjič poslovim.
V mojem življenju me je vedno vleklo k pisateljevanju, bodi-
sožalje z zavestjo, da ste imeli ljubečega moža, skrbnega očeta,
Zbogom, dragi prijatelj!
M. Jakopič
«
Pavle Borštnik na pokopališču Vernih duš 1. decembra v imenu ZSPB Tabor:
Dragi prijatelj!
Poslavljamo se od človeka, brata, prijatelja, popolnega in resničnega kristjana — Zdravka Novaka.
Odšel je po plačilo za skoraj neizmerno delo, ki ga je opravil v slovenski begunski skupnosti.
Kakšna vrzel je zazijala za njim v družini, ki jo je zapustil — vedo tisti, ki so ga ljubili in so mu bili naj bližji.
Kakšna vrzel je zazijala za njim v organizaciji borcev, vemo mi, ki smo bili v zadnjih letih njegovega življenja deležni njegove neprecenljive pomoči, sodelovanja in nasvetov . . .
In kakšna vrzel je zazijala za
njim v vsej slovenski zdomski 1	p0Sebll° I skupnosti, vedo vsi, ki so ga ce-
jnili in spoštovali.
1 Naj v miru počiva!
pa sem ljubil leposlovje.
V naši skupnosti sem kmalu spoznal, da bo moje delo bolj potrebno v drugih smereh — tako kot katoličan v obnovi cerkve po drugem V a t i k anskem cerkvenem zboru, kot Slovenec pa pri vseh nalogah, ki smo jih imeli Slovenci v kraju, kamor nas je Bog postavil v svojo službo. Pri vsem tem je veliko število rojakov pomagalo, da smo postavljene naloge, kolikor mogoče dobro reševali. Vsem tem, ki so pomagali, moja naj večja zahvala za njihovo pomoč in trud. Prepričan sem, da bo tudi ljubi Bog vsem obilno povrnil. Vse sem imel rad in sem vsak dan molil za vse.
Vedno več nas odhaja, toda eno je: Ljudje odhajajo, organizacije pa obstajajo, ker jih rabimo, da vzdržujejo naše slovensko javno življenje.
Cim več nas odhaja, tem več novih mora pristopiti, da se delo nadaljuje. Ne pozabimo, da bomo morali dajati odgovor od svojega življenja, tudi kako smo se odzvali klicu Cerkve in klicu drugih ustanov, ki se danes trudijo rešiti svet pred pogubo, v katero drvi.
Predno vam rečem zbogom, dragi rojaki, bi vas rad prosil, izpolnite mojo največjo željo, ki sem jo nosil vsa leta svojega javnega dela. Delajte za dobrobit vseh Slovencev skupno povezani kot bratje in sestre v ljubezni drug do drugega, ker le tako bo Bog blagoslovil vaše delo.
Zbogom, predragi rojaki in dragi prijatelji. Moje misli in molitve bodo vedno z vami tudi onstran groba, tudi pri Bogu.
*
Dragi Zdravko!
Obljubljamo Ti, da bomo izpolnjevali oporoko, ki si nam jo dal v zadnjih dneh svojega živ-
Njegovemu spominu večna slava!
Pavle Borštnik
hvale sodelavec g. Pavle Boršt-jsern ga, ko smo pokopavali leta
nik. Položili smo cvetje na krsto j 1943 njegovega brata Jaroslava.! lJenja. Oporoko ljubezni, odpu-prijatelja, ki ga bomo težko po- 'ki so ga komunisti ubili na Ve-1®Čanja in navodil za bodoče de-grešali, a nikoli pozabili.	likem Osolniku, in druge Polj- lo- Obljubljamo, da bomo zve-
Krsto so nosili člani obeh bor- ske žrtve tragične jeseni tistega sl° izpolnjevali oporoko svojega čevskih organizacij ter člani leta. Spominjam se ga, ko je pri- najboljšega prijatelja in vzorni-Društva Najsv. Imena. Obe or- hajal mlad in svež, največkrat v ka!
h dr, iržinčiševe operate “iiklavž prihaja”
CLEVELAND, O. — Zelo u-godno prenesečenje za vas bo gotovo izvedba vesele operete “Miklavž prihaja”. Cela truma nebeških angelov se vam . bo predstavila z v srce segajočimi melodijami, baleti in rajanjem. Impozanten zbor peklenskih duhov bo v plesih, zborih in krepkih dialogih predstavil košček modernega pekla.
Podaj emo dva odlomka peklenskih dialogov (potem, ko je Lucifer razglasil svoje zapovedi, sledi dialog):
LUCIFERJEVE ZAPOVEDI: Le trebuhu bodi vdan, trebuh bog je svoj skrban in življenja tvoj’ga čoln strast naj vodi in žep poln.
Vsak vsaj enkrat naj na dan vinski mi obišče hram:
Pij in jej, ne boj se nič, bo že plačal kak hudič!
Smukni dolar al’ pa dva, če le moreš, kjer se da!
Da le tebi se godi, drugo naj te ne skrbi!
Če oženil si se kdaj, pa ti ni všeč, brco daj, vzemi drugo, štiri, pet: Takšen je modemi svet.
Če na pot ti stopi mož, v hrbet mu zasadi nož.
Kaj bi bal se še Boga, kaj hudiča in pekla ...
Meeting v peklu:
Lucifer:
No, bratje iz pekla, kaj se vam zdi,
so imenitne te zapovedi?
Skrojili so jih naši pomagači,
lenuhi, bitelsi in razgrajači.
Mefisto:
Prekleto modro so sestavljene in kakor past ljudem nastavljene.
Premnogi tepci v nje se bodo ujeli
in kar naravnost v pekel pridrveli.
Lucifer:
To naše borbe tehnika je nova za vse, ki so naprednejšega kova,
da sami si napišejo postave; saj so med njimi zvite, brihtne glave.
Smrdi jim cerkev in podobe svete,
zato pa naše poslušajo nasvete.
Mefisto: .
Z drogami, mamili, zmešajmo jim glavo,
da božjo in cerkveno odvržejo postavo.
Naj šuntajo sodnike, advokate, razbijajo naj cerkve, celibate. Družine s pilulo naj zamorijo, z atomsko bomibo svet ugonobijo.
Vsi:
Odlični, Mefisto, so ti načrti!
Mefisto:
Saj človek vsak živi samo do smrti.
In če smo zase mi ga pridobili, naj v peklu večno z nami rogovili.
Zahvaia
Madison, O. — Po težki operaciji se spet nahajam doma. Tem potom se prav lepo zahvaljujem vsem, ki so me v bolnici obiskali, vsem, ki so se me spomnili s rarticami in šopki.
Posebna zahvala gre družini F. Kurbus, katera je med tem časom veliko pomagala na mojem domu. Srčna hvala tudi ge. Frances Meglen in družini Blaža Vavpotiča za vse usluge.
Še enkrat prisrčna hvala vsem n prav lep pozdrav!
Alois Ljubeč

2 AMš/rt VRST
Toronto, Ont. — Spoštovani! Pošiljam Vam naročnino za A-meriško Domovino za leto 1972. Z listom smo zelo zadovoljni, ker nam vsak dan prinaša novice iz vseh delov sveta.
Ker se bližajo prazniki, želim uredništvu in vsem cenjenim sodelavcem in vsem čitateljem lista srečen in blagoslovljen božič in mnogo uspeha v letu 1972!
Vas lepo pozdravlja
Družina Tine Sušnik ❖
Euclid, O. — Spoštovani! Priloženo Vam pošiljam ček za poravnavo nadaljne naročnine in plačilo za objavo osmrtnice za mojega moža.
Z Ameriško Domovino sem vsestransko zadovoljna. Letošnjo jesen pogrešam “Kotičkove-ga strička”. Ali mu je mladina postala nezvesta, ali pa se ga je revmatizem že tako lotil, da ne more več pisati? Kaj, če bi ga stare mame malo poskusile zbuditi iz zimskega spanja?
Zelo bom pogrešala “Žensko košarico”, katere sem se vsak teden veselila. Gospa Lipovec, iskrena hvala za ves Vaš trud in požrtvovalnost, ki ste ga vlagali v sestavljanje teh razvedrilnih, poučnih, spodbudnih in duhovitih vrstic za žene, iz katerih je vela Vaša blaga, nežna, duhovita osebnost.
S spoštovanjem!
Silva Grasselli
LEPO PROSIMO:
Poravnajte zapadlo naročnin, Prihranite nam delo in nepotrebne stroške. Omogočite našemu list« dober nadaljni razvoj.
Hvala!
imimmiMiiimimiiimimiiMiMimimimiiiiiiiiiimmimiiiiiiiiiiiiimmiimiiiiimii
F. S. FINŽGAR:
DEKLA ANČKA
iiiiimmiimmmimmmiimmmmmmmimimmimimiimmmimmMiiiiimimi
Sivolasi župnik je pričel: “Glej, otrok moj, danes se dvigni s srcem in dušo v nebo k svoji Kraljici, ki je ..
Ančka ni poslušala.
“Prosim, še nekaj,” je izpre-govorila s težkim srcem.
Izpovednik je nagnil sivo glavo k linici.
“Fanta imam,” je vzdihnila Ančka, težka teža se ji je odvalila s srca in vsa vdana je poslušala nauk.
Domov grede se je Ančka nalašč ognila družbi, da je premišljevala, kar ji je bilo povedano.
“Premisli, ali je tvoj fant veren! Brez Boga ni blagoslova in ni sreče,” jo je opozarjal župnik.
“Janez je tak,” je sodila naglo Ančka in nič ni bilo dvoma v sodbi.
“Pomisli, če bosta imela toliko, da ne boste lačni, ne ti ne on in ne otročiči, če jih Bog da!” “Hišico kupi, gruntec je krog nje, ne bomo lačni.”
“In preudari, če ni pijači vdan. Bolj srečna je zadnja dekla kot pijančeva žena.”,
“O, Janez, takrat so rekli, Miha je rekel, ker je hudoben, ko mi je na šentjurjevo nedeljo prinesel srček, da je bil pijan. Pa prav nič ni bil.”
“In nazadnje ti rečem, otrok rnoj nedolžni: beži — beži! Priložnost naredi tatu. Stari ljudje so trdili, dekle, spoštuj stare besede: Kjer so ljubezen pojedli pred zakonom, so jo v zakonu Povsod stradali!”
Ančka je te zadnje besede ko-rnaj razumela.
“Da bi kdo o meni kaj mislil Mi o Janezu takole sodil, ne nikoli!”
Skoro razhudila se je na župnika. Ali naglo se je polegla nejevolja, ko je preudarila prve tri nauke in ni našla ugovora. Vsa Vesela je prišla domov.
Tisti dan ni Janez nič govoril z njo. Komaj nekaj besed pri obedu. Skrivaj jo je gledal: v očeh in na licih ji je gorela svetost. Odkril bi se ji bil kakor v cerkvi in ves ponosen je bil nanjo.
Po obedu je velel Mokar za-Preči in odpeljala sta se z Janezom zaradi lesa po kupčiji.
“Danes je prilika,” je pomislil takoj Janez, ko sta sedla na koleselj. “Vprašam ga zaradi hišice.”
Ali prevozila sta že sosednjo "Vas, prišla v drugo faro, ogledovala in kupovala, toda Janez še ni mogel sprožiti besede. Večkrat je že zakašljal in pripravil kesedo, ali prav takrat ga je gospodar zmotil in začel pogovor o stvareh, ki se niso kar nič tikale njega.
Noč je že legla, ko je Janez Pred gostilno napregal in svetil krog voza. Mokar se je glasno Prismejal na prag, pred njim je ®el z lučjo krčmar in nekaj mož gn je spremljalo.
“Dobre volje je. Viržinko kadi,” ga je pogledal Janez. “Sekaj se ga lotim.”
Rigo je zapeketal po prašni c®sti. Janez je začel: “Gospodar, saj veste, kako Sern sklenil. Za koliko bi dali kajžo?”
“Torej se ženiš?”.
“Kaj bi drugače! Tako se mi 2ki Ančka pripravna in koristna, da je kar prav, če se vza-
nreva.”
Janez je počil z bičem.
“Tvoja glava, tvoj svet! Kajža naprodaj in tebi pet sto ceneje kakor drugemu. Pet bank mi kaš, je vredna med brati.” “Pet,” je povzel Janez zategnjeno.
“Ni predraga. Tisoč me je Malo popravljanje. Le oglej jo kodobra! Kakor nova je. Pred hišo voda, svet ves okrog nje, Sanio to je vredno tisočak.” Mokar je stiskal viržinko, ker ni vlekla, da so letele iskre za Vozom.
Knjiga o kiparju Goršefu
Nimam toliko,” je izprego-voril Janez in sram ga je bilo in ves potrt je bil.
“Počakam te. Ampak pravzaprav se vama nič ne mudi! Počakajta! Ančka je še kakor otrok in ti tudi še nimaš pleše. Pomisli tudi to: Prazna bajta je Bog pomagaj. V hlevu nič, v hiši nič. Če ti je prav, ti prodam nekaj teličkov. Kaj malega mi boš dal za krmo, v treh letih imaš dve molznici tako rekoč zastonj. Medtem zaslužiš ti, zasluži Ančka, drugo leto ji pridam, ker je ona zadovoljna z njo — vidiš, tako bi bilo modro.”
“Aha,” je pritegnil Janez dvoumno, da se ni vedelo, ali mu je všeč ali mu ni.
Mokar je vrgel viržinko v jarek in zadremal.
Janez je gonil in čisto nič ni bil dremoten. “Tri leta da bi čakal, pravi gospodar. Tri leta, tri leta--------”
Nezavedno je mahljal z bičem in iskal konca teh treh let. Zdelo se mu je, da ga ne vidi in da ga ne bo učakal.
“Ančki povem. Kaj poreče?— Ne, ne bom ji povedal. — Kje bi dobil tisočak? — Če grem v posojilnico — bi dobil, toda še enega, za živino in orodje — potem sta dva. Preveč bi bilo dolga. — Po gospodarjevo bi bilo modro. — Misli on. Ne, ne strpim teh treh let pri njej in brez nje. — Že vem. V Ameriko jo potegnem. Tam se zasluži. Še taki zaslužijo, ki so malo prida delavci. — Toda Ančka bi bila doma. — In Miha tudi doma — in kdo ve kdo še. — Ne grem!” Janez je zavozil na dvorišče, razdvojen in potrt, da je pozabil poklicati gospodarja, ki je udobno spal na koleslju. Ko je iz-pregal, se mu je zdelo, da je izpod kuhinjskega okna zbežala črna senca. Popustil je izpreže-nega konja in skočil na vrt, kamor je izginila postava. Rigo je šel k vodnjaku in prevrgel prazen škaf. Ropot je prebudil Mokarja, ki si je pomel oči, se ozrl in zapazil konja.
“Janez,” je zakričal, “ali noriš? Vročega konja h koritu!”
Hlapec je pritekel z vrta in Riga trdo zagrabil za uzdo.
“Nekdo je sleparil okrog hiše in zbežal čez vri.”
“A, kdo bi bil? Spravi konja in ne nori!”
Gospodar je zlezel s koleslja in šel godrnjaje v hišo. Vežna vrata so se sama odprla. Janez je slišal Ančkin glas, ko mu je ponudila kave, kakor ji je bila naročila gospodinja.
“Ne bom, nič ne bom,” je mrmral gospodar, se oprijel za držaje in šel trudno po stopnicah.
Janez je naglo privezal konja in šel po prstih do kuhinjskega okna. Prav tedaj je ugasnila luč. Samo Ančkino senco je uzrl na beli steni.
Za trenutek je postal in razmišljal. Nato se je vrnil v hlev, prižgal luč in posvetil na Mihov pograd.
“Ni ga!” je izpregovoril jezno. “O slepar!”
Žalosten je sedel na žleb in oprl glavo med dlani. Poleg njega je revno brlela hlevna svetilka.
IX.
Ančka se je vsa tresla, ko je smuknila iz kuhinje v kamro. V temi se je na pol slekla in sedla na skrinjo. Nič ni mogla misliti, s prsti je svaljkala trak dolge kite, ki ji je visela v naročje, ga zavijala in odvijala. Ko je zaž-venketala oprema, ki jo je Janez obesil na kljuko pred hlev, ko je zaropotal koleselj, ki ga je potegnil pod streho, je vztrepetala in vzdihnila. Nato je nastal mir. Skoz strop se je čulo smrčanje Mokarjevo, visoko v hribih je lajal pes pred samotno hišo.
(Dalje prihodnjič)
WASHINGTON, D.C. — Akademski kipar France Gorše je gotovo ena naj večjih umetniških osebnosti med Slovenci našega časa. Je po vsej pravici umetnik dveh celin, Evrope in Amerike. Slovenije in sveta. V njegovih delih diha pristni slovenski u-metniški navdih, pa vendar je tudi svetovljan, čigar umetnost je bila priznana na mednarodnih forumih prav tako v Evropi kot tudi v Ameriki. Slovenski Amerikanci ga še prav posebno poznamo in cenimo, ker je živel toliko let med nami v Clevelandu in New Yorku, opremil cerkve v Minnesoti in Torontu, kakor tudi novo slovensko kapelo v Washingtonu. Prav tako ga poznamo po njegovih uspelih razstavah v Clevelandu, New Yorkn, Torontu in Washingtonu.
Čas je že bil, da smo dobili vsaj eno knjigo o našem kiparju. Knjiga sicer nima namena biti kritična prezentacija dela kiparja Franceta Goršeta, ampak podaja njegov umetniški razvoj zadnjih tridesetih let. Knjiga vsebuje prevod v angleščino umetniške oznake kiparja iz prve knjige o njem, ki jo je napisal leta 1938 umetniški kritik Rajko Ložar, in prevod Gor-šetove ocene iz knjige Franca Ši-janca Sodobna likovna umetnost iz leta 1961. Glavni del knjige obsega 68 fotografij izbranih Goršetovih kipov, ustvarjenih v zadnjih dvajsetih letih.
Knjigo, ki je izšla pod naslovom Sculptor Gorše, sta uredila John Arnež in Rudy Vecerin, je izšla kot osma knjiga v zbirki Studia Slovenica in je tiskana na lepem papirju, da bo v ponos vsaki knjižnici umetniških del. Cena knjigi je 10' dolarjev, kdor pa se pri naročilu sklicuje na to, da je o knjigi prebral o-ceno v enem izmed slovenskih časopisov, jo dobi za 6 dolarjev. Knjiga se naroča po pošti na naslovu Studia Slovenica, P.O. Box 4531, Washington, D-.C. 20017, ali pa na naslovu Studia' Slovenica,' P.O. Box 232, New York, N.Y. 10032, kjer se tudi naročajo druge knjige iz iste zbirke. Ljubiteljem .slovenske umetnosti bo ta knjiga lepo darilo za prazni-! ke.
Spominjam se pripovedovanja sil naš veliki vladika Rožman, starih ljudi, kako lepo, hvaležno Opravil je slovesno sv. mašo so praznovali to nedeljo naši 'in imel na nas globok nagovor z predniki pred 100 leti. Seveda so vsebino: “Može in fantje! Zakaj se v to lepo navado vmešale tudi bi se Jezusa bali?” Slavnostni

E. A. Kovačič
Zopet nekaj i “Otoka”
V deželi strica Sama ste že praznovali Zahvalni dan. Lepa, hvalevredna je ta navada, dokaz globoke, žive vere očetov Združenih držav. Tudi tu poznajo slično navado, tretjo nedeljo v septembru, ko šolska mladina nosi na oltar razne sadeže leta.
grde razvade: pijančevanje, pretepi. itd. in razumljivo je, da Cerkev ni bila več naklonjena temu. Ko je bila 1. 1935 zopet o-življena Kmetska zveza, so v Sloveniji zopet lepo začeli nadaljevati navade prednikov in oba naša cerkvena vladika tiste dobe, Rožman in Tomažič, sta pozdravila to lepo zamisel. Zahva-Ijenja so bila vse nedelje v oktobru na podružnih cerkvah in sv. Martin je zaključil to lepo pobožnost tistega leta.
Živo mi je v spominu Zahvalna nedelja 1. 1927, Izredno lep, jasen, miren, topel, sončen jesenski dan. Vsa poljska sadna in vinorodna letina je tisto leto bila izredno bogata. S pokojnim očetom sva šla kmalu zjutraj, ko sva prišla od prve jutranje maše iz Št. Petra, v Grčevje v zidanico po boljšo pijačo za kosilo in večerjo tisti dan. Na potu grede se nam pridruži še več sosedov, kateri so šli isto pot po pijačo v svoje zidanice lepega vinorodnega Grčevja. Lep dan je razumljivo delal izredno dobro voljo in potem mladi, novi vin-ček veselo razpoloženje. Kmalu smo se vračali. Okrog 11. dopoldne se z dobrim očetom in par sosedi za par minut — za oddih ustavimo pri kapelici sv. Barbare in se razgledujemo po krajih od Novega mesta ob Krki čez plodno Šentjernejsko ravan proti Kostanjevici, čez Krško polje proti Brežicam. Izredno jasno, čisto ozračje je nudilo krasen razgled širom Dolenjske, Štajerske in lepo košato gorovje Gorjancev in Kočevskih hribov. Ko to ogledujemo, se iz starih stolpov cerkva v kapitlju v Novem mestu, v Šmihelu, v Št. Petru, Šentjerneju, Šmarjeti, Beli cerkvi oglasijo znovoni po končani sv. maši ob 10. in vsa dolina je i odmevala v nebeško lepih melodijah mogočnih zvonov. Vsi smo zamaknjeni poslušali to izredno lepo godbo in dva poslušalca, katera sta bila nad 10 let v tujini v ZDA in Nemčiji, sta vzkliknila: “Kaj takega ne dobiš nikjer na svetu!”
G. Kristanc prav lepo opisuje vse lepe dogodke v naši Dolenjski pred 30 ali več leti. Proslave 800-letniee samostana — belih menihov v Stični 15. in 16. avgusta 1936 sem se z mnogimi iz moje rojstne fare udeležil tudi jaz, saj so nebeško lepo cerkev na Trški gori pozidali stiski menihi. Izredno lepo vreme je privabilo na to slovesnost nad 60,000 ljudi iz vseh predelov Slovenije. Pobožnosti so prisostvovali tudi štirje škofje: Rož-
Katoliki žal tega dosti ne ^po- M^^^g^brnič z^tS^Krka
števajo, čeprav imajo od cerkvene oblasti staro zapoved, da opravijo zahvalo za žetev in o- v . stale sadove zemlje tekočega le-j ta. Pri nas doma sedaj zopet le-
po praznujejo vse to na prvo . nedeljo v novembru na Zahval-’L no nedeljo.
lin naš očak Jeglič, katerega sem j videl takrat zadnjikrat v tem Ves ogromni prostor samostana in okrog njega je va-!lovil v tisočih romarjev in dobri
irisšfva - poisr
so poskrbeli, da je vsak lahko prišel poceni do dobre, o-bilne hrane in pijače. Mogočna je bila nočna procesija mož in fantov iz samostana na nad eno oddaljeni hrib Vinograd,
govornik pri tej maši je bil takratni prošt iz Novega mesta Karel Čerin. Okrog 2. ure zjutraj je ta lepa slovesnost minila, na hribu so bili prižgani trije veliki kresovi, mi okrog smo kramljali, peli cerkvene in narodne pesmi, dremali in pričakali zore. Nudil se nam je krasen razgled po vsej stiški in temeni-ški dolini. Stiški zvonovi — zelo podobni po glasu zvonovom na Trški gori — so veselo drobili jutranjico. V bufetu na samostanskem dvorišču smo se malo okrepčali in šli v ogromno samostansko cerkev, katera je bila veliko premajhna za vse. S težavo se prerinem do prižnice, ker ob 7. uri je imel slovesno sv. mašo in pridigo vladika Tomažič iz Maribora.
Precej utrujen se vsedem na kamniti p r is t a v e k ogromnih stebrov v baziliki in mi kar padejo oči skupaj in za par hinov zadremljem. Takrat stopi škof na prižnico, upre svoj prijazni pogled v mene, kakor bi hotel reči: tako mlad, pa tak zaspanec. Pa sličnih zaspancev je bilo takrat precej v cerkvi. Dobrotni očetovski pogled škofa je vse vzdramil. Po končani prvi maši je bilo zunaj zborovanje mož in fantov, kjer sta govorila dr. Ba-saj Jože in Košiček Jože. Kmalu po 9. uri so se zopet začele zbirati množice okrog oltarja na prostoru samostanskega dvorišča in ves ta ogromni prostor ni mogel sprejeti vsega ljudstva. Ob 10. uri je namreč opravil slovesno zahvalno sv. mašo nadškof Jeglič ob asistenci škofov Rožmana, Srebrniča, Tomažiča, opata Kostelica ter številne samostanske in ostale duhovščine. Ko je mož gledal množico, zbrano okrog sebe, je začel jokati, kmalu se je umiril n začel nadaljevati z Naj svetejšo daritvijo. Na častnem mestu je takrat sedel minister dr. Kprošec in če se prav spominjam, tudi dr. Natlačen. Po končani maši se je razvila ogromna zahvalna procesija v štiristopih iz samostana po stiški dolini nad 1 uro. Kdo je nosil v tisti procesiji Nasvetejše, se ne spominjam. Radi odhoda vlaka iz stiške postaje proti Novemu mestu in Belokrajini še pred 1. uro pop. se procesije nisem udeležil, a jo opazoval. Kakor ogromno valovje hudournika se je valila množica iz samostana in kar ni hotelo biti konec tega. Res krasen prizor na vso to stotino zastav, narodne noše, staro in mlado. Vse je pelo hvalo in čast Jezusu v sv. Rešnjem Telesu. Kar s težavo sem prišel skozi množico, katera je delala špalir pri tej slavnosti, in z drugimi vred komaj pravočasno prišel na postajo. Čeprav so tisti dan od 12. ure naprej vozili iz stiške postaje vsake pol ure posebni vlaki na vse strani, je bil naš “dolenjc” natrpan s potniki-romarji. Kljub utrujenosti in vročini je bilo vse veselo — praznično razpoloženo.
Od tedaj je minilo 35 let; beli očetje in vsa zemlja so doživela mnogo bojev in viharjev in če človek gleda na vsa ta leta nazaj, mora priznati posebno božjo pomoč in varstvo, da smo pre-
Velika hvmm razprodaja
slovesiskiSi gramofonskih plošč!
IKTEfiMTIGNAL BOOK REGORFdISL
32 03 BROADWAY ASTORIA NEW YORK, N.Y. 11106 212 — 278-4966
ZAČENJA SVOJO VELIKO ZIMSKO RAZPRODAJO GRAMOFONSKIH PLOŠČ PO NAJNIŽJIH MOŽNIH CENAH:
DOLGOIGRALNE PLOŠČE PO POSEBNI CENI, SAMO $4.25, ČE NAROČITE SAMO ENO, IN §15.00 ČE NAROČITE ŠTIRI. VKLJUČNO POŠTNINA!
LPSV-Y-861 — VEČERNI ZVON (Ansambel Alojza Grnjaka i vok. kvartet MARLES
LPV-Y-858 — PO DOMAČE (Slovenske polke i valeeki) LPYV-S-805 — DALEČ OD DOMA (Slovenske polke i valček!) LPSV-Y-840 — VABILO (Vokalni kvartet ZVONČEK poje slovenske narodne pesmi)
LPY-V-824 — MILO MORE MOJE (Dalmatinske narodne pjesme) LPYV-S-811 — TAM KJER MURKE CVETO (Kvintet AVSENIK)
LPVY-S-795 — TRIGLAV (Ansambel Lojzeta SLAKA)
LPV-182 — V DEŽELI MOJI (Ansambel
RUDIJA BARDORFERIJA)
VSE TE PLOŠČE DOBITE ENOSTAVNO, ČE POŠLJETE ČEK ALI MONEY ORDER NA NASLOV:
INTEftNAIDNAL IQQK RECORD DIST.
32 03 BROADWAY ASTORIA NEW YORK, N.Y. 11106
NA ZAHTEVO VAM POŠLJEMO NAŠE BREZPLAČNE KATALOGE OSTALIH GRAMOFONSKIH PLOŠČ!
sta praznovala 350-letnieo obstoja. Govoril sem s par rojaki od tu, kateri so se udeležili te slovesnosti. Prav lepo je bilo tam,
poslaništva, ki je zahteval več človeških žrtev.
Podnevi in ponoči so ljudje v poslaništvo prihajali in iz nje-
cerkev se prav lepo obnavlja in Iga odhajali z najrazličnejšimi
obnovitvena dela so še v teku, saj poškodbe so bile med zadnjo vojno ogromne. Ob tej priliki naj povem to: “6. julija 1946 je v taborišču Eboli pri Napoliju v južni Italiji umrl 22-letni akademski slikar g. Ludvik Debeljak, doma iz Zamosteca pri Sodražici, idealen fant, velik umetniški talent in njegova prezgodnja smrt je prizadela veliko izgubo naši umetnosti. Pokojni je bil učenec umetnika Goršeta in velik prijatelj p. Ambroža iz Nove Štifte. Izredno delaven fant in kljub strogi prepovedi zdravnikov v sanatoriju tam, delal kar naprej. Za tuberkulozne so tam zelo skrbeli, toda vroči obmorski zrak ni bil za njih pljuča. Pokojnega Ludvika sem večkrat obiskal v času bolezni. Bil je vedno živahen, poln dobre, resne volje za obnovo naših
nalogami. Od tam so nadzirali in vodili vse nastope proti rdečim na vojaškem, pa tudi na gospodarskem in političnem polju. Od tam so vse to delo tudi stalno nadzirali.
Napori so včasih uspevali bolj včasih manj, vendar se je položaj v Južnem Vietnamu tako ustalil, da so zdaj odločili, naj se poslaništvo ZDA v Saigonu omeji na redno dnevno delo, kot jje to' običaj drugod. Če bo vse v redu, se bo to zgodilo z novim letom 1972.
Prispevajte
V TISKOVNI SKLAD AMERIŠKE DOMOVINE
Ženske dobijo delo
Delo za žensko
Iščemo zanesljivo žensko za
1 ,,	., oT_ , Čiščenje lepega doma v Pepper
svetisc m ostalih kulturnih spo-...	_	„
i Pike blizu Rapid postaje, 2 ah
;
Vsa društva, ki oglašajo vmro “Društvenem imeniku” svoje kjer je bila slovesna polnočnica, odbore in javljajo v listu svo- katero je opravil škof Rožman, je seje in prireditve, prosimo, ® Nad 6,000 mož in fantov je s prida nove odbore čimprej po-[žganimi bakljami šlo v tej pro-šljejo.	(cesiji. Prav milo, veselo so peli! brodili te težke čase.
Ona društva, ki doslej še ni-!stiški zvonovi, godbe v samosta-j Samostan je na zunaj res majo 'svojega odbora v našem nu, sredi hriba in na vrhu hriba marsikaj izgubil, dobil prva leta “Društvenem imeniku”, vabi-'so igrale evharistične pesmi, o-	nehvaležne udarce, a du-
mo, da ga pošljejo in prilože gromen zbor mož in fantov v pismu nakaznico za $15.00 kot procesiji je dajal čast Jezus, ka-
plačilo za letni oglas.
terega je v veliki monštranci no-
voščili PRAZHEKE
v božični številki Ameriške Domovine dne 17. decembra 1971!
Vaše čestitke, objavljene v našem listu, bodo dosegle številno slovenško izseljeniško družino po vsem svetu, tudi nekdanje prijatelje in znance.
Kličite 431-0628 ali pridite v urad.
hovno v sebi in med prebivalstvom ogromno pridobil. Veliki opat Avguštin Kostelec že nad 10 let uživa pri Bogu večno plačilo, par patrov krasi palmova veja mučeništva. Beli očetje v Stični s, prav isto vnemo in gorečnostjo vršijo svoje poslanstvo v duhovno korist ,v božjo čast in dobro našemu narodu — kakor so delali v 800-letni dobi njih predniki. Bog daj, da bi vzvišeno poslanstvo stiški menihi vršili do konca sveta.
G. Kristanc tudi prav lepo o-pisuje slavno božjo pot Novo Štifto, katera je letos 22. avgu-
menikov v Sloveniji, poškodovanih med zadnjo vojno. V ago-! ni ji par dni pred smrtjo je poleg! svoje matere in zaročenke Stane j govoril tudi s p. Ambrožom in' delal načrte za obnovo. Navzoč sem bil pri njegovi smrti. Imel je lep, slovesen pogreb na pokopališču Batipaglia. Sedaj s patrom Ambrožem uživata yso lepoto božje umetnosti v srečni večnosti.
Spomini č. g. Kristanca so res zelo lepi in zanimivi in mož podaja v njih bogato, dragoceno gradivo pri sestavi zgodovine našega naroda. Ko bi se razni slovenski izobraženci, ki mlatijo toliko po nepotrebnem politične slame, raje zbrali in sedli -' • k mizi in napisali kaj več stvarnih, resničnih spominov na čase v naši domovini pred prvo in drugo svetovno vojno, opisali naše kulturne, prosvetne, cerkvene, narodne organizacije, kmetijske, delavske zveze in društvene, katerih je bilo toliko in tako delavnih, bi jim bili bolj hvaležni.
Razmere se čistijo tudi doma in nekoč se bodo razčistile in za tiste čase naj pripravijo dovolj gradiva za zgodovinarja, da ne bo sedel za prazno mizo, ampak bo našel dovolj točnega, objektivnega materiala. Regerčan v tem zasluži izredno pohvalo.
Prav iskren pozdrav vsem pošilja in vsem dobro želi
Peter Selak
; 3 dni. Dobra plača. 461-4241.
—(237)
Moški dobijo delo
Finisher
For fiber glass musical instruments. Must be handy with hands.	731-2082
(235)
MALI OGLASi
V najem
Dvoje stanovanj, vsako po 4 sobe, se odda v najem blizu cerkve Marije Vnebovzete na 15257 Saranac Road. Oglejte si osebno.
O	(X)
¥ poslaništvu IM v Saigonu je mirnejše
SAIGON, J. Viet. — Od začetka rdečega pritiska na Južni Vietnam je bilo ameriško poslaništvo vedno živo kot čebelnjak in to ne le podnevi, ampak tudi ponoči. V spominu je še napad rdečih komandosov na poslopje
V	najem
Oddamo 5 sob in kopalnico zgoraj, plinski furnez, na 6013 Bonna Ave. Vprašajte na 1193 E. 60 St.	442-2009
(235)
HIŠNA POPRAVILA
Za vsa hišna popravila, od kleti do strehe, vodne napeljave, opaže (paneling) kličite z zaupanjem 432-0219.
—(237)
V	najem
4-sobno stanovanje s kopalnico, zgoraj, zadaj, plinski furnez, se odda odraslim na 61 St. blizu Sv. Vida. Kličite 881-9947.
—(237)
Dve hiši naprodaj
V fari sv. Vida blizu St. Clair Avenue sta naprodaj dve hiši. Ena ima dve stanovanji, 4 in 3 sobe, druga je za eno družino, ima 6 sob. Vse v dobrem stanju. Kličite po 6. zvečer EX 1-1845.
(8,13,15 dec.)
V najem
Oddamo 5 sob in garažo, spodaj, na 237 E. 156 St.
Kličite 692-2708
—(237)

ftLEXANDRE DUMAS i
Grof Monte Cristo
is
“Ne bojte se, Valentina, in naj se vam zgodi karkoli. Če bodete trpeli, če izgubite svoje čute, če se prebudite, ne da bi vedeli, kje ste, se ne prestrašite! Da, če bi začutili, da ste v rakvi, ne obupujte, ampak recite si: Ta tre-notek čuva nad menoj prijatelj, oče, mož, ki želi mojo in Maksimilijanovo srečo.”
“Ah, ah, kakšna strašna misel!”
“Valentina, ali ndstopite raje kot tožiteljica svoje mačehe?”
“Raje bi umrla stokrat, da, umrla!”
“Ne, vi ne umrjete, in naj se vam zgodi karkoli, mi obljubite, da ne bodete trepetali, ampak upali.”
“Mislila bom na Maksimilijana!”
“Vi ste moja iskreno ljubljena hčerka, Valentina; ja edini vas morem rešiti, in rešim vas.”
Čute, da je prišel trenotek, ko je treba prositi Boga za pogum, sklene svoje roke in prične moliti, čisto pozabljajo, da ji krijejo bele rame le njeni razpleteni, dolgi lasje, in da je videti, kako ji vtriplje srce pod finimi čipkami njene nočne obleke.
Grof nežno položi svojo roko na ramo svoje varovanke in pravi s svojim očetovskim smehljajem::
“Hčerka moja, verujte, da sem vam udan, kakor verujete v božjo dobrotljivost in Maksimilijanovo ljubezen!”
Valentina vpre vanj pogled, poln hvaležnosti.
Grof vzame iz žepa svojega telovnika smaragdno bonboni-jero,- odpre zlato ključavnico in položi v Valentinino roko majhno okroglo pastiljo veliko kakor grah.
Valentina jo vzame v drugo roko in se pozorno ozre v grofa: z njegovega pokroviteljskega obličja je sijala skoro božanstvena veličanstvenost in mogočnost Valentinin pogled je bil vprašujoč.
“Da,” pravi grof.
Valentina položi krogljico v usta in jo požre.
“In zdaj na svidenje, dete moje,” pravi grof; “poskusil bom spati, kajti rešeni ste.”
“Pojdite,” pravi Valentina, “in obljubljam vam, da se ne udam nikakemu strahu, in naj se zgodi karkoli.”
Monte Cristo se ozre na mlado deklico z dolgim pogledom; in ta zapre pod vplivom vspavajo-čega sredstva, katero ji je dal Monte Cristo, svoje oči.
Grof vzame kozarec, izlije tri četrtine pijače v peč, da bi bilo lahko misliti, da jo je izpila Valentina, ga postavi nazaj na nočno mizico in izgine skozi skrivnostna vrata, ozrši se še enkrat na Valentino, ki je zaspala zaupljivo in čisto kakor angelj, ki leži pri Gospodovih nogah.
V.
Valentina
Nočna svetilka je še vedno lila na Valentino svojo luč, črpaje zadnje ostanke olja, ki so še plavali na vodi; bolj rudeč krog je že pobarval alabaster oble; mali plamenčki so vstrepetavali,
CHICAGO, ILL
MOBILE HOME
’64 STAR — 10x50’. 2 bdrm. & din. rm. w-69’ rm. addition. 12x28’ parlor with master bdrm. Must relocate. $4,500. Call owner 839-5460
kakor da bojujejo smrtni boj. Bele zavese in odeja so se pobarvale z nekako opalno barvo.
Na cesti ni bilo najmanjšega šuma, in po hiši je vladal mir, ki je vzbujal grozo.
Vrata Edvardove sobe se od-pro še enkrat, in prikaže se obraz, ki smo ga to noč že enkrat opazovali: gospa Villefor-tova je prišla gledat vspeh pijače.
Vstavivši se na pragu, posluša prasketanje svetilke, edini slišni šum v tej mrtvaško tihi sobi; nato se previdno približa nočni mizici, da bi videla, če je Valen-tmin kozarec prazen.
Kakor vemo, je ostala v njem le poslednja četrtina.
Gospa Villefortova ga vzame in izlije ostanek v pepel, nato skrbno očisti kristal, ga obriše s svojim lastnim robcem in postavi nazaj na nočno mizico.
Če bi bil mogel prodreti človeški pogled v notranjščino te sobe, bi bil videl, kako zelo se je gospa Villefortova obotavljala, približati se Valentinini postelji in ozreti se na svojo pastorko.
Ta žalostni sij, ta molk, ta strašna poezija noči, vse to ji je brezdvomno vzbujalo vest. Zastrupi j alka se je prestrašila svojega lastnega dela.
Končno se osrči, odstrani zaveso in se ozre na Valentino.
Deklica ni več dihala; preko stisnenih zob ni prišel noben dihljej več, ki bi izdajal življenje, njene belkaste ustnice so se nehale gibati, oči so ji obdale vijoličaste proge, in trepalnice so ji bile kakor iz voska.
Gospa Villefortova opazuje to obličje nepremično, toda z značilnim pogledom. Opogumi se, in dvignivši odejo, položi svojo roko na srce mlade deklice.
Bilo je mirno in hladno.
Pod roko so ji vtripale le žile njenih lastnih prstov. Zgrozi se in odtegne svojo roko.
Roka Valentinina je visela čez posteljo; laket je bila nekoliko skrčena, lepi prsti so se otrplo opirali na rob postelje.
Okoli nohtov so bili proti modrikasti.
Za gospo Villefortovo ni bilo nobenega dvoma več: vse je bilo končano, strašno delo, poslednje, katero je imela izvršiti, je bilo končano.
Zastrupljalka v tej sobi ni imela opraviti ničesar več; previdno torej odstopi, boje se svo-
JASNO STALIŠČE — Mrs. Barbara Fellows je na konferenci žensk v Evropskem skupnem trgu v Londonu pokazala jasno, kaj misli.
I
jih lastnih korakov na tleh.
Minute minevajo; toda gospa Villefortova ne .more izpustiti zavese, ki jo je držala nad Valentinino glavo kakor razprostrt pajčolan.
Ta hip se prasketanje nočne svetilke podvoji.
Gospa Villefortova pri tem šumu zatrepeta in izpusti zaveso.
Isti hip svetilka ugasne, in sobo napolni strašna tema.
Sredi te teme se sproži ura in bije pol petih.
Vsa preplašena plane morilka iz sobe in s potom strahu na čelu odhiti v svoje prostore.
Tema traja še dve uri.
Polagoma prične prodirati v sobo bled dan; polagoma postaja jasnejši ter končno popolnoma razsvetli barve in obliko predmetov v sobi.
Bilo je to tedaj, ko je prišla po stopnicah bolničina postrež-nica s skodelico v roki ter stopila v Valentinino sobo.
Očeta ali ženina bi bil prepričal prvi pogled, da je Valentina mrtva; toda postrežnica je mislila, da bolnica spi.
“Prav,” pravi, stopivši k nočni mizici. “Nekoliko je pila.”
Nato gre k peči, naredi ogenj, sede v svoj naslonjač ter kljub temu, da je baš prišla, izrabi Valentinino spanje v to, da tudi
sama še nekoliko zadremlje.
Ob osmih jo zbudi ura,
Presenečena od tega tako dolgo trajajočega dremanja, začudena, da ta roka še vedno visi iz postelje, skoči postrežnica k postelji, da bi jo dvignila, toda otrpla roka se ne upogne. Zdaj ji postane vse jasno.
Izvije se ji strašen krik.
Nato plane k vratom in zakliče:
“Na pomoč! Na pomoč!”
“Kako? Na pomoč?” se odzove s stopnic glas gospoda d’Av-rignya.
Bil je to čas, ko je navadno prihajal zdravnik.
“Kako? Na pomoč?” se začuje glas gospoda Villeforta, ki
je planil iz svojega kabineta. “Doktor, ali niste slišali klicati na pomoč?”
“Da, da; pojdiva,” odvrne gospod d’Avrigny, “pojdiva hitro k Valentini!”
Toda predno še dospeta zdravnik in oče v njeno sobo, planejo tja sluge, ki so bili v istem nadstropju in po hodnikih; vide, kako leži njihova ljubljena mlada zapovednica bleda in nepremična, dvignejo roke proti nebu in prično omahovati.
“Pokličite gospo Villefort! Zbudite jo!” zakliče kraljev prokurator pred vrati sobe, v katero si, kakor se zdi, ne upa vstopiti.
Toda mesta da bi ubogali, se
ozro sluge na gospoda d’Avrig-nya, ki stopi k postelji in vzame Valentino na svoje roke.
“Tudi ta še!”... zamrmra in jo spusti nazaj na posteljo. “O moj Bog, moj Bog, kdaj prenehaš!”
Villefort plane v sobo.
“Moj Bog, kaj pravite?” vskli-
kne in dvigne roke proti nebu* “Doktor! Doktor!”
“Pravim, da je Valentina mrtva!” odvrne d’Avrigny s slovesnim glasom, ki je v svoji slovesnosti strašen.
(Dalje prihodnjič)
Oglašajte v “Amer. Domovini”

Naznanilo društvenim tajnikom
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $15.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $lo.00 dosti koristnega.
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društve-jj nih vesti in novic.
L-
NAZNANILO
Vsem prijateljem naznanjava, da jim za letošnje božične praznike in novo leto 1972 ne bova posebej pismeno voščila. Za najino zdravje je to prezahtevno. Zagotavljava pa jih, da se jih bova spomnila v tem času še posebej pri sv. maši in sicer v svojih molitvah. Po svoji moči bova namesto tega prispevala v dobre namene.
BRATA FRANCE i JANEZ SEVER
CLEVELAND, OHIO
’1
Lepo božično darilo!
Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mu boste zelo ustregli.
Ako to storite, bomo novemu naročniku poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika.
___________________________________KUPON______________________________________________
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči naslov:
Ime ..................................................................••••■...
cesta ........................................................................
t ..C,
mesto in država ..............................................................
Za to darilo pošiljam znasek $ ............
Moja ime je ..................................................................
Moj naslov je ................................................................
mesto in država ..............................................................
VISOKO NA PODSTAVKU! — Devet čevljev visoki Blackfoot Indijanec obvladuje prostor v bivališču Frontier Toion, obnovljenega forta na kontinentalnem razvodju nedaleč od Helene v Montani. Kip je izdelal John Quigley, ki ga vidimo, ko si od blizu ogleduje svojo stvaritev. Naselje ima tudi cerkvico, kjer se mladi pari radi prihajajo poročat. Slika spodaj kaže glavno cesto Frontier Towna.
Draga nevesta!
Poročni elan naj bi bil najsvetejši, najveselejši in najlepši dan Tvojega življenja.
Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so na j večje važnosti.
Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi.
Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih najnovejših katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, papirja in črk.
Naše cene so zmerne postrežba
uslužna.
Na svidenje!
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave.
||	Cleveland, Ohio 44103 S

DRUŽINA NA POTI — Michael Wilding Jr. z ženo Beth in hčerkico, vnukinjo Elizabeth Taylor, hiti na letališču Rima, da bi ujel letalo.