M. S.

Društvo Slovencev

V

l$b sedmem letnem občnem zboru

"EMBAJADORES JUVENILES" SUDAMERICANOS

Iniciando su gira como “embajadores juveniles” sudamericanos que bajo los
auspicios de Panagra y respaldo del Departamento de Estado norteamerieano vi-
sitaran diez importantes ciudades de los Estados Unidos, partieron el 2 de oc-
tubre en El Interamericano los cinco estudiantes argentinos seleccionados por el
Ministerio de Educacion. *

Los cinco “embajadores juveniles” de buena voluntad de Argentina y de
otros paises sudamericanos fueron recibidos el lunes pasado por el presidente
Dwight Eisenhower y entregaron en esta ocasion a el un mensaje de salutacion
del presidente de la Naeion general Peron.

El martes los viajeros se trasladaron a Nueva York como huespedes del al-
calde Vincent Impelletieri. En Nueva York fueron recibidos tambien por el car-
denal Spellman, y entregaron a el un mensaje del cardenal primado de Buenos
Aires doctor Santiago Luis Copello.

"MUDI JUŽNOAMERIŠKI VELEPOSLANIKI"

Dne 2. oktobra je odpotovalo v Združene Ameriške Države pet najboljših
argentinskih dijakov, ki jih je izbralo prosvetno ministrstvo. Ti dijaki so odpo¬
toval v Zed. Am. Države z letalom El Interamericano, last letalske družbe Pan¬
agra, skupno z dijaki iz ostalih južnoameriških držav, v katera prihajajo leta¬
la omenjene letalske družbe. Potovanje mladih južnoameriških veleposlanikov se
vrši na stroške Panagre in je pod pokroviteljstvom ameriškega zunanjega mi¬
nistrstva.

Mladi južnoameriški veleposlaniki dobre volje so bili v ponedeljek sprejeti
v Washingtonu pri predsedniku generalu Eisenhowerju. Ob tej priliki so mu ar¬
gentinski dijaki izročili pozdravno poslanico predsednika republike generala Pe¬
rona. Naslednjega dne so kot gostje new-yorškega župana Impelletieri-ja odpo¬
tovali v New York, kjer so bili sprejeti tudi pri kardinalu Spellmanu ter so mu
izročili pozdravno pismo buenosaireškega nadškofa kardinala dr. S. L. Copella.

Sedmi letni občni zbor Društva Slo¬
vencev. Mnogo je bilo že napisanega in
govorjenega v zvezi z dosedanjim de¬
lom Društva Slovencev in občnimi zbo¬
ri. Najrazličnejša so bila polja, na ka¬
terih se je udejstvovalo Društvo Sloven¬
cev v šestih letih obstoja. Društveni
funkcionarji, stari preizkušeni javni de¬
lavci in mladi, vstopajoč v javno življe¬
nje, oboji so v medsebojni slogi v teh
letih žrtvovali mnogo dela in truda, da
je Društvo Slovencev uspevalo in posta¬
lo tako ugledna in reprezentativna or¬
ganizacija slovenskih protikomunističnih
naseljencev v Argentini.

Omenili smo društvene funkcionarje.
Nič manjša pozornost in zahvala gre
članom društva, ki so v teh šestih letih
pokazali v požrtvovalnem in vtrajnem
sodelovanju svojo visoko kulturno ra¬
ven ter zavest dolžnosti, ki jo imajo kot
slovenski protikomunistični izseljenci.

Šestletni obstoj in uspehi Društva
Slovencev so dokaz, da je slovenskim
protikomunističnim emigrantom v Ar¬
gentini taka organizacija potrebna. To
je organizacija, ki more zajeti vse one,
katerim je krščanstvo vodilna, ohrani¬
tev slovenstva pa gonilna sila, to pa v
medsebojnem odnosu in v javnem udej¬
stvovanju.

Društveni delokrog' je vse od ustano¬
vitve do danes tako širok, da noben
slovenski protikomunistični izseljenec ne
more stati ob strani. Poštene utemelji¬
tve za pasivno zadržanje ali celo na¬
sprotovanje nima. Iz poročil na. vseh
'dosedanjih občnih zborih — pa tudi iz
letošnjega tiskanega poročila — je raz¬
vidno, da je društvo usmerjalo in u-
smerja svojo dejavnost v kulturno, pro¬
svetno, vzgojno, gospodarsko in social-
no-karitativno smer. Kdo more reči, da
teh dejavnosti društva ne more podpi¬
rati in da ne more sodelovati?

Društvo Slovencev pa vrši še eno na¬
logo: našim sovražnikom-komunistom v
domovini — je dokaz, da živimo, de¬
lamo in da izpolnjujemo dolžnosti pro¬
tikomunističnih izseljencev. Komunistom
v domovini je dokaz, da na svobodnih
argentinskih tleh plapola naš prapor,
na katerem ni rdeče zvezde — simbola
nasilja in krvi —, ampak stoji čist, za¬
sidran v temeljih večnih resnic krščan¬
skega nauka.

Precenjevali bi naš pomen, če bi tr¬
dili, da moremo kot emigrantje malega
naroda posegati v tok dogodkov v svetu
ali doma. Omalovaževanje nas samih bi
pa bilo, če bi kdo zagovarjal nazor, da
je vseeno, če kaj delamo ali ne, ali da
je vseeno kaj in kako delamo,-

Nobene skrivnosti ne izdamo, če trdi¬
mo, da komunisti v domovini naše delo¬
vanje in življenje zasledujejo in niso
zadovoljni z nami. Ne pretiravamo, če
trdimo, da jim je zelo neprijetna naša
delavnost, iniciativnost in ugled, ki ga
imamo. Zelo jih moti, če smo pripadni¬
ki raznih nazorov v preteklosti, raznih
gledanj v begunskih taboriščih, raznih
stanov in poklicev združeni v eni skup¬
ni organizaciji in svobodno, dostojno
razpravljamo v iskanju pravilnih reši¬
tev.

Kaj bi naši sovražniki-komunisti v
domovini najbolj pozdravili, da bi bili
mi onemogočeni in naše delo uničeno?

Oni bi najbolj pozdravili, da bi med
nas prišla nesloga, da bi si postali so¬
vražni tisti, ki so bili do včeraj prija¬
telji, da bi intrigantje delali zmedo, da
bi bili oklevetani, zasramovani in zani¬
čevani javni delavci in tako ubita volja
do javnega dela drugim, da bi se zru¬
šili temelji poštenosti v medsebojnem
odnosu in da bi zavladala hinavščina in
zahrbtnost, da bi ostale resolucije Ka¬
toliškega shoda le pozabljen kos papir¬
ja in lepe besede v njih kot “medseboj¬
no spoštovanje” le fraza, da bi se nas
polastila za emigranta najbolj smeš¬
na lastnost domišljavost, da bi ne¬
utemeljeno sumničenje zadostovalo kot
zadosten dokaz za sodbo, obsodbo in
izvšitev sodbe nad častjo in dobrim
imenom svojega bližnjega. . .

Vse to bi naši sovražniki-komunisti z
velikim veseljem pozdravili. Dobro ve¬
do, če in kadar bi se to zgodilo, bi se
jim izpolnila želja, da bi lahko zapisali
v svoje anale: “slovenska protikomuni¬
stična emigracija v Argentini je pro¬
padla”.

Slovenska protikomunistična emigra-

Predsednik republike general Peron
je na predsedniški jahti Tecuara prispel
v soboto v pristanišče paraguayske
prestolnice Asuncion, da je vrnil svoje-
časni obisk paraguayskemu predsedni¬
ku dr. Frideriku Chavesu.

V Asuncionu so predsedniku generalu
Peronu pripravili veličasten sprejem. V
pristanišču ga je sprejel in pozdravil pa-
raguayski predsednik dr. Friderik Cha-
ves z vsemi člani svoje vlade, visokimi
predstavniki' vojske in cerkvenimi do¬
stojanstveniki ter člani diplomatskega
zbora. Mestni župan mu je izrekel pri¬
srčno dobrodošlico in mu sporočil, da ga
je mestna občina imenovala za častnega
občana. Izročil mu je tudi zlate simbolič¬
ne ključe mesta.

S pristanišča sta se oba predsednika
vozila v odprtem avtomobilu po mestnih
avenidah do predsedniške rezidence, v
kateri je bival general Peron ves čas
svojega zadržanja v Asuncionu. Med pot¬
jo so predsedniku generalu Peronu izka¬
zovali čast vojaški oddelki, šolska mla¬
dina in člani raznih delavskih sindika¬
tov. Vse mesto je bilo razkošno okra¬
šeno.

Na čast generalu Peronu je bilo v
Asuncionu več slavnosti. Tako koncert¬
ni in folklorni nastopi, sprejem v vladni

V ZDA se predvideva Sprememba po¬
litike do Sovjetske zveze. Bivši demo¬
kratski kandidat za predsednika pri lan¬
skih volitvah, Adlai Stevenson se je vr¬
nil s svojega potovanja okoli zemeljske
oble. Nazadnje je bil v Evropi. Svoje
vtise je šel razlagat tudi predsedniku
Eisenhowerju in mu predlagal, da naj
ZDA sklene nenapadalno pogodbo s sov¬
jeti.. Skoraj istočasno je govoril bivši
državni tajnik Acheson, ki je opozoril na
nevarnosti, ki bi nastale, ako bi se vezi
prijateljstva med ZDA in Anglijo ohla¬
dile. Anglija pa terja, da mora priti čim-
prej do razgovorov z Malenkovim in to
v največjem obsegu, ko bi se poleg Ma-
lenkova in Churchilla moral udeležiti te
konference tudi Eisenhower in bi bil
navzoč tudi tedanji predsednik francoske
vlade. V Angliji terjajo tako konferenco,
ki naj odstrani napetost med Vzhodom
in zahodom, že od maja letos, v ZDA pa
so se dosedaj take konference otresali,
ker so bili mnenja, da naj sovjeti na
manjših mednarodnih posvetih in sestan¬
kih najprej dokažejo, da so res za od¬
stranitev ovir za konec mrzle vojne med
Vzhodom in Zahodom. Zanimivo je, da
prihajajo s predlogi za zaključitev mrzle
vojne v tem času. Še pred kratkim so
namreč povdarjali, da so ZDA mrzlo
vojno proti sovjetom “dobile” in da je
treba iti po tej poti naprej, pa bodo v
Kremlju postali še popustljivejši. Toda
zgodilo se je drugače; danes se zavez¬
niki “prepirajo” o tem, kdo bo šel v
Moskvo trkat na vrata Malenkova.

V SENCI “H” BOMBE

Eksplozija prve “H” bombe v Sibiri¬
ji je v veliki meri povzročila tako spre¬
menjen potek dogodkov; ko sta Eisen-
hover in Dulles prevzemala vodstvo
ameriške zunanje politike, sta napove¬
dovala, da ne bosta sovjetov več samo
“božala” in “zadrževala”, ampak da jih
bosta prisilila, da se bodo morali umak¬
niti iz sredine Evrope in vrniti svobodo

cija v Argentini ne bo propadla. Tega
naj se zavedajo naši sovražniki. Za to
so jim porok naši možje in fantje, naše
žene in dekleta, ki so s svojo tiho požr¬
tvovalnostjo in vstrajnostjo dokazali in
dokazujejo, da so nepremagljivi. Nare¬
jena učenost jim je tuja. Preprostost,
iskrenost, pa zdrav in bister razum je
pri njih doma. Zato bo zmaga z božjo
pomočjo na njihovi strani.

Sedmi letni občni zbor Društva Slo¬
vencev pa naj bo sedmi kamen v zgrad¬
bi spomenika, ki ga gradimo delu, po¬
štenosti in krščanski ljubezni.

palači, predvsem pa veliko ljudsko zbo¬
rovanje, na katerem je govoril tudi ge¬
neral Peron. V svojem govoru je povdar-
jal, da veruje, da je Amerika ena sama
domovina, ki ne pozna meja. Omenjal je
tudi delo, ki ga vrši v svoji domovini in
načela, ki ga vodijo pri tem delu: na
znotraj pomirjenje, socialna pravičnost,
bratstvo, na zunaj pa mirno in prijatelj¬
sko sožitje med narodi.

Oba predsednika sta na tiskovni kon¬
ferenci odgovarjala tudi na številna
vprašanja, ki so jih jima postavljali pa-
raguayski časnikarji in dopisniki sve¬
tovnih časnikarskih agencij. V svojih iz¬
javah sta oba povdarjala prijateljstvo,
ki druži Argentino in Paraguay in ki se
je še poglobilo s pristopom Paraguaya
h gospodarski uniji, ki obstoja že med
Argentino in Čilom.

V ponedeljek je general Peron zapu¬
stil Asuncion in se je s svojo jahto po¬
dal na pot proti domovini.

Ves čas bivanja v Asuncionu so mno¬
žice navdušeno pozdravljale predsedni-
nika generala Perona kjerkoli se je po-
pojavil, časopisi pa so v svojih člankih
poveličevali njegovo delo, ki ga ne vrši
samo v korist svojega naroda in svoje
domovine, ampak tudi za stvar miru v
svetu.

satelitom. Konec vojskovanja na Koreji
in popuščanje sovjetov po Stalinovi
smrti, vse to je dalo prav tistim, ki pra¬
vijo, da so sovjeti na umiku. Pod tem
vtisom je bil tudi Churchillov govor v
maju, ko je pozval, da se naj takoj zač¬
no direktni razgovori z Malenkovim, ki
da je šibak in nesiguren v svojem sed¬
lu in bo zato popuščal. Iz Moskve so pri¬
hajali glasovi, ki so dajali prav Chur¬
chillu, seveda ne v tem smislu, da bi
potrjevali sovjetsko “šibkost”, pač pa da
bi trenje, ki je po Churchillovem govo¬
ru med Anglijo in ZDA nastalo, še pove¬
čali.

Med tem je v avgustu Malenkov po¬
trdil, da je prišlo v Rusiji do prve eks¬
plozije hidrogenske bombe. Tako je se¬
daj gotovo, da imata dve državi tako
bombo, sovjeti in ZDA. V začetku v
ZDA ni bilo prevelikega razburjanja za¬
radi tega, da imajo sovjeti “H” bombo,
pač pa preplah sedaj narašča. Ameriški
listi objavljajo vedno več podatkov o
tem, koliko atomskih bomb imajo sov¬
jeti in kaj vse lahko dosežejo, ako bi
se odločili za nov Pearl Harbour in ZDA
s takim napadom atomskih in hidro-
genskih bomb presenetili. Ameriške
obrambne ustanove sedaj izjavljajo, da
v ZDA ni več večjega mesta ali indu¬
strijskega središča, ki ne bi bilo izpo¬
stavljeno ruskim atomskim bombam. So¬
vjetska industrija ni samo prehitro na¬
predovala (še pred nekaj meseci so
ameriški listi pisali, da bo trajalo še
deset let, predno bi bila sovjetska in¬
dustrija sposobna izdelati “H” bombo),
ampak imajo sovjeti baje tudi način iz¬
delovanja atomskih in hidrogenskih
bomb, ki je neizmerno cenejši od ameriš¬
kega. Predsednik ameriške senatske ko¬
misije za atomsko energijo je te dni
podal izjavo, v kateri pravi, da bodo
morali Amerinkanci izbirati ali: finančni
zlom, ali pa razvaline pod sovjetskimi
atomskimi in hidrogenskimi bombami.
Ker je finančni zlom manjše zlo kot pa

poraz pred sovjeti, bo moral senat v
kratkem odobriti nov kredit 10 miljard
dolarjev, da bi ameriška industrija
mogla ohraniti korak s sovjetsko pro¬
dukcijo atomskih orožij. Vodja ameriške
civilne obrambe je bil pri Eisenhowerju
in po obisku povedal časnikarjem, da v
ZDA ni več varne točke pred sovjetski¬
mi napadi atomskih in “H” bomb. Vsa
važna ameriška industrija bo morala iz¬
giniti globoko pod zemljo, ali pa bo mo¬
rala vsaj prav kmalu daleč proč od na¬
selij s civilnim prebivalstvom.

Ako bo tedaj ameriška diplomacija
poslej skušala ohranjati dobro voljo so¬
vjetov z “božanjem” ali pa “zadrževa¬
njem” na njih sedanjih postojankah, te¬
daj bo verjetno s tem storila zelo lepo
uslugo ameriškim vojaškim oblastem, ki
se bodo morale vreči v novo tekmo s
sovjetsko atomsko oborožitvijo.

DVOJNI NAMEN ANGLEŠKE
DIPLOMACIJE

Kakor v ZDA, tako se tudi v Angliji
nekoliko čudijo, zakaj sovjeti ne prei¬
dejo v napad, ako je res, da so na po¬
lju atomskih orožij že v tolikšni premo¬
či. Obratno — sovjetski državniki še
vedno kažejo lepo lice. Zato je bilo tre¬
ba hitro seči po sredstvih, s katerimi bi
se dalo preračunati, kako daleč bi bili
sovjeti pripravljeni priti na pol pota
zahodnim zaveznikom nasproti. Maurice
Schuman je v OZN prejšnji teden pred¬
lagal sovjetom, da bi se naj sklenila ne¬
napadalna pogodba med ZSSR in evrop¬
sko skupnostjo, ki se zbira okoli Strass-
bourgha in okoli Schumanovega načrta.
Ako sovjeti res mislijo, da jih mislijo
zahodni zavezniki napasti, tedaj bi bila
taka pogodba dokaz, da se sovjeti moti¬
jo. Ker na Schumanov predlog sploh ni
bilo odgovora iz Moskve, so šli zato še
po krepkejše sredstvo in začeli pisati o
tem, da bi šel na sestanek z Malenko¬
vim sam Eisenhower in sklenil z njim
nenapadalno pogodbo med ZDA in ZSSR.
Odgovora na to ponudbo iz Moskve tudi
še ni bilo — v ZDA sedaj pišejo, da se
naj nadaljnji razgovori spet začno na
najnižji stopnji — šele ob uspešnem kon¬
cu bi naj prišlo do sestanka med držav¬
nimi poglavarji.

Toda v Londonu mislijo kljub temu,
da naj Anglija krene po poti lastne ini¬
ciative. Londonski listi pišejo, da je se¬
daj še čas, ker da sovjeti res sedaj še
ne morejo kreniti v pravo vojskovanje
proti zahodu. Sicer je res, da se je so¬
vjetska industrija silno razmahnila in
da bo atomska produkcija pri sovjetih
zelo narastla, vendar je vse polno do¬
kazov, da se sovjeti še ne bodo mogli
spustiti v vojskovanje pred dvemi ali
tremi leti. Sovjeti morajo namreč ve¬
deti, da bo tretja vojna zelo dolga, toda
za tako dolgo vojskovanje je sedanji
režim v Kremlju še prešibak. Sovjetski
diktatorji vedo, da so nepriljubljeni in
da vladajo s terorjem; ta teror pa izva¬

jajo z aparatom, ki ni prav nič zanes¬
ljiv. Stalin je potreboval 10 let, da je
dobil ves ta aparat popolnoma pod svo¬
jo kontrolo. Malenkov pa je šele začel
dobivati nad njim kontrolo, ko je moral
seči celo po Berievi glavi. Še bolj kot
nesigurnost režima govori proti takojšnji
vojni tudi dejstvo, da se je. sovjetska in¬
dustrija razvijala na račun poljedelske
produkcije. Beria je na prisilno delo po¬
gnal toliko prebivalstva, da je danes
poljedelska produkcija v ZSSR manjša,
kakor pa je bila 1. 1928. Porazno pa je
stanje živine. Najmanj tri ali pet let bo
trajalo, predno bo to stanje toliko zbolj¬
šano, da bi sovjeti mogli zbrati toliko
rezerv, da bi se lahko odločili za večlet¬
no vojskovanje.

Toda kakšno bo to vojskovanje? Voj¬
skovanje “dveh škorpijonov”, ki se bo¬
sta spopadla tako, da si bo vsak izmed
njiju zadal toliko strupenih injekcij, da
bosfei nazadnje oba poginila — tako je
označil atomsko vojskovanje bivši pred¬
sednik ameriške atomske komisije Op¬
penheimer. Vojskovanje z atomskimi in
“H” bombami pomeni konec civilizacije,
tiste civilizacije, kakor jo imamo danes
okoli sebe. Zato bo verjetno moralo pri¬
ti do nekega sporazuma o tem, kako se
bo preprečilo vojskovanje s temi sred¬
stvi, kakor se je v drugi svetovni vojni
preprečilo vojskovanje s plini.

Pogajanja za tak sporazum pa bodo
verjetno dolgotrajna, včasih trajajo lah¬
ko celo desetletje. Glavna partnerja
bosta ZSSR in ZDA — toda gorje tis¬
tim, ki bodo morali plačevati račune teh
sporazumov med dvema velikima. V
največji nevarnosti bi bil najprej položaj
Anglije, ki bi verjetno izgubila vodstvo
vsega svojega imperija, ako bi bila po
sporazumu med ZDA in ZSSR obsojena
na tretje mesto. Zato angleška atomska
industrija tako hiti in zato se sedaj po
Churchillovem neuspehu odpravlja na
pot v Moskvo Eden. Konference med
Stalinom in Rooseveltom je pripravljal
med drugo vojno Churchill, ko je odha¬
jal posredovat v Moskvo. Posredoval je
odlično in ako bi ZDA sledile vsem nje¬
govim nasvetom, bi verjetno danes so¬
vjeti ne bili tako globoko v sredini
Evrope. Ako pride do direktnih razgovo¬
rov med ZDA in ZSSR, tedaj je vloga
Anglije lahka, ker bi bilo treba verjetno
seči le po spisih v arhivih angleškega
zunanjega ministrstva, ki govore o Te¬
heranu in Jalti ter Potsdamu. Še vedno
bi bilo Evropi v veliko korist, ako bi
angleška diplomacija mogla preprečiti
napake, ki jih je Roosevelt delal, ko se
je pogovarjal s Stalinom.

Seveda ima tako angleško posredovan
nje tudi polno “dinamita”, ki lahko iz¬
zove drugo nevarnost: podcenjevanje

ameriškega vodstva svobodnega sveta
lahko privede do take reakcije, da se
ZDA odločijo za politiko izolacionizma
— in ta bi pomenila konec Anglije in
konec svobode v Evropi.

NAVDUŠEN SPREJEM PREDSEDNIKA REPUBLIKE
6ENERALA PERONA V ASUNCIONU

PRED EDENOVIM OBISKOM V MO SKVI:

Govorice o nenapadalnih pogodbah

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 8. X. 1953

IZ TEDNA V TEDEN

USA: Med Severno Ameriko in Juž¬
no Korejo je bila podpisana medseboj¬
na vojaška obrambna pogodba. — Pred¬
sednik gral Eisenhower je na tiskovni
konferenci izjavil, da bo v prihodnjih
dneh dobil od svojega brata dr. Miltona
obširno poročilo o njegovih vtisih s po¬
tovanja po južnoam.državah in njegove
predloge za -zboljšanje odnosov med
ZAD in Južno Ameriko. Eisenhower je
naglasil, da bo osebno preučil to poro¬
čilo in bo tudi zasledoval, da se bodo
stavljeni predlogi tudi izvajali. — V
ZAD je izbruhnila stavka pristaniških
delavcev. — ZAD in Panama sta podpi¬
sali pogodbo, po kateri bodo ZAD vrnile
Panami ozemlje ob prekopu, ki ni nujno
potrebno za njegovo vzdrževanje. Uve¬
den ie tudi sistem enakopravnosti Pa¬
namcev in Amerikancev pri zaposlitvi
na kanalskih napravah. Panama se je
obvezala sodelovati z ZAD v vsaki bo¬
doči vojni,-ZAD pa bodo bi'anile Pana¬
mo ob slehernem napadu nanjo. — Go¬
spodarski strokovnjaki v ZAD napove¬
dujejo nov dvig ameriške industrijjske
proizvodnje v prihodnjih treh letih. —
ZSSR ima dovolj atomskih bomb, da
istočasno bombardirala vsa večja ame¬
riška industrijska središča, je izjavil
amer. obrambni minister Wilson. —
ZAD so zagotovile Franc:. ] da ji bodo
do konca prihodnjega leta posodile na-
daljnih 385 milijonov dolarjev za uspeš¬
no vodenje vojne proti komunistom v
Indokini.

ANGLIJA: Na kongresu britanske la-
boristične stranke v Margate je desni¬
čarsko krilo stranke pod vodstvom At-
tleeja obdržalo vodstvo stranke v ro¬
kah. Bevan s svojimi skrajnimi levičarji
je ostal v manjšini. Laboristi v svojih
resolucijah zahtevajo sklicanje konfe¬
rence velikih štirih, včlanjenje rdeče Ki¬
tajske v ZN, nevtralizacijo Koreje, ob¬
sodbo novega ameriško-španskega vo¬
jaškega pakta, podporo NATO, so pa
proti oborožitvi Nemčije in proti nasil¬
ni osvoboditvi narodov za železno zave¬
so. — Anglija je pristala na zadnjo
egipčansko zahtevo, da bodo morali an¬
gleški strokovnjaki v prehodni dobi pre¬
daje sueškega prekopa Egiptu nositi ci¬
vilne obleke in ne vojaških uniform. Po¬
gajanja bi se zaradi te egipčanske zahte¬
ve skoro razbila. Angleške čete se bodo
sedaj umaknile iz področja Sueza naj¬
kasneje do konca 1. 1954., angleški stro¬
kovnjaki pa do 1. 1955. — Anglija je pa¬
dla kot izvoznik v Južno Ameriko na
tretje mesto. Drugo mesto ji je namreč
prevzela Zahodna Nemčija. Prva je
USA.

ITALIJA: Gospodarski strokovnjaki

Francije, Nemčije, Italije, Nizozemske,
Belgije in Luksemburga so na zasedanju
v Rimu izdelali načrt, po katerem naj bi
bila Evropa enotno tržišče, na katerem
naj bi svobodno izmenjavali delo in ki
naj bi morda imela tudi enotno valuto.

EGIPT: Revolucionarni svet je v

Kairu obsodil na smrt z obešenjem biv¬
šega egipčanskega min. predsednika Ha-
dija, ker da je “prezgodaj in samo za¬
radi Farukovih osebnih želja zapletel
Egipt v vojno z Izraelom” in ker je pri¬
pravljal umor šejka Hasana el Bano, po¬
glavarja muslimanske bratovščine. Po¬
zneje so smrtno obsodbo spremenili v
dosmrtno ječo.

ZSSR: Sovjetski tisk se je pred dne¬
vi prvič oglasil k vprašanju izginulih
britanskih diplomatov Burgessa in Mac-
leana in žene slednjega in izjavlja, da
je “vse skupaj detektivska zgodba v sti¬
lu Sherlock Holmesa, ki jih Amerikanci
v zadnjem času pišejo na vse strani.”
Vsa stvar da ima namen še povečati na¬
sprotovanje zahodnega sveta proti ZSSR.

KOM. KITAJSKA: Sovjetski stro¬
kovnjaki bodo spremenili rdečo Kitajsko
v vojaško in industrijsko velesilo, poro¬
ča pekinški radio. Kitajska bo pričela
izdelovati tanke, vojaška letala in topo¬
ve, istočasno pa bodo odprli številne
rudnike železa, bakra in navrtali petro¬
lejske vrelce. Nova kitajska industrija
bo izdelovala orodje, avtomobile, zdravi¬
la in druge izdelke. Vse to da bodo “ve¬
likodušno podprli iz Moskve.”

PERZIJA: Gral. Zahedi je objavil, da
je pripravljen začeti pogajanja z Angli¬
jo za ureditev vprašanja petrolejske in¬
dustrije v Abadanu. Ta industrija je bi¬
la sedaj skoro v zastoju zaradi pomanj¬
kanja petrolejskih strokovnjakov. Vlada
je objavila, da bodo morali za nekaj ča¬
sa zopet sprejeti “tuje strokovnjake”,
da poženejo petrolejsko industrijo v tek.

Naročajte in širite
Svobodno Slovenijo
- PORAVNAJTE NAROČNINO! -

DELO SLOVENCEV V MEDNARODNEM KRŠČANSKEM
STROKOVNEM GIBANJU

Razen v emigrantskih političnih orga¬
nizacijah se slovenski zastopniki pod
vodstvom g. dr. Mihe Kreka udejstvuje¬
jo tudi v mednarodnem krščanskem
strokovnem gibanju.

Tako so predstavniki narodov iz držav
za železno zaveso v Severni Ameriki
ustanovili Srednje-evropsko zvezo kr¬
ščanskih strokovnih društev, ki ji pred¬
seduje Slovenec g. Jože Melaher.

Delo te zveze ni omejeno samo na Se¬
verno in Južno Ameriko, v kateri tvo¬
rijo zopet Slovenci najbolj delavno sku¬
pino, ampak zajema tudi Evropo in po¬
skuša vplivati na razne mednarodne či-
nilce in jih zainteresirati za probleme,
ki jih skuša reševati v svojem, delokro¬
gu.

Tako je Srednje-evropska zveza kr¬
ščanskih strokovnih društev nedavno po¬
slala spomenico kongresu Mednarodne

konferencije svobodnih strokovnih dru¬
štev v Stockholm. Spomenica poveličuje
junaško vero v svobodo delavstva v dr¬
žavah za železno zaveso, ki se je dvigni¬
lo zoper komunistično diktaturo. Toda —
tako naglaša spomenica — zasužnjeni
delavci ne morejo uveljavljati svojih
pravic zoper strojnice in tanke. Slediti
morajo dejanja tako od strani celotnega
svobodnega sveta, kakor še posebej od
svobodnega delavstva.

Ameriški delavci, organizirani v Dru¬
štvu katoliških strokovničarjev v New
Yorku, so pa nedavno povabili na pre¬
davanje g. dr. Puša o temi “čemu kr¬
ščanske delavske organizacije”. G. dr.
Puš je zborovalcem orisal razvoj de¬
lavskega strokovnega gibanja v Evro¬
pi, ki ie bil bistveno drugačen od one¬
ga v Ameriki. Za svoja izvajanja je žel
toplo priznanje.

Slovenski smučarji zmagoviti tudi v Čilu

Bariloče, 24.9.1953.

Kot sem že zadnjič omenil, je Club
Andino Bariloče dobil povabilo, da po¬
šlje svoje zastopnike v smuškem teku
na čilsko državno prvenstvo v smuško
središče Andillanca na področju Osor¬
na, t. i. onstran Kordiljere nasproti
Nahuel Huapiju. častno nalogo, da za¬
stopajo argentinski klub, so prevzeli na¬
ši tekmovalci Jerman, Flere in Kukovi¬
ča.

Po štirinajstdnevnem bivanju v Čilu
so se smučarji danes vrnili s popolno
zmago v žepu. Tehnični rezultati so sle¬
deči:

Smuški tek na 15 km: 1) France Jer¬
man (CAB Argentina) 1.11.15, 2) Ja¬
nez Flere (CAB Argentina) 1.17.36, 3)
Edgard Laipenieks (UC Čjle) 1.17.57, 4)
Andrej Kukoviča (CAB Argentina)
1.21.17, 5) Luis de Ridder (CAB Argen¬
tina) 1.22.34, 6) Ignacio Errazuriz (UC
Čile), 7) H. Reiber (Čile), 8) Jaime
Errazuriz (Čile). Sledi še sedem čilskih
tekmovalcev.

Posta Transandina 3x7 km: 1) Club
Andino Bariloče (Jerman 34’33”, Flere
36’10”, Kukoviča 36’18”), 2) Universi-
dad Catolica (Laipenieks 85’54”, Ig.
Errazuriz 41’18”, J. Errazuriz 48’54”).

O svojem obisku v Andillanki so
fantje povedali nekaj zanimivosti.

Andillanca je velik hotel na gorski
ravnici med vulkanskimi gorami. Obda¬
ja ga lep gozd jn proga za tek je jako
podobna onim, ki se tečejo v Evropi.

V štafetah je sodelovalo devet mo¬
štev, a “Posta Transandina” se teče le
med vodilnima kluboma, ki sta Club An¬
dino Bariloče (Argentina) in Club De-
portivo de la Universidad Catolica (či¬
le). Najmočnejši tekač onstran And je
letonski ' begunec Edgard Laipenieks,
pred leti dobro poznan v evropskih smu¬
čarskih krogih.

V Andillanki so se vršile tudi tekme v
alpskih disciplinah. V slalomu in vele¬
slalomu je zmagal z gotovostjo argen¬
tinski zastopnik Luis De Ridder. Med
damami so vsa prva mesta pobrale Se-
vernoameričanke. Naši fantje so mne¬
nja, da so v alpskih disciplinah Argen¬
tinci dosti boljši kot pa smučarji on¬
stran And.

Še  ena zanimivost iz čila: v zastop¬
stvu Punta Arenas sta tekmovala dva
naša človeka: Štajerc Rajh in v Čilu

rojeni Dalmatinec Cvitanič.

Slovenske tekme na Cerro Otto

Isto nedeljo (21.9) ko so naši tekači
zmagali v Čilu, in ko je Bertoncelj so¬
deloval na mendoških tekmah “Paso de
los Andes”, kjer je odnesel prvo na¬
grado bariloškj zastopnik Aristeo Bena-
videz, je SPD Bariloče priredilo družin¬
ski izlet, združen z otroškimi tekmami
in prijateljskimi tekmami vseh sloven¬
skih smučarjev, kar jih je bilo doma.
Dan je bil lep, sneg ugoden, udeležba
nadvse številna, saj se je zbralo v Mei-
lingovi koči 23 Slovencev. Kljub po¬
manjkanju smučk — otroci in člani so
si jih morali izposojati — je vsa prire¬
ditev potekla v najboljšem razpoloženju.
Med naraščajem so tekmovali fantiči
in deklice, najstarejši je star dvanajst
in najmlajši pet let. Zmagovalec, Slav¬
ko Bavdaž, je pokazal veliko nadarje¬
nost in je smel potem teči tudi s člani.
Najmlajši smučar, Janko Grzetič, je
prav korajžno vozil, tik pred ciljem iz¬
gubil smučko, a potem z eno samo dilco
pripeljal skozi cilj, prav kot kakšen
spreten tekmovalec prve kategorije.
Obe punčki, Alenka Grzetič in Voljica
Habjan, sta se tudi postavili, čeprav
sta imeli čisto neprimerno “orodje” na
nogah in za Petra Bavdaža prav tako
ne dvomim da se bo razvil v porabnega
smučarja.

“Bratje” so napravili za sebe precej
nedolžen smuk, da pokažejo naraščaju
in občinstvu kaj znajo. Joško Simčič je
komentiral: “Šumafilm” presenta: Slo¬
venske tekme na Cerro Otto”, tekmo¬
valci so se razporedili in oni, ki so kot
smučarji odšli v zasluženi penzijon t. j.
Slavko Adamič, Rudi Arko in Milan Go¬
dec, so prevzeli vodstvo tekme, z rdečo
ruto za start in z urami za štopanje. “V
divjem diru” je zasluženo zmagal Blaž
Razinger, drugi je bil dr. Grzetič, tretji
Padovan, ostalih pet tekmovalcev ; pa
menda brez škode za beli šport lahko
zamolčim, dasi bo njihova imena SPD
držalo v častnem spominu.

Naj še omenim, da je “moralni zma¬
govalec” (slovenskih tekem nedvomno
Peter Arnšek, ki je z mavcem na nogi
—i nagrada za preveč korajžni trening
na Catedralu! — prišepal de Meilinga,
jn da je Fric Omerzu pogruntal, da so
za njega klavirske tipke primernejša
zabava kot pa dilce na nogah.

Ob čaju v koči so se razdelila darila
in po 1  veselem petju so se udeleženci na
smučih in peš odpravili v Bariloče, vsi v
odličnem razpoloženju. V A.

Novo nasilje komunistov nad kat. Cerkvijo

Po vseh kom. državah so komunisti
začeli z novimi nasilji nad kat. Cerkvijo.
Po vseh državah — tudi v Jugoslaviji —
preganjajo škofe, duhovnike in vernike.

Komunisti na Poljskem so napravili
najprej hišno preizkavo pri kardinalu
Wyszynskem. Istočasno je poljska kom.
vlada izdala odredbo, s katero ga je
“odstavila”. Takoj so organi policije kar¬
dinala aretirali in odvedli v internacijo v
nek samostan. Vlada je v svojem ciniz¬
mu Šla celo tako daleč, da je objavila,
“da je kardinalu dovolila, da se umakne
v samostan”. Pozneje so pa sporočili, da
je kardinal “zapleten v delovanje pro¬
ti državi in da je s tem prelomil po¬
godbo med Crkvijo in državo”. Poljski
Cirilmetodarji so seveda takoj hlapčev¬
sko pozdravili ta korak komunistične
vlade.

Nastop poljskih komunistov proti kar¬
dinalu Wyszynskem je vzbudil velik od¬
mev in ogorčenje po vsem svetu. Iz svo¬
bodnih držav neprestano prihajajo pro¬
testne brzojavke na mednarodne ustano¬
ve ter izrazi vdanosti papežu Piju XII.
Svobodni tisk znova obširno piše o

trpljenju vernikov pod komunisti ter v
svojih poročilih omenja preganjanje kat.
Cerkve tudi v Jugoslaviji.

Argentinski škofje so v zvezi z najno¬
vejšim napadom komunistov na visoke¬
ga cerkvenega dostojanstvenika na Polj¬
skem izdali posebno pastirsko pismo, ki
so ga prejšnjo nedeljo brali po vseh kat.
cerkvah v Argentini.

Kardelj govori
o Trstu

Podpredsednik Titove vlade Kardelj je
govoril v Kočevju. Izjavil je, da “še ni
prepozno za rešitev tržaškega vprašan¬
ja”. Ponavljal je, da Jugoslavija pred¬
laga, da mesto Trst in del ozemlja cone
A postane mednarodno, vse ostalo pod¬
ročje cone A in cona B pa mora pripa¬
sti Jugoslaviji, “ker sta pretežno na¬
seljeni s Slovenci in Hrvati”.

Odmev na Kardeljev govor je bil ugo¬
den v Franciji in Angliji, delno tudi v
Zed. Am. Državah, kjer so pa istočas¬
no tudi objavili, da pripravljajo načrt,
po katerem naj bi Trst s cono A pripa¬
del Italiji, cona B pa Jugoslaviji.

Tito sr razburja radi
” reahcije 99

V Bjelovaru v Slavoniji je imel Tito
ob 10 obletnici ustanovitve tamkajšnjih
partizanskih oddelkov govor, v katerem
je zopet napadel tkzv. reakcijo. V govo¬
ru je med drugim dejal: “Ostanki reak¬
cije v Jugoslaviji so začeli dvigati gla¬
ve in loviti v kalni vodi, ker napačno me¬
nijo, da je do demokracije v Jugoslaviji
prišlo zaradi kakega pritiska z Zapada.
To ni res in je vse, kar smo doslej na¬
pravili, rezultat našega lastnega razvo¬
ja. Na govorice reakcionarjev v tujini,
da razpuščamo komunistično partijo, pa
odgovarjam: Prej bo šla kamela skozi
šivankino uho, kakor pa bi jaz to storil
ali pa dovolil komu drugemu, da to sto¬
ri. Komunistična stranka se je samo
prilagodila novim razmeram. Tudi pod-
stat komunistične stranke se je spre¬
menila. Prvo kar je treba, je to, da ko¬
munist ne sme ničesar zahtevati. Komu¬
nist mora biti najboljši graditelj socia¬
lističnega sistema in najboljši učitelj ši¬
rokih ljudskih množic.”

fPonovma napetost
na Koreji

Na Koreji je znova prišlo do velikih
nemirov med protikomunističnimi kitaj¬
skimi ujetniki in indijskimi četami, ki
jih stražijo. Indijske čete so “radi vzpo¬
stavitve miru” streljale v množico ujet¬
nikov ter so jih več ubile. Pri ponovnih
nemirih so indijske čete zopet uporabile
strelno orožje.

Do upora protikomunističnih kitajskih
ujetnikov je prišlo radi drznega in na¬
silnega nastopaja rdečih zasliševalnih
komisij.

Nastopanje indijskih čet proti vojnim
ujetnikom je povzročilo silno ogorčenje
na Koreji. Južnokorejski zunanji mini¬
ster je vložil na merodajna mesta naj¬
ostrejšo protestno noto, južnokorejski
vojni minister je pa zagrozil, da bo odre¬
dil izpust vseh protikomunističnih vojnih
ujetnikov. Pa tudi v ZN je brutalno na¬
stopanje indijskih čet vzbudilo veliko
začudenje, ker, da so bili vsi prepričani,
da indijske čete stražijo vojne ujetnike
samo s hladnim orožjem, tako, kakor
so to po podpisu premirja delali Ame¬
rikanci.

Časopisje poroča, da bo lahko imelo
nastopanje indijskih čet proti protikom.

ujetnikom na Koreji zelo hude posle¬
dice, ker še do danes ni niti najmanj¬
šega upanja, da bo sploh prišlo do mi¬
rovne konference.

Prispevajte v tiskovni sklad
Svobodne Slovenije

KOR<

Koroški sejem v Celovcu je obiskalo
blizu 150.00 ljudi, kar predstavlja re¬
kord med vsemi dosedanjimi sejmi.

Občinske volitve v Beljaku bodo 18.
oktobra.

Avgusta meseca je nekaj Slovencev
iz št. Lenarta pri 7 studencih obiska¬
lo Brezje. O tem obisku pišejo' v Kro¬
niki naslednje: “Za marsikaterega je
bila ta pot nekaj novega, drugi pa so
obujali spomine na tiste dni, ko je bilo
več življenja na Brezjah, kot pa ga je
danes. Vsaka božja pot ima nekaj svoj
stvenega, toda Brezje, kjer kraljuje
Kraljica našega naroda, mora danes
marsikaj pretrpeti. Nikakih spominč¬
kov, nikakih zunanjih slovesnosti ni
videti. Pa pravijo nekateri, da je to
znak verske svobode! Seveda so bili ti
naši romarji tudi na Bledu ter v “be¬
li” Ljubljani. Povsod jim je zelo uga¬
jalo, škoda, da niso mogli po stari ro¬
marski navadi na blejskem otoku tudi
zvoniti.”

Na novi maši dr. Naceta Lavrenčiča
koncem julija v Žihpoljah se je zbralo
preko 2.000 ljudi Tako je lepo prišlo do
izraza občestvo vernikov od blizu in da¬
leč; duhovnikov je prišlo 27 od Pliber¬
ka do Štefana v Zilji, od Rima do Grad¬
ca in Tirolske; od teh je bilo 12 doma¬
čih s Koroške. Naraščaj je zastopalo 5
bogoslovcev. Skupno je bilo po duhovni¬
kih zastopanih 7 dekanij. Popoldne je
pa prispelo še 400 Tržačanov s svojim
dekanom in župniki. Slovenska vzajem¬
nost je tako kot še nikdar po vojni sil¬
no močno odjeknila v Žihpoljah.

14. avgusta so v Podljubelju v De¬
lavskem domu, katerega sta ustanovi¬
la župnik Arnuš in dr. Lambert Ehrlich,
odprli novo tiskarno, ki je pa v komu¬
nističnih rokah.

Velikovški dekan Krištof Zebedin je
nastopil novo službeno mesto v šmohor-
ski dekaniji. Dasi tujec se je sloven¬
ščine naučil ne samo v besedi, ampak tu¬
di v pisanju. G. dekan je eden redkih
onih nemških duhovnikov, ki živijo med

ARGENTINA

Minister za javna dela Roberto D u .
peyron se je v ponedeljek nudil v
Tucumanu, kjer je izročil prometu
več novozgrajenih cest na dan, ki
je posvečen cestnemu in ostalemu
prometnemu omrežju. V zadnjih dva¬
najstih mesecih §o v Argentini zgra¬
dili novih cest za 164 milijonov pesov
in sicer je odpadlo na posamezne
province:

Buenos Aires: $ 40.850.000; Santa
Fe, $ 1.211.350; Entre Rio s ,

$ 3.960.000; Cordoba, $ 13.550.000;
Mendoza, $ 32.940.000; Corrientes,
$ 1.230.000; Catamarca, $ 3.200.000;
San Luis, $ 3.130.000; San Juan
$ 4.860.000; Eva Peron, $ 1.080.000;
Tucuman, $ 8.500.000; Salta,

$ 8.300.000; Chubut, $ 5.900.000;
Formosa, $, 2.440.000; Misiones,

$ 150.000; Neuquen, $ 7.800.000, y
S Santa Cruz $ 1.840.000.

Argentina ima tri nove škofe. Za
škofa v Tucumanu je imenovan
Msgr. Juan Carlos Aramburu, za
škofa v Azulu Msgr. Antonio Jose
Plaza, salezijanec Msgr. Jose Bor-
gatti je pa zasedel škofovsko stoli¬
co v škofiji Viedma.

Severnoameriški veleposlanik Al¬
bert Nufer, ki -se je dalj časa mudil
na dopustu, se je v petek vrnil v Bs.
Aires. V Washingtonu je imel več
razgovorov z vodilnimi osebnostni v
zun. ministrstvu ter tudi s tam. ar-
gent. veleposlanikom dr. Pazom.

V Argentini je bil prejšnji petek
posvečen odontologiii. Tega dne je
min. za narodno zdravje objavilo po¬
datke o skrbi za zdravje zob pri šol¬
ski mladini. Na nekaterih šolah so
dosegli celo tako popolne uspehe, da
ni bilo niti enega otroka z obolenjem
zob.

V Severno Ameriko je v torek od¬
potovalo 5 argentinskih poslancev in
senatorjev na zasedanje interparla-
mentarne unije. Argentinsko delega¬
cijo vodi predsednik poslanske zbor¬
nice Antonio J. Benitez.

Neki Avgust Gustinčič, o katerem
pravi časopisje, da je Avstrijec, je
padel pri km 23 ceste Calehaqui pri
Berazategui v 24 m globok vodnjak.
Pri padcu je k sreči zadobil samo
lažje poškodbe. Na prijavo, da je
imenovani Gustinčič izginil, ga je po¬
licija iskala in po petih dnevih našla
v 24 ra globokem vodjaku, v katerem
je že ves izčrpan stalno klical na
pomoč.

Guverner province Bs. Aires Car¬
los Aloe je v nedeljo odkril spome¬
nik Osvoboditelju generalu San Mar¬
tinu v mestu Rojas .

>ŠKA

Slovenci in jim priznavajo vse pravice,
kar pokažejo tudi v dejanju.

Dr. Janko Tischler je hotel za “Naš
tednik - Kronika” dobiti čim več podat¬
kov o slov. udeležencih na celovškem
velesejmu. Zato je obiskal g. Borisa
Zidariča, gosp. zastopnika LR Sloveni¬
je, trenutno dodeljenega jug. konzula¬
tu v Celovcu in ga je za te podatke na¬
prosil. Zidarič je sicer postregel brez
nadaljnjega s podatki, pripomnil pa je,
da “oglasov v vaš list “Naš tednik-
Kronika” ne morem dati, ker odloča¬
jo pri tem listu predvsem oni ljudje,
ki so v Sloveniji med okupacijo klali”.
Na te besede je objavil dr. Tischler v
“Našem tedniku” javen poziv g. Zidari¬
ču, naj javno sporoči, kateri morilci so
v vrstah okrog tednika.

Na gornje vprašanje je uredništvo
“Našega tednika-Kronike” prejelo dol¬
govezno pismo, ki pa ne daje odgovo¬
ra ria stavljeno vprašanje. “Naš ted¬
nik” v zvezi z Zidaričevimi “obtožba¬
mi” pripominja, da pri uredništvu ni
niti članov Hitlerjugend niti NSDAP
in tudi ne “tovarišev”, ki bi skušali
dokazati nemštvo kokrske ali kake dru¬
ge slovenske doline; in tudi ne končno
ljudi, ki bi se celo v zadnjih tednih
javljali pri avstrijskih uradih s trditvi¬
jo, da so bili vedno Nemci in so kot
Volksdeultscherji bežali iz Jugoslavije
in so samo radi tega v službi pri raznih
DF organizacijah, ker so dobro plačani.

KOLEDAR ZBORNIK

Svobodne Slovenije za leto 1954

bo po obsegu večji kot je bil Zbor-
nik-Koledar za leto 1953. V predna¬
ročilu do vključno nedelje dne 22.
novembra stane 38 pesov. Kdor želi
Zbornik-Koledar prejeti po pošti, naj
še priloži za poštnino in ovojnino 4
pese.

Pohitite s plačilom Koledarja
Zbornika v prednaročbi, ker bo po¬
zneje dražji.

i

Buenos Aires, 8. X. 1953

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

rflcMce ijz

NOVA KOMUNISTIČNA DIVJANJA

Pod naslovom “Razkrinkani hlapci va¬
tikanske agenture” in podnalovom”
“Med bivšimi jugoslovanskimi in nem¬
škimi žandarji, belogardističnimi ofi¬
cirji in med podobnimi črnimi elementi
si išče škofijski ordiniariat agente za
izvajanje nalog, ki jih prejema, iz Ri¬
ma” je “Slov. Poročevalec dne 15. av¬
gusta t. 1. objavil ogaben napad na or¬
ganizatorje spominske proslave za slo¬
vensko planinstvo zaslužnega znanega
pok. župnika in slovenskega skladatelja
Jakoba Aljaža. Spominska proslava je
bila določena za 16. avgust ter je bila
zanjo napovedana velika udeležba. Po¬
sebno veliko je bilo napovedanih fantov
in deklet v narodnih nošah. V Vratih bi
ob tej priliki bila tudi maša za vse ude¬
ležence. Ker so komunisti malo prej sko-
ro na istem kraju imeli svojo proslavo
60. letnice obstoja Slov. planinskega
društva, ki je bila strogo v okviru in-
tencij sedanjih komunističnih gospodar¬
jev v Sloveniji in seveda tudi brez ma¬
še, so komunistični funkcionarji začeli
besneti, ko so videli, da se mimo njih
pripravlja planinsko slavje v spomin
pok. župnika Aljaža in da posamezni
kraji kar tekmujejo v čim večji udeležbi
ljudstva. Zato “Slov. poročevalec” ogor¬
čeno ugotavlja, da^ “so zaslutili, da tu
ne gre niti za planinstvo, niti za Alja¬
ža, niti končno za cerkveni obred, am¬
pak, da so za vsem tem skriti čisto dru¬
gačni nameni”. O tem, da jih je potrdi¬
lo dejstvo, da se je po tam. župnijah
malo prej mudil “dekan ljubljanske ško¬
fije, ki je brez dvoma tudi v ta župnišča
prinesel nove direktive”. Nato list nava¬
ja organizatorje te proslave in jih pri¬
kazuje takole: “Med glavnimi organi¬
zatorji je star klerikalec Janez Rabič,
blagajnik PD v Mojstrani, dalje Janez
Kotnik ,žandar iz stare Jugoslavije in
žandar Hitlerjevega režima ter Lovro
Limoni, ki je bil med vojno aktivni ofi¬
cir bele garde in je bil šele letos izpu¬
ščen iz zapora. Okreg sebe so zbrali po¬
magače, ki naj bi nekako prikrili glav¬
ne organizatorje, katerih preteklost
ljudje predobro poznajo. To so Milan
Abrovc, Gustel Delavec, Jože Košir, To¬
lar, France Klinar in Janez Svoljšak”
In končno je v “te vode zajadral tudi
župnik Avguštin iz Dovjega, ki je sicer
član CMD, bil pa je pripravljen s tem,
da bi v vratih bral mašo, dati tej, čisto
politični manifestacii, verski karakter”.

Z ozirom na to “provokacijo protiljud-
skih elementov, ki jih je naše ljudstvo
izpljunilo že v revoluciji” so se takoj
zbrali jeseniški komunisti ter so iz svo¬
jih strokovnih organizacij izključili Ja¬
neza Kotnika in Franceta Klinarja.

Pa to še ni bilo dovolj. Neki Ulaga v
svoji vnemi, da potrdi svojo lojalnost
komunističnim nasilnikom, je 14. avgu¬
sta poslal “Ljubljanskemu Dnevniku”

iz Jesenic poročilo pod naslovom “Za
belogardističnega oficirja ni mesta na
železarskih Jesenicah”. V poročilu na¬
vaja, da se je 13. avgusta “odločila ti-
sočglava skupina delavcev železarne Je¬
senice izgnati z Jesenic biv. belogardi¬
stičnega oficirja Simoni Lavrentija”,
ki je bil zaposlen pri tvrdki “Elma”
na Jesenicah, ker je bil med organiza¬
torji “nameravane manifestacije v Vra¬
tin”. Nahujskana druhal je zahtevala,
da je imenovani moral takoj zapustiti
svoje službeno mesto ter “oditi skozi
špalir železarjev proti Mojstrani, kamor
so mu kazali pot trije delavci železarne
Jesenice,” Isti pisec poročila tudi nava¬
ja. “da so se tudi prebivalci Mojstrane
odločili, da za bivšega belogardistične¬
ga oficirja ni mesta ne v Mojstrani ne
v Dovjem”.

S tako krutimi represalijami so ko¬
munistični nasilniki udarili po organi¬
zatorjih nedolžne in nepolitične spomin¬
ske proslave zaslužnemu slovenskemu
planincu in skladatelju Jakobu Aljažu
in to v času, ko vse kom. veličine ve¬
do toliko povedati “o poglobljeni socia¬
listični demokraciji” ,s katero se pri¬
pravljajo na novembrske “volitve”. To
pač z edinim namenom, da bi že v ka¬
li zatrli sleherni poskus, da se ne bi
kdo spozabil in resnično pomislil na
iskrenost komunistov glede svobode, v
kateri naj bi se volivna farza zopet iz¬
vedla.

Umrli so. V Ljubljani: Ing. Nikolaj
Tomazo, glavni inžiner tovarne kle¬
ja, Saško Marinšek, otrok, Marija Tom¬
šič, upokojenka, Ana Belič, Luiza Ac-
ceto, roj Medič. Pavla Prepeluh, Mela¬
nija Stepančič, vdova po višjem sodn.
svetniku dr. Stepančiču, Marija Ada¬
mič, Marjana Pajk, roj. Bobnar in An¬
ton Rugelj v Dravljah, Marija Zorko,
roj. Mlačnik na Vranskem, Marija Koc¬
jančič v Črnivcu pri Brezjah, dr. Joža
Arh, zdravnik v Ljubnem, Jože Grčar-
tiskar v p. v Kamniku, Alojzija Krem-
puš, roj. Vipotnik v Celju, Ana Škof na
Viču, Jože Bertoncelj, v Stari Loki, Ka- 1
ti Korošec, roj. Mauher v Vitanju, Ro- j
zalija čebohin, roj. Brida v Ljubnem in 1
Anton Juh, pos. in dolgoletni cerkveni
klučar na Igu.

“Malomeščanstvo” se je začelo v naj¬
različnejših oblikah vtihotapljati v
Ljubljani celo med delavske vrste in
komuniste”. Tako so ugotavljali komu¬
nisti v tovarni “Saturnus” v Ljubljani.
Vse komuniste so pozivali naj s pojavi
malomeščanstva najprej “obračunajo”
v lastnih vrstah,” če hočejo onemogoči¬
ti ta škodljiv pojav, ki nima s socializ¬
mom ničesar skupnega”. Zelo “kvarno”
morajo vplivati na komuniste tudi tujci,
ki prihajajo v deželo, ker so “ostro ob¬
sodili klečeplazenje” pred njimi.

Ohranimo naziv “tovariš” je naslov j
pozivu, ki ga je v “Ljubljanskem Dnev- 1

niku” napisal neki Iztok, ki se pritožuje,
“da smo v Ljubljani že vsi ‘gospodje”,
‘gospe’ in ‘gospodične”. Če greš v trgo¬
vino!, te prodajalka vljudno vpraša:
“Gospod, kaj želite, prosim?” Tako je
tudi v gostilni, kavarni in celo v veči¬
ni uradov. Skratka povsod. Pa še nekaj
se opaža. Ponekod je gospod tisti, ki je
lepo- oblečen”. V 1 jb. tramvaju se je
zgodilo tole: Vstopila je neka ženska
srednjih let in se postavila k oknu, ka¬
kor -da sprevodnice sploh ni -opazila.
Ko jo je ta ogovorila z besedami: “To¬
varišica, do kam se peljete” ji je ta od¬
ločno odgovorila: “Jaz za vas nisem no¬
bena tovarišica. Nisem bila z vami v
gmajni.” Ti in taki pojavi doma jasno
prikazujejo razpoloženje večine ljudi na-
pram sedanji komunistični diktaturi.

Ga Helena Justin, o kateri smo poro¬
čali, da je umrla v Ljubljani, je bila naj¬
mlajša hčerka mokronoškega notarja in
graščaka ter sestra dolgoletnega rav¬
natelja Vzajemne zavarovalnice Pehani-
ja. Po prezgodnji očetovi smrti si je mo¬
ralo deset hčera poiskati službe in He¬
lena je postala učiteljica. O počitnicah
je zahajala k svoji sestri Jeanetti, por.
Vidic na Vrhniko in tam se je L 1895 se¬
znanila s študentom Ivanom Cankarjem,
ki ji je delal druščino na sprehodih. Pla¬
hi in do žensk že takrat zelo obzirni pes¬
nik ii sicer nikoli ni odkril svojih čustev,
toda iz tega poznanstva je vzbrstel naj¬
lepši Cankarjev pesemski ciklus “Hele¬
na”, ki ie izšel najprej v “Ljubljanskem
zvonu”, potem v obeh izdajah “Erotike”,
Tudi v poznejših spisih se je pisatelj ved¬
no znova vračal k spominom na Heleno,
ki mu je bila naravnost simbol angelsko
čiste dekliške duše. In takšna je ta ple¬
menita žena res bila. Kmalu se je poro¬
čila z geometrom Justinom, ki je bil
Cankarjev dijaški prijatelj in se je tudi
poskušal y pesništvu, čeprav je bila ved¬
no bolehna in dvajset let priklenjena na
bolniško posteljo in naslanjač, je vendar
dosegla visoko starost

Slovenski grafiki so z dvodnevnimi
svečanostmi proslavili dne 3, in 4. ok¬
tobra ose-mdesetletnico svojega sindi¬
kata.

Mednarodni kongres hmeljarjev je bil
od 14. do 16. avgusta v Dobrni jn Žal-

Slovenci v

Buetms .Aires

NAROČNIKOM "SVOBODNE
SLOVENIJE" V ARGENTINI!

Vse naročnike Svobodne Slove¬
nije, ki za leto 1953 'še nimajo plača¬
ne naročnine, prav lepo prosimo, da
nam jo takoj poravnajo. To lahko
storite osebno ali po znancu na
Victor Martinez 50, ali pa nam po¬
šljite giro ali bono postal na naslov
Eslovenia Libre, Victor Martinez 50,
Buenos Aires.

Naročnina za celo leto znaša 65
pesov pri enkratnem vplačilu, pri
plačevanju v obrokih pa je za pol
leta ,$ 35.—, za četrt leta pa $ 20.—.

VODA

V soboto je bilo velika dvorana na
Cosquinu zasedana le do dobre tretji¬
ne, toda naša sicer flegmatična publika
se je tako razživela, da bi po navduše¬
nem ploskanju sodil o polni hiši .že po
posameznih dejanjih so ljudje hoteli ved¬
no znova videti avtorja in igralce, na
koncu so pa tudi režiserja prisilili, da
se je prišel poklonit za hvaležno pri¬
znanje. V nedeljo, ko je bila vsa dvora¬
na polna, je bilo odobravanje še bur-
nejše in se niti ni dalo zadrževati do
konca dejanj.

Pisatelj, igralci in režiser Willem-
part so priznanje zaslužili. O Vomber-
garju in Vodi je “Svobodna Slovenija”
že prej nekaj zapisala. Willempartu je
treba vedno znova pisati hvalo o nje¬
govi resnosti, solidnosti, vestnosti in
natančnosti, s katerimi se loteva pre¬
vzetih nalog. Od besede do besede, od
giba do giba, od prizora do prizora je
bilo čutiti njegovo spretno roko. Koliko
truda je imel samo s tem, da je vzhod-
nogorenjski dialekt uravnovesil s knjiž¬
no slovenščino. Tudi v najtežjem, zad¬
njem dejenju, ko bi bil na mestu solid¬
nosti morda primernejši kakšen trik,
postavim, da bi sprevod ne prišel oba¬
krat v isti smeri, isti zaporednosti na
oder in da bi se statisti ne vstopili v
isto vrsto, pa da bi se še potem neopaz¬
no premikali iz ospredja v ozadje in na¬
robe, kar vse bi povečalo iluzijo mno¬
žice. — Naj pa takoj tu pohvalim ži¬
vahnost množice, da omenim posebej le
otroke, kako fletno so pod vodstvom
svoje brhke šolmašterce buljili v vso to
prismojeno jakopivščino. Tudi skupini
bajtarjev in gruntarjev sta bili dobri,

čeprav bi bili pri obilnejšem času za pri¬
pravo mogoče tudi iz molčečnejših med
njimi ustvariti večjo pozornost vzbuja¬
joče figure. Naj ne zamerijo, če jih
vseh posebej ne omenjam, ker je večjih
vlog preveč. — Novinarski fotograf je
delal občutno konkurenco g. Erjavcu in
tajnik se je prav spretno vrtil okrog
ravnodušnega ministra g. Žigona. —
Vodja bajtarjev Mehletov Šimen in Ja¬
nežičev gruntar sta govorila kaj pamet¬
ne besede. — Trojica Primožek (Ko¬
pač), Jeran (Javoršek) in išpin (Oman)
je bila tako kolosalno posrečena, da jo
je tisti Kne, češarek komaj še za spo¬
znanje nadkrilil — Zelo naraven, brez¬
hiben je bil g. Oven kot Ažman, njego¬
vemu nadebudnemu sinu Martinu pa
skromna vloga ni dala, da bi se g. j
Svetlin tokrat tako razživel, kot se je ]
lahko ob drugih priložnostih.

Pri dekletih v zadnjem času opažam, .
da se navzemajo — ne v navadnem živ- j
Ij-enju pač pa na odru — neke naivno
— koketne afektiranosti, ki se je je
buenosaireška punčad nalezla od bledih
zvezdic ameriškega filma. To omenjam I
le mimogrede, ker se slovenskim igram i
to ne podaja, ne da bi hotel kaj tak- j
snega očitati prav damam, ki so tako j
uspešno podprle stavbo Vomberg-arjeve-;
ga vodovoda. Saj je bila gdč. Tinca
Glavan kar presenetljiva, posebno v pri- -
zorih, ko je bila s Tinčetom sama na j
odru, gdč. Faniko Grumovo in njeno j
Anko bi bilo pa kar odveč hvaliti, ko se j
je že tolikrat izkazala in je vselej bolj- j
ša. — Gospa županja — hm — seveda j
nosi hlače v hiši, toda gdč. Zajčeva se je j
zavedala prvič, da se mora kot prva

dama v Suhem dolu nekoliko premago¬
vati in drugič, da v občini ni prosto¬
ra za dve takšni, kot je Mana. Po ko-
vačici v Divjem lovcu smo vedeli, da bo
.ga Vovkova prav tista igralka, za kate¬
ro bi bil g. avtor to dramo napisal, če
bi gospo že takrat poznal.

Kadar nastopi, smo veseli g. Izidorja
Kastrevca, pa naj bo star, mlad ali sre-
den. Če bi Tinče pri snubitvi malo bolj
pokazal, da je njegova narejena pla¬
host usmerjena v to, da mater vleče, bi
bil še pripravnejši. — Eleganten, simpa¬
tičen je bil g. Kovačič iz Amerike. —
Da je g. Jerebič prav v prvi vrsti naših
karakternih igralcev, že vemo. Ne da bi
dajali prednost enemu ali drugemu na¬
činu podajanja, le da opozorim na skriv¬
nosti igralske tehnike, navajam to pri¬
merjavo: poštar je bil takoj ves v svo¬
jem elementu in ostal takšen do konca
in ni — to je znak pravega igralca —
nikjer popustil. Jakopič, za katerega
se je ves žrtvoval g. Berlot, je pa pre¬
vidno in vstrajno rastel od začetka do
konca, dokler se ni slednjič pod težo do¬
godkov zgrudil pod govorniški oder in
vendar ostal zmagovalec svoje vloge.
Sinko Levko bo kot oče prav tako igra¬
lec. — In kaj naj rečemo o županu Re¬
berniku, odn. Vombergarju ? Vlogo je
znal, kot bi bila njegovo lastno dete.
Regiral je s pomočjo svoje boljše polo¬
vice kot cesar Janez na Dunaju, marsi¬
kaj mu je v njegovem napornem vla¬
danju izpodletelo, samo ta vloga mu ni
izpodletela prav v ničemer; tako kot si
je sam želel, naj bo igrana, ko jo je na¬
pisal. Pohvalo je žel za svojo igro in
za svoje igranje, kot bi rekel Sančo
Pansa: svoji k svojim ali roka roko u-
miva. M.M.

cu. Poleg slovenskih hmeljarjev so na
njem sodelovali še hmeljarji Zahodne
Nemčije, Francije, Belgije in Anglije.
Navzoč je Bil tudi predsednik Evrop¬
skega biroja za hmeljarstvo Charles
Lux iz Francije.

V Novem mestu so v dragi polovici
avgusta odprli lovsko razstavo, na kate¬
ri so bili razstavljeni lepi primerki na¬
gačenih gozdnih živali.

V Velikih Laščah so sedanji kom.
odborniki sprejeli sklep, da se 19. sep¬
tember proglasi za občinski praznik
kot “dan zmage nad slovenskimi izda¬
jalci v Turjaku” in kot “padec ene naj¬
večjih belogardističnih postojank v Slo¬
veniji”.

Po komunističnih organizacijah v
Sloveniji povsod prebirajo pismo CK.
Zveze komunistov Jugoslavije, ki daje
komunistom smernice za bodoče poja-
eeno delo med ljudstvom. Na vseh se¬
stankih ugotavljajo, da je vnema ko¬
munistov povsod zelo padla. Tako je
sekretar kom. organizacije v Ilirski
Bistrici na sestanku povdarjal, da so
med komunisti celo taki, za “katere bi
lahko rekli, da so celo nasprotni naši
skupnosti.” Tako so imeli uslužbenci in
delavci tovarne v Ilirski Bistrici sesta¬
nek, kjer naj bi se pomenili o uravno-
vešenju plač. Pa se je glasil prvi komu¬
nist: “Treba je napovedati stavko!”

In drugi: “Zakaj nabavljati stroje v
inozemstvu”. Ko so pa sekretarja občin¬
skega komiteja mladine vprašali zakaj
ni prišel na sestanek, na katerem so
razpravljali o pismu CK ZKJ je odgo¬
voril: “Zame je važnejša moja zaročen¬
ka”. Ko ga je pa komite opozoril na ne¬
delavnost v tovarni, mu je zabrusil:
“Naj me plačajo, pa bom delal”. Približ¬
no tako je po vseh organizacijah. Zato
se voditelji komunistov trudijo, da bi
malodušnost in otopelost v kom. stran¬
ko vpisanih članov pregnali in jo na¬
domestili z borbenostjo. Pa ni niti ma¬
lo izgledov za to, ker je delavstvo rav¬
no najbolj razočarano nad sedanjo kom.
diktaturo.

Klub celjskih kulturnih delavcev je
sklenil postaviti spomenik pesniku An¬
tonu Aškercu v Celju. Spomenik naj bi
bil postavljen do leta 1955.

Argentini

OSEBNE NOVICE

Družinska sreča. V družini g, Janeza
Perhariča in njegove gospe Mire, roj.
Košnik so dobili hčerko, čestitamo!

Mar del Plata

Lep športni uspeh našega rojaka. V
času od 5. do 20. septembra t. 1. se je
vršila v tukajšnjem mestu III. marde-
platska olimpiada, to je športna prire¬
ditev, ki vsako drugo leto zbere vse tu¬
kajšnje športnike, da si v medsebojnem
tekmovanju pomerijo svoje telesne spo¬
sobnosti in moči v različnih športnih
panogah. Na letošnji olimpiadi je bilo
zastopanih 23 športnih panog, poleg o-
bičajnih tudi še šah, aeromodelizem, ri¬
bolov in metanje ribiškega trnka.

V 14 dnevnem tekmovanju so športni¬
ki Mar del Plate pod okriljem različnih
športnih društev v plemeniti -medsebojni
borbi pokazali svoje telesne in duševne
sposobnosti in zmožnosti. Doseženi so
bili lepi uspehi, čeprav niso padali niti
državni in še manj svetovni rekordi.

desetletnica tragedije
na (»rearicali

Daleč od domovine se spominjamo ne¬
srečnega septembra 1943. Padle so Grča¬
rice, padel je Turjak. Sledili so komuni¬
stični zločini nad sinovi slovenskega na¬
roda. Laž in prevara, požigi in umori, to
je bila “svoboda”, ki so jo komunisti
prinašali v slovenska mesta in vasi.

Četniški oddelek na Grčaricah je štel
170 mož. Sestavljali so ga člani treh
protikomunističnih legij: Sokolske, Slo¬
venske in Narodne. Večino v njem. so
imeli člani Sokolske legije. Bilo pa je
tudi več aktivnih častnikov na čelu z
idealnim majorjem “Borutom”-Koprivi-
co, ki je oddelku tudi poveljeval. V glav¬
nem so bili v oddelku intelektualci: juri¬
sti, medicinci in tehniki, četniški kaplan
je bil g. Anton Šinkar.

Dne 7. septembra je začelo napadati
četniški oddelek na Grčaricah okoli
4000 komunističnih partizanov. Med nji¬
mi in četniki se je vnela srdita bitka, ki
je trajala neprestano do 10. septembra
1943. Vsi napadi komunistov, da bi uni¬
čili četniško posadko 170 mož, so bili
zaman. Vedno so bili odbiti s krvavimi
izgubami.

Šele, ko so posegli v neenak boj itali¬
janski topovi in uničili iz daljave 100
m in še manj četniške zasilne utrdbe, so
morali obkoljeni junaki predati orožje.

Komunistični partizani so nad razoro-
ženimi četniki uprizorili krvavi pokolj.
Nečloveško so jih mučili ter pobijali, 17
članov so pa izbrali za krvavi proces
v Kočeju. Sredi oktobra so jih v istem
mestu obsodili na smrt in naslednjega
dne tudi postrelili.

Tako so junaško padli člani četniške-
ga oddelka na Grčaricah. Padli so v služ¬
bi domovine, padli za cilj, ki so si ga
postavili: Zedinjena Slovenija v federa¬
tivni in svobodni Jugoslaviji.

Komunisti so njihovo vdanost naro¬
du in njihovo borbo za resnično svobodo
in demokracijo ter za ohranitev sloven¬
skega naroda, proglasili za izdajstvo
nad narodom. Komunistični laži in pre¬
vari je tedaj nasedal tudi lahkoverni za¬
hodni svet. Po desetih letih sedaj dobro-
ve, da so bili protikomunisti edini njiho¬
vi zavezniki in prijatelji.

Žene mrtvih junakov, njihovi otroci,
sestre, bratje in matere ne vedo kje po¬
čivajo trupla njihovih dragih. Vedo sa¬
mo, da počivajo nekje v sveti slovenski
zemlji, za katero so se junaško borili in
za katero so dali tudi svoja življenja.

Poldrugi slovenski milijon pod Trigla¬
vom je danes vklenjen v verige komuni¬
stičnega suženjstva in ne more javno
počastiti teh in vseh ostalih slovenskih
žrtev komunistične morije. Spominja se
jih pa v svojih srcih.

Nam Slovencem, ki živimo v svobod¬
nem svetu, so vse te žrtve komunističnih
zločinov živ vzgled in opozorilo, da mo¬
ramo vedno in povsod nadaljevati nji¬
hovo borbo do konca zmage, do resnične
osvoboditve slovenskega naroda in vseh
narodov v Jugoslaviji. NIL

■k ie -k

Prijatelji in znanci padlih junakov na
Grčaricah bomo koncem oktobra t. 1.
v Buenos Airesu počastili desetletnico
njihove velike žrtve za domovino.

Med udeleženci te športne prireditve
je v namiznem tenjsu nastopil tudi naš
znani rojak g. Bogomir Tršinar, ki je
zastopal barve Športnega kluba Estu-
diantes. Tekmovalo je 24 igralcev na¬
miznega tenisa, porazdeljeni na 2 skupi¬
ni. V izločilnih tekmah je g. Tršinar v
svoji skupini premagal 3 nasprotnike,
vsakega z rezultatom 2:0 ter tako prišel
med končne 4 tekmovalce, ki so nato
medseboj tekmovali za prvo mesto. Dva

nasprotnika je g. Tršinar premagal z
rezultatom 3:0, tretjega pa z rezulta¬
tom 3:1 ter si tako priboril naslov prva¬
ka namiznega tenisa III. mardeplatske
olimpiade. Drugi je bil g. Nizetich, sin
splitskega Hrvata.

Našemu rojaku, ki je na tej športni
prireditvi tako častno zastopal Sloven¬
ce, k doseženemu uspehu iskreno česti¬
tamo.


Koledar - Zbornik

S V OB O P N E S LOV E H IJ E

lahko, tudi letos naročite in plačate v prednaročilu do 22. novem¬
bra t. 1. V prednaročilu in predplačilu stane samo 38 Pesov. Po¬
zneje bo cena višja.

Prednaročila in predplačila sprejemajo:

1. Pisarna Društva Slovencev, Victor Martinez 50, Bs. Aires

2. Caso Boyu, Olazabpl, 2338, Buenos Aires

3. Santeria y Papeleria "Santa Julia", Victor Martinez 39,
Buenos Aires

4. Fctcatelje Lojze Erjavec, Alvarado 350, Ramos Majia

5. Gdč. Renata Ašičeva, Mejico 5217, Villa Martelli

6. Brivnica in parfumerija "Los Alpes", g. Žnidar, Calle Drys-
dale 5614, Carapachay

7. g. Pavle Homan, Temple 2147, J. E>. Peron (ex Munro) in
vsako nedeljo po slovenski maši na Belgrano

8. Gdč. Marija Židan

9. G. Miro Kovač, Almeyra 530, San Martin

Stran 4.

SVOBObNASLOVENIJA

Buenos Aires, 8. X. 1953

SLOVENCI

VSA

Krstna predstava v Clevelandu

V nedelju, 20. septembra je Slovenski
oder, Ligin odsek, prvič uprizoril v ve¬
liki dvorani Clevelandskega Slovenskega
narodnega doma Mauserjevega “Kapla¬
na Klemna”. Pisatelj je napisal dramo
po svoji istoimenski povesti, kjer obrav¬
nava karitativno misijonsko delo ljub¬
ljanskih bogoslovcev med barakarji v
tkzv. “Sibiriji”. Tega dela se je bivši
bogoslovec Mauser sam udeleževal in ve¬
čina nastopajočih oseb je povzeta po
resničnih likih (n. pr. župnik Kramar,
prošt Nadrah). čisti dobiček predstave
so pisatelj in igralci namenili slovenske¬
mu semenišču v Adrogueju. Roman “Ka¬
plan Klemen” je švicarski pisatelj Leo
Schmidt že prevedel v nemščino in izide
kot knjiga v kratkem pri založbi
“Schweizer Volksbuchgemeinde” v Lu¬
zernu. O uspehu, ki ga je drama brez
dvoma dosegla v Clevelandu, bortio še
poročali.

Avstralija

Čeprav smo Slovenci majhen narod,
pa vendar povsod naletiš na Slovenca.

Pristava v Moronu

Odkar je gostinski obrat na Pristavi v
veščih rokah g. nadzornika Petelina in
ge. Gradove, se naši ljudje vedno raje
zbirajo v tem našem, lahko bi rekli NA¬
RODNEM DOMU. Zlasti ob sobotah po¬
poldne in ob lepih nedeljah prihajajo tja
razne družbe na razvedrilo. Za družine z
otroki je Pristava idealna izletna toč¬
ka. Otroci se tam po mili volji lahko
naskačejo in navžijejo svežega zraka,
odraslL se pa porazgovore s prijatelji in
znanci. Fantje telovadijo in se priprav¬
ljajo na prireditev, ki se bo vršila v za¬
četku novembra t. 1. Dekleta in mlade
žene bodo začele obiskovati toliko po¬
trebni gospodinjski tečaj, ki ga bo vo¬
dila požrtvovalna ga. Gradova. Na Pri¬
stavi se torej začenja živahno življenje
po geslu: Prijetno in koristno! Le obi¬
skujmo jo y še obilnejšem številu! V
dobro nam samim in v ohranjevanje slo¬
venstva! Gostinjski obrat ni namenjen
v prvi vrsti trgovskemu namenu. Tam
bo vsak dobrodošel, četudi ne naroča pi¬
jače in jestvin, čeprav ga. Gradova si¬
cer prav rada postreže gostom z želje-
nimi dobrotami iz kleti in iz kuhinje.

Nedeljska družba je izrazila željo, da
naj bi se na Pristavi čimpreje odprlo
kegljišče. Po tem priljubljenem športu
namreč hrepene mnogi, ki bi si radi
koncem tedna na svežem zraku malo
pretegnili svoje mišice. Ta družba je
sklenila ustanoviti KEGLJAŠKI KLUB,
ki bo skrbel, da se kegljišče čimprej po¬
stavi in odpre. Vse fante in može ka¬
kor seveda tudi dekleta in žene, ki se za
ta lepi družabni šport zanimajo, vabi-

V vsaho slovansko dru¬
žino Koledar - Zbornik
Svobodne Slovenije

PO SVETU

Raztreseni smo po vseh kontinentih. Tu¬
di v Avstraliji nas je. Sodijo, da nas je
tu kakih 3.000. Toda Avstralija je pro¬
strana in Slovenci so razkropljeni po
vsej prostrani deželi. Malo je upanja, da
bi se Slovenci redno srečavali. Zato je
pa človek kar presenečen in sam svojim
ušesom r.e more verjeti, če slučajno na¬
letiš na ulici ali ob kaki drugi priliki na
slovenskega rojaka in zaslišiš mili glas
slovenskega jezika. Res je, da smo Slo¬
venci tu številčno v primeri z drugimi
narodnostmi v veliki manjšini. Toda ra¬
di tega se ne smemo sramovati svojega
jezika. Zavedati bi se morali prav vsi:
Kdor izda jezik svoja matere, izda tudi
svojo domovino. Tak tudi ni več vreden,
da bi se še naprej prišteval med člane
slovenske družine. In Slovenci imamo
na eni strani to dobro stran, na drugi
pa slabo, da se silno hitro lahko priuči¬
mo tujega jezika in začenjamo opuščati
svojega.

Toda pri vsej razkropljenosti v Av¬
straliji smo duhovno le združeni. K te¬
mu veliko prispeva naš tuk. mesečnik
“Misli”, ki ga po odhodu gg. patrov
Klavdija in Benota izdaja g. p. Pivko
s svojimi sodelavci.

mo, da se prijavijo klubu pri ge. Gra¬
dovi na Pristavi do nedelje dne 25. ok¬
tobra t. 1. To nedeljo popoldne ob 6. uri
se bomo zbrali in klub formalno ustano¬
vili. Obiskujmo Pristavo!

Mendoza

Družabna prireditev. Lepo uspelo dru¬
žabno prireditev s tombolo, katere izku¬
piček je bil namenjen kat. reviji “Du¬
hovno življenje”, smo imeli v nedeljo,
dne 27. septembra. SFZ in SDK sta
pridno organizirala, zbirala dobitke in
drugo, kar je za družabno prireditev po¬
trebno. Vsi rojaki pa so jim pomagali z
darovi. Tako je bila razstava dobitkov
kar lepa in tudi mize dobro obložene #
pijačo in jestvinami, pri čemer tudi do¬
brega in veselega razpoloženja ni manj¬
kalo. Ob štirih popoldne se je zbralo le¬
po število mendoških Slovencev v hiši
pri Ovčjakovih, kjer je bilo vse priprav¬
ljeno. Tako je lepo poteklo popoldne ob
pesmi, pomenku in sreči z zadetimi do¬
bitki.

Družinska sreča. Družini g. Mirka
Šmona in ge Tončke se je dne 25 sept.
rodila hčerka, čestitamo!

SLOVENSKI TISK V ARGENTINI

Duhovno življenje. Oktober 1953.
Vsebina: Slava in moč sv. rožnega ven¬
ca (Alojzij Košmerlj); Sveti Frančišek
in breza (T. A. Holland); Osnove dolž¬
nosti otrok božjih (dr. Ignacij Lenček);
Gospod župnik, ljudje godrnjajo (Gre¬
gor Hribar); Dvanajstletni Jezus v tem¬
plju (dr. Mirko Gogala); Bol gargante
ob smrti njegove žene Brblje (Fr. Ra-
belais); Iz Baragovih mladostnih let
(p. dr. Hugo Bren OFM); Važen pogoj
sreče - trdno duševno zdravje (dr. Vin¬
ko Brumen); Prerok Jeremija (Boris
Koman); Ali smo moderni (dr. France

E U R O 1 » A K

CANGALLO 439, oficina 119, I. nadstropje — T. E. 30-5224, Bs. Aires

Pošilja Vašim svojcem v domovino po najhitrejši poti iz svojega skladišča

v Trstu vse vrste živil.

Paketi prispejo v roku približno 25 dni

Garantiramo kot doslej vsako delno ali popolno izgubo. Pošiljamo pakete,
ki so po najnovejših carinskih odredbah oproščeni carine. Za primer Vam
navajamo nekaj naših STANDARD PAKETOV:

2.50 kg riža

2 kg sladkorja

0.50 kg mlečne čokolade

0.50 kg holandskega kakaa

0.25 kg Ceylon čaja la

0.25 kg popra v zrnih Singap.

Paket štev. 9. $

1 kg kave Santos la

2 kg riža

1.50 kg sladkorja
Paket štev. 16. $

2 kg kave Santos la
1.50 kg riža

1 kg sladkorja
Paket štev. 20A $

3 kg kave Santos la
1.50 kg riža

Paket štev. 28. $

3 kg kave Santos la
3 kg riža
3 kg sladkorja

110.—

146.—

180,—

246,—

Moko, riž in sladkor odpošiljamo tudi v vrečah po najugodnejših cenah.
Vse vrste zdravil odpošiljamo z letalsko pošto.

Iz Republike Argentine odpošiljamo pakete s hrano, tekstilnim blagom
in starim blagom, ki nam jih prinesejo stranke in to proti minimalni od-
škodniki, ki je mnoga manjša, kakor pa vrednost časa, ki ga izgubite sa¬
mi z odpošiljatvijo takega paketa.

Nove uradne ure od 9.30 dop. neprestano do 18. ure pop. razen ob
sobotah, ko so uradne ure od 9.30 do 12. ure dop.

Iščemo zastopnike v notranjosti republike, do tedaj pa pošiljajte pošt¬
na ali bančna nakazila na AGENCIA EUROPAK.

Pravna posvetovalnica

"Svobodne Slovenije"

Vprašanje: Ali je mogoče dobiti vse-
litveno dovoljenje (permiso de libre des-
embarco) za svojo nevesto (ženina)?

Odgovor: Je možno, ampak samo iz
tistih držav, kjer ne obstaja poroka po
zastopniku (s pooblastilom, casamiento
por poder), kot n. pr. v Avstriji, Nem¬
čiji,, Grčiji in nekaterih drugih državah.
Ker je v današnji Jugoslaviji možna po¬
roka po zastopniku (casamiento por po¬
der), se je treba najprej poročiti in po¬
tem vložiti prošnjo za vselitveno dovo¬
ljenje kot za svojo ženo (moža). Posto¬
pek je isti kot pri vpoklicu staršev, že¬
ne (moža) in mladoletnih otrok (razla¬
ga v Svobodni Sloveniji z dne 17. IX.).
Ker se poroka in sorodstvo dokazuje pri
argentinskem konzulu (v Beogradu), ni
treba imeti nobenih dokumentov za vla¬
ganje prošnje razen, seveda, osebnih.
Mora pa vsakdo vedeti točne podatke
klicane osebe.

Vprašanje: Kakšen ie postopek za po¬
roko po zastopniku (casamiento por po¬
der)?

Odgovor: Tu je vprašanje le civilne
poroke, cerkvena je za argentinsko in ju¬
goslovansko oblast privatna zadeva. V
Argentini (in menda tudi v Jugoslaviji)
se nihče ne more poročiti cerkveno, če
še ni civilno poročen.

a) Poroka v Argentini: Kdor se hoče
poročiti v Argentini po zastopniku, mo¬
ra dobiti od svoje neveste (ženina) v
Jugoslaviji posebno pooblastilo (poder
especial), napravljeno v obliki javne li¬
stine (escritura publica) pri notarju.
Oseba, ki je v Jugoslaviji, mora navesti
(pri notarju) vse svoje osebne podatke,
podatke svoje neveste (ženina) v Argen¬
tini in zastopnika (v Argentini ) ki mo¬
re biti kdor koli, samo da je polnoleten).
Ta javna listina mora biti overovljena
najprej od jugoslovanskih oblasti in
končno od argentinskega konzula v Beo¬
gradu, sicer prav nič ne velja. V Argen¬
tini mora vsakdo to pooblastilo dati pre¬
vesti na španski jezik (po traductor pu¬
hlico) in overoviti na zunanjem ministr¬
stvu, potem pa gre na matični urad (Re-
g-istro Civil) in se poroči.

b) Poroka v Jugoslaviji: Postopek je
v bistvu isti, le da je obraten. Poobla¬
stilo se ravno tako mora napraviti pri
notarju v obliki javne listine (escritura
publica — poder especial para contraer
matrimonio en Yugoslavia), potem se le¬
galizira pri notarski zbornici (Colegio
de escribanos) in Zunanjem ministrstvu,
se da prevesti na enega izmed jugoslo¬
vanskih jezikov (po traductor piiblico
nacional) in končno mora jugoslovanski

Kladnik); Blažena Marija Križana di
Rosa (dr. Filip Žakelj; Vera in gospo¬
darstvo (dr. Ivan Ahčin); f dr. Anton
Dolinar (dr. Ivan Ahčin), Nova maša v
Spittalu (Pavel Slapar); Med izseljen¬
ci; Od doma. Priloga: Božje stezice.

konzulat v Buenos Airesu overoviti ori¬
ginal in prevod, sicer v Jugoslaviji ne
velja. Tako overovljeno pooblastilo po¬
šlje vsak sam (privatno) v Jugoslavijo
svoji nevesti (ženinu), da se poroči in
pride potem v Argentino kot njegova
žena (mož).

Opomba: Ker ie v Jugoslaviji popolna
razporoka (divorcio absoluto), v Argen¬
tini pa je ni, je bolje poročiti se v Ju¬
goslaviji. V primeru, da klicana oseba
ne dobi dovoljenja za izselitev od jugo¬
slovanskih oblasti, se lahko razporoči
ali morda se da celo popolnoma razve¬
ljaviti zakon in oba sta spet prosta. To
v Argentini ni možno.

KAJ JE GARANCIJSKO PISMO?

Garancijsko pismo je izjava, s katero
se oseba (ki je v Argentini) obveže, da
bo prevzela svo odgovornost za svojo že¬
no in otroke ali drug-e sorodnike, ko bo¬
do prišli v Buenos Aires in jim dala vse
potrebno za življenje (stanovanje, hra¬
no, obleko, itd.).

Do nedavnega so se garancijska pisma
delala direktno na jugoslovanskem kon¬
zulatu ali pa pri notarju, sedaj pa jih
je treba napraviti pri obeh oblasteh (na
konzulatu in tudi pri notarju).

Pri notarju (escribano puhlico) se na¬
redi izjava v obliki javne listine (escri¬
tura publica) in se potem legalizira in
prevede na slovenski jezik, kot je raz¬
loženo v odstavku za poroke po zastop¬
niku. Tudi ta izjava mora biti končno
overovljena na jugoslovanskem konzu¬
latu. Od dokumentov je potrebna samo
osebna izkaznica (cedula de identidad).
še preden se legaliza ta izjava na ju¬
goslovanskem konzulatu, se mora vsak¬
do tam registrirati in napraviti podob¬
no izjavo kot pri notarju. Zahtevajo se
trije dokumenti: cedula de identidad,
petni list (s katerim je kdo prišel v Ar¬
gentino) in potrdilo iz Direccion Nacio¬
nal de Migraciones, da je vselitveno do¬
voljenje (permiso de libre desembarco)
že odobreno. Obi garancijski pismi mo¬
ra vsak sam (privatno) poslati v Slove¬
nijo svojemu sorodniku, da ta more
vložiti prošnjo za izselitev in potni list.
Brez garancijskega pisma nihče (v Slo¬
veniji) ne more dobiti potnega lista.

Glede naselitve staršev, še tole:

Če je mati vdova, se more naseliti pri
svojih otrocih v Buenos Airesu ali kjer
koli, čeprav še nima petdeset let (tudi
z mladoletnimi otroki).

Oče vdovec ali oče in mati se moreta
naseliti v Buenos Airesu in okolici le,
če je oče star nad petdeset let, če je pa
manj, morata iti oba v notranjost drža¬
ve, četudi nimata mladoletnih otrok. V
tem primeru je nujno potrebna delovna
pogodba za tri leta (s stanovanjem).
Prošnjo more vložiti sin (hči), ki živi v
Argentini (v Buenos Airesu ali notran¬
josti države).

Nov Piccardov potapljaški
rekord

Znani švicarski profesor Piccard se je
s svojim sinom Jakobom v osebno izde¬
lani potapljaški krogli, ki jo imenuje ba-
tisfera in jo je krstil “Trieste”, spustil
pri otoku Ponza v tirenskem morju 3150
metrov globoko pod morsko površino. To
je dosedaj največja globina, ki jo je do¬
segel človek. Spust in dvig je trajal ne¬
kaj nad dve uri. Batisfera je visela na
velikem tanku, napolnjenem s petrole¬
jem, pod batisfero pa so visele velikan¬
ske uteži, ki jih je držal močan elektro¬
magnet. Zaradi uteži se je batisfera lah¬
ko spustila v globine. Da se je dvignila,
je Piccard odklopil elektromagnet, na¬
kar so uteži odpadle. Tank s petrolejem
je dal nato potrebni vzgon da se je po¬
tapljaška krogla zopet začela dvigati iz
globin.

Marsikdo še ne ve ...

. . .da so imena nad polovico se-
veroamerikih držav indijanskega
izvora. Alabama pomeni: “Jaz
vloAam prostrano deželo”; Alaska

— “velika dežela”; Connectituc  —
“dežala z veliko reko"; Idaho  —
“luč nad, gorami”; Illinois  — “re-

! ka mož”; Kentuckij  — “dežela
modrih rastlin”; Massachusetts

— “dežela visokih gora”; Michi¬
gan  — “veliko jezero”; Minneso¬
ta  — “mrko morje”; Nebraska  —
“velika reka”; Dakota  — “zdru¬
ženi prijatelji”; Ohio  — “rdeče-
kožci”; Tennesee  — “upognjena
žlica”; Texas  — “dežela zavezni¬
kov”. Drugim državam so dali
imena španski zavojevalci, n. pr.
California  — “vroča peč” (horno
caliente); Montana  — “gorska de¬
žela” (pais montahoso); Nevada

— “dežela snega” (nevada); Ore¬
gon  — “dežela ljudi z velikimi u-
šesi” (grandes orejas). Vermontu
so dali ime Francozi  — “zelena
gora” (ver mont), itd.

Rruštveni oglasnik

Proslavo slovenskega narodnega praz¬
nika 29. oktobra bodo imeli vsi krajev¬
ni odbori Društva Slovencev na pod¬
ročju Velikega Buenos Airesa. Na spo¬
redu teh proslav bodo petje, deklama¬
cije, recitacije in govori, čas, kraj in
podroben spored teh proslav bomo pra¬
vočasno objavili.

OBVESTILA

Tečaj o državno-pravnih vprašanjih
se bo vršil v nedeljo, 18. oktobra ob pol
deveti uri zjutraj na Victor Martinez
50. G .Božo Fink bo zaključil svoje pre¬
davanje o državnih organih. Vsi sluša¬
telji lepo vabljeni. Prosimo za točnost.


Slovenski pevski zbor "Gallus

99

S E R E N O se necesita para
industrla grafica en la Capital.
Informaciones en esta Adminis-
tracion.

NEDELJA, 11. OKTOBRA OB 18.30 URI

KONCERT

MONTEVIDEO 850

RESTAVRACIJA - BAR
LJUBLJANA
Avda. del Trabajo 5986 — Capital

Izvrstna domača hrana. Dobra pijača.
Za zaključene družbe na razpolago
posebna soba. Vsem rojakom se
priporočata

GODEC-ŠERJAK

I

Vstopnice so v predprodaji: Santeria y Papeleria Santa lulia, Victor
Martinez 39, Capital; Bar Ilirija, Alvarado 350, Ramos Mejia in urar-
na Lipušček v San Justo.


STAVBARSTVO

J o ž e Rus

CALLE MOLINA 1114
LINIERS CAPITAL

JAVNI NOTAR

Francisco Raul Cascanle

Escribano Puhlico
Uruguay 387

T. E. 38-0122 Buenos Aires

FOTOGRAF

specialist za industrijsko, trgovsko
in propagandno fotografijo išče
DRUŽABNIKA,
ki naj ima nekaj kapitala in veselje
do fotografskega dela.

Interesenti naj pošljejo svoje na¬
slove v zaprti kuverti na:

ESLOVENIA LIBRE
Foto 1954
Victor Martinez 50
Capital

MAUHER-MIKLAVC

FRIGORIFICO

Kranjske klobase, svinjske jezike, rebrca, šunke, krakovia,
suho slanino, krače, krvavice in tudi sveže svinjsko
meso Vam nudiva po ugodni ceni.

Odprto vsak dan.

Kolektiv št. 3 vozi iz Liniersa proti Ramos Mejia.

CALLE COLON No. 364

RAMOS MEJIA

"ČASA BOYIJ” — urama in zlatarna

OLAZABAL 2336 Tel. 76-9160

pol kvadre od Cabilda 2300

NAJNOVEJŠE:

Nakit za dame v 18 krt zlatu, kombinirano s srebrom in
brazilskimi diamanti:

Zaponka v obliki venčka . m?n 180.—

uhani z obeskom ovalne oblike m$n 160.—
križ v krasni obliki baroka ... m$n 160.—
Zapestne ure svetovnih znamk: Doxa, Cyma, Unver, Record Watch Geneve,
Hidalgo, Pacar, Silvana, avtomatične in vodotesne.

VSA POPRAVILA UR IN NAKITA — TOČNA IN ZANESLJIVO

(Naše stranke se lahko zglase pri nas tudi ob sobotah popoldne in sicer
v našem stanovanju, ki je v I. nadstropju v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5)

Imprenta “Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires. T. E. 54-4644