leto XXIV.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 70 lir (za inozemstvo: 75 lir), za >/» leta 35 Ur, za >/< leta 17.50 lir, mesečno 6.— lir. Tedenska izdaja za celo leto 25,- lir. Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
V
Časopis za trgovino, industrij o, obrt in denarništvo
Številka 69.
Dredniscvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tot 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul 27. TeL 47-81, Rokopisov ne vračamo.— Račun pri pofitni hranil* nici v Ljubljani št 11.0M.
fvja afa ponedeljek, »ndld^ to peu*
Llubllana. sreda 25. luniia 1941-XIX
fena 0 60
Visoki Komisar /e obiskal Dolenisko
Te dni je bil Vis. Komisar Eksc. Grazioli prvič na službenem obisku na Dolenjskem. Posetil je Sodražico, Ribnico, Kočevje in Metliko in povsod ga je prebivalstvo sprejemalo z iskrenim navdušenjem ter tako dajalo izraza svoji hvaležnosti do Italije. Tudi med Potjo so bili Vis. Komisar in njegovi spremljevalci deležni prisrčnih pozdravov.
V Sodražici so postavili lep sla volok, ljudstvo pa se je s predstav niki oblasti na čelu razvrstilo ob cesti ter izražalo pozdrave in zahvalo za obisk. Ribnica je poslala visokemu dostojanstveniku naproti šolsko mladino. Eksc. Grazioli je šel med množicami ljudstva k pregledu bataljona grenadirjev in ko so mu na trgu predstavili člane krajevne oblasti, je ljudstvu zago-tovil, da bo Italija dala blagostanje in delo ter spoštovala jezik, vero in navade dežele, kakor je obljubil Duce. Po obisku cerkve in sedežev uradov je nadaljeval pot proti Kočevju.
V Kočevju se je vse prebivalstvo zbralo k pozdravu ob glavni cesti. Med ljudstvom so bili tudi tržaški skvadristi in zastopniki Nemcev. Na krajevnem poveljništvu se je Eksc. Grazioli sestal s poveljnikom armade Eksc. generalom Robottijem, potem se je v taboru udeležil vojaške službe božje ter se poklonil zastavi II. polka, po vojaški paradi pa je sprejel župane, duhovščino ter zastopnike nemške narodnostne skupine in predstavnike delavstva.
Metliško prebivalstvo se je zbralo na trgu z mladino, občinsko godbo in gasilci na čelu, v sredi P» je bil bataljon 23. pehotnega polka. Župan je izrekel pozdrave, Vis. Komisar pa je poudaril blagohotna čustva Italije do slovenskega prebivalstva. Potem se je udeležil odkritja dveh spominskih plošč, italijanske in slovenske, v spomin prihoda italijanskih čet v Metliko ter mimohoda bataljona. Na okrajnem poveljništvu je župan poklonil Vis. Komisarju umetniški kipec iz brona, simbol zmage. Pred odhodom je Eksc. Grazioli prisostvoval slovesni službi božji, na občini pa je ljubeznivo sprejel zastopnike oblasti in ljudstva.
Tudi na povratku čez Novo mest* je kmečko prebivalstvo Visokemu Komisarju s preprostimi, a občutenimi manifestacijami dokazovalo svojo hvaležnost in vdanost.
San Giorgio S. A. Industri-ale Genua-Sestri
To znano italijansko podjetje industrije je zaključilo' leto
75in’.nbi{kom 8’03 (ie*a
1680. 7,22) milijona lir. Na delni-lh°se C1C°iV/fni 71’4 milii°na
hi se bo izplacala 8.4 odstotna dividenda. Upravni svet pravi v svojem poslovnem poročilu, da so bili vsi obrati družbe polno zaposleni za fino mehaniko, elektromehani-ko, optične izdelke, železniški in letalski material v Genovi-Sestri, Rivarolu, Spezziji, Tarentu in Pi-sloji. Tudi od družbe kontrolirano podjetje Soc. Officine Elettromec-caniche d’Etiopia so dosegle aktivni letni zaključek. Vrednost v bilanci izkazanih aktiv se je zvišala °d 137 na 179,6 milijona lir, zaloge in naročeni izdelki pa od 146,2 na 214,8 milijona lir.
Evropska produkcija sladkorja
Znano je, da se že nekaj let v posameznih evropskih državah znatno povečavajo nasadi sladkorne repe. V Italiji znaša površina nasadov okrog 150.000 ha, v Nemčiji pa se je površina v enem letu povečala za 30.000 ha. Znatni porasti pridelka sladkorne repe so bili doseženi tudi v Bolgariji, Romuniji, Slovaški in na Madžarskem. Tudi v Franciji, Belgiji in Švici bodo pridelki letos večji. Površina nasadov v Rusiji znaša okrog 1.250.000 ha. Zdaj ni več dvomljivo, da se lahko Evropa sama preskrbuje s sladkorjem, a tudi pred leti je bilo le malo evropskih držav, ki so bile navezane na stalno uvažanje sladkorja.
Prvo mesto pri proizvodnji sladkorja v Evropi zavzema zdaj Nemčija. Med kampanjo 1. 1939./40. je na nemškem, češko-moravskem in poljskem ozemlju 369 tovarn produciralo 3,138.399 ton surovega sladkorja. V pogledu sladkorja je Nemčija že dolga leta popolnoma neodvisna od inozemstva. Večje količine sladkorja je izvažala že pred prvo svetovno vojno, izvoz pa se je nadaljeval tudi po vojni do 1. 1933.
Za svojo preskrbo imajo dovolj sladkorja Francija, Belgija in Nizozemska, Danska pa ga že od nekdaj uvaža v manjših količinah. Ves potrebni sladkor morajo uvažati samo Grčija, Norveška in Portugalska. Potrebe prvih dveh držav se krijejo v Evropi, Portugalska pa dobiva sladkor iz Afrike.
Španija je edina evropska država, ki prideluje poleg sladkorne repe tudi sladkorni trst. Nekdaj Španiji uvoz sladkorja ni bil potreben, ker je pa med meščansko vojno hudo trpela njena sladkorna industrija, je morala sladkor uvažati iz Kube.
Finska je z odstopom Karelije izgubila svojo največjo tovarno sladkorja, zdaj gradi sicer novo, a uvoz sladkorja ji bo še vedno potreben. Švica ima samo eno tovarno sladkorja (Aarberg), ki pa krije samo del potrošnje.
Italija je v zadnjih letih zastavila velike napore, da bi se osamosvojila pri preskrbi s sladkorjem. Kampanja 1. 1940./41. je dala tako dobre rezultate, da bodo nekatera zemljišča, določena za nove nasade sladkorne repe, spet upo-
rabljiva za nasade konoplje, ker je proizvodnja sladkorne repe tudi brez škode za konopljo močno narasla.
Pri izvozni trgovini vodi češko-moravska sladkorna industrija, ki je še med kampanjo 1937/38. dala na prosto tržišče 320.000 ton, torej sama toliko, kolikor znaša pravi uvoz sladkorja v Evropo. Še zdaj se izvažajo večje količine sladkorja v severne države, v Švico in na Balkan.
Med stare izvozne države sladkorja spada tudi Madžarska. Pred nekaj leti je njen izvoz zastal, bo pa spet oživel, ker je sedaj dobila Madžarska štiri sladkorne tovarne v Banatu.
Po dve sladkorni tovarni imata stara Srbija in Hrvatska.
Ze zdaj lahko krije Evropa vso potrošnjo z lastno sladkorno proizvodnjo, brez vseh težav pa je mogoč znaten porast pridelka sladkorne repe v Franciji, kar velja v še večji meri za evropski vzhod in jugovzhod, kjer znaša pridelek sladkorne repe samo polovico v državah Srednje Evrope že doseženega pridelka.
Indu$triia furnirjev in vezanih plošč
Po reviji »Internationaler Holz-markt« smo zadnjič objavili pregled zunanje trgovine z lesom za furnirje in vezane plošče, zdaj pa naj sledi ia istega vira nekaj podatkov o industriji furnirjev in vezanih plošč v bivši1 Jugoslaviji in v sosednih državah.
Na območju bivše Jugoslavije je začela pred kaikimi desetimi leti obratovati prva tovarna vezanih plošč na SušaJku. Podjetje, ki se zdaj imenuje »Ukod«, tovarna za vezan© plošče in furnirje d. d., si je kmalu pridobila dober sloves v inozemstvu. Druga moderno urejena in dobro opremljena tovarna je »Mitrošper« v Mitroviči. Letna kapaciteta obeh tovarn znaša 14.000 do 18.000 m3 plošč, po večini se uporablja bukov, v tovarni »Mitro-šper« pa dletoma tudi Hipov iin topolov les. Pred vojno so v obeh tovarnah predelali tudi precej iz prekomorskih držav uvoženega lesa. Tretja tovarna vezanih plošč obratuje v Osijeku, manjše podjetje te stroke pa je tudi v Petrov-gradu.
Bolgarija ima 5 tovarn za izdelavo furnirjev: 3 v Sofiji, 1 v Šu-menu in 1 v Čustendilu. Bolgarski furnirji iz orehovine so se pred vojno v velikih množinah izvažali v Anglijo. Ker stane orehovina 5000 do 6000 levov za 1000 kg in ker so izdatni stroški pri dovozu lesa, so bolgarski furnirji precej dragi. Tovarn za vezane plošče je v Bolgariji devet in vse imajo dosti dela, ker so se tudi podeželski mizarji navadili na uporabo veza-n,'	*<*■	Za izdelavo vezanili
p ow, uporabljajo v prvi vrsti bu-ovino, v drugi pa lipovino in to-potovmo.
Romunska industrija vezanih plošč je še mlada in pri teritorialnih izpremembah romunske države, ki je zgubila okrog 31 % svoje gozdne posesti, je bila občutno okrnjena. Največja tovarna v se-
verni Bukovini s povprečno letno produkcijo 9000 m3 plošč je n. pr. pripadla Rusiji. Za polno obratovanje in razvoj industrije gozdno bogastvo sicer zadošča, so pa velike težave zaradi pomanjkanja strokovno izvežbanih delovnih moči. Ker je v nasprotju z Bolgarijo domača uporaba vezanih plošč zelo majhna, je bil obstoj romunske industrije navezan na izvoz, ki ga je vojna do 80% izaprla in ga bo treba na novo urediti.
Madžarska ima stare, dobre izkušnje v industriji furnirjev in vezanih plošč. Tovarna v Ujpestu spada med najstarejše obrate te stroke v Srednji Evropi in je bila že v začetku stoletja opremljena z najboljšimi stroji iz Francije. Na Madžarskem obratuje po Sest tovarn furnirjev in šest tovarn vezanih plošč. Produkcija slednjih je lani iznašala nad 12.000 m3 pložč, izvoz pa nad 200 m3. Domača uporaba izdelkov je velika- Pri prede-
lavi odpade 70%> na bukovino, 30°/o pa na lipovino, topolovino, jelševino in še nekatere druge vrste lesa.
Slovaška ima pri svojem izdatnem gozdnem bogastvu (1,451.000 hektarov) le žeto revno lesno industrijo, tovarn za furnirje in vezane plošče pa na Slovaškem sploh ni. Razne načrte za ureditev in razvoj lesne industrije je prekrižala vojna.
Iz vseh teh orisov položaja industrije furnirja in vezanih plošč je razvidno, da je vojna v največji meri zajezila to industrijsko panogo. O izvozu izdelkov, kakršen je bil v prvi polovici 1. 1939., ni niti govora, promet na domačih tržiščih, ki so bila v nekaterih državah s precej razvito industrijo vezanih plošč (primer Romunija) dokaj skromna, pa se je tudi močno znižal.
Industrija furnirja in vezanih plošč ima boljšo bodočnost le v velikih gospodarskih prostorih ter pod pogojem odstranitve ozkih in tesnih carinskih meja in smotrnega izkoriščanja tropičnih gozdov.
O preskrbi iiubiiantkega prebivalstva
Na seji mestnega preskrbovalnega urada, ki ji je predsedoval dr. Adlešifc, je bila poudarjena želja, da bi bila vsa živila pravilno razdeljena na enake deleže vsemu prebivalstvu, izražena pa je bila tudi obča hvaležnost Vis. Komisarju za veliko skrb, ki jo posveča preskrbi prebivalstva.
Vis. Komisar se trudi za uvoz iz sosednjih držav in po njegovi zaslugi je Ljubljani zajamčena tudi preskrba z mesom. V Ljubljanski pokrajini imamo še vedno na leto za zakol 6000 goved, 6000 telet in 8000 mesnatih prašičev. Goveje meso nam je zajamčeno s prirejo govedi v pokrajini, potreben pa je uvoz kakih 5000 telet in
15.000	prašičev. Meseca maja leta
1938. so zaklali v mestni klavnici 771 govedi, iz česar bi se dalo sklepati, da bi zdaj spričo 4 brezmesnih dni zadostovalo 445 glav goveje živine. Pri tolikem zakolu letos maja pa ni bito dosti govedine ne v mesnicah in ne na stojnicah. Nove oblasti so že našle te nezdrave razmere in trudijo se, da bi jih odpravile. Na seji je bito napovedano, da bodo najnovejši ukrepi Visokega komisariata zajamčili dosti mesa po znosnih cenah pri poštenem zaslužku mesarjev.
Iz poročila načelnika prehranjevalnega urada dr. Freliha je razvidno, da potrebuje Ljubljana na leto 115.000 m3 trdih in 20.000 m3 mehkih drv, zdaj pa jih bo zaradi
večjega števila prebivalcev treba imeti 150.000 m3. Precejšno količino drv je občina že nabavila, zagotovljenih pa ima tudi 1000 ton kočevskega premoga, a so še potrebne znatne zaloge kuriva.
Debata o živilskih nakaznicah je pokazala željo vseh slojev, naj bi bile v čim krajšem času uvedene karte tudi za druga živila in potrebščine, ker je edino na ta način mogoča pravična razdelitev. Soglasno je bila izrečena tudi želja, naj bo tudi mast racionirana in izročena mestnemu preskrbovalnemu uradu za razdelitev trgovcem.
Finančni položaj mesta Zagreba
je po navedbah «Novega lista» precej težaven, ker so zaradi izrednih razmer odrekli razni občinski dohodki. Zaradi izseljevanja in preseljevanja so se občinske doklade v prvih treh mesecih znižale za 2 milijona, najbolj pa so padli zaradi zastoja v prometu nepremi&-nin dohodki od kupnih pogodb in gradbenih pristojbin. Dohodki od kupnih pogodb so bili preračunani na 12,100.000 din, dali pa bodo komaj 2,000.000.
Trošarine so bile od 1. maja zvišane za okrog 50, uvoznine pa za 75 odstotkov, dohodki od obeh pa bodo dosti nižji od proračunskih postavk. Tako bo iznašala trošarina na alkoholne pijače le okrog 7,000.000, cenili pa so jo na
27,500.000	din. Samo trošarina na meso bo ostala na normalni višini, pri uvozninah pa utegne znašati primanjkljaj do konca leta okrog 12,000.000 din.
230 milijonov kun posojila je dobila zagrebška občina
Hrvatska državna banka je dovolila zagrebški mestni občini posojilo v višini 230 milijonov din. Posojilo se bo obrestovalo po 3 in pol odstotka. Zagrebška občina bo s tem posojilom izvedla konverzijo svojih dolgov ter bo na ta način prihranila na obrestih letno 20 milijonov din oz. kun. To je največja finančna transakcija v zadnjih dveh desetletjih v Zagrebu.
Gospodarsko bogastvo Ukrajine
Ukrajina je ena najbogatejših pokrajin Rusije, kar se jasno vidi iz naslednjih številk: Ukrajina pridela 33% vsega ruskega žita in 23% sladkorne pese. Iz Ukrajine dobiva Rusija skoraj polovico svojega premoga in 63% železnih rud. 43% vsega ruskega jekla se proizvaja v Ukrajini, nadalje 48% surovinskega materiala, 42% aluminija in 55% mangana. Ce bi torej Nemčija zasedla Ukrajino, bi izkoriščanje teh bogastev omogočilo Nemčiji, da bi mogla uspešno tekmovati tudi z ameriškim oboroževanjem. Tako pišejo rimski listi.
Elektrarne na Sp. štajerskem zasežene
Šef civilne uprave na Sp. Štajerskem je izdal odločbo, s katero je zaseženo vse premično in nepremično premoženje Elektrarne Fale, elektrarne Trboveljske pre-mogokopne družbe, elektrarne preL mogovnika Velenje in Kranjskih deželnih elektrarn. Vse premoženje teh elektrarn se prenese na novo ustanovljeno javno ustanovo »Energieversorgung Sudsteier-mark«, ki ima svoj sedež v Mariboru.
Kaznovani »trgovci«
Pod tem naslovom poroča neki ljubljanski dnevnik, da so bili kaznovani zaradi prodaje po višjih cenah nekateri »trgovci«. Nato so ti »trgovci« tudi imenoma navedeni in iz tega spiska se vidi, da so bili kaznovani: en prodajalec kruha, trije mesarji, 2 lastnici mlekarn, 1 klobasičar in ena lastnica mlekarne. Med njimi ni niti enega trgovca, ljubljanski dnevnik pa kljub temu piše pod velikim naslovom o kaznovanih trgovcih. Ali se res ne zaveda dotični dnevnik, kako hudo krivico dela trgovcem s svojim površnim poročanjem?
Nova poštna, in telefonska
Blagovni promet z Gorenjsko in Sp. štajersko
Po zaslugi Visokega Komisariata je bil po daljšem prizadevanju dosežen sporazum o blagovnem prometu med Ljubljansko pokrajino ter Gorenjsko in Sp. Štajersko. Redni mesečni kontingent te zamenjave je določen na 20.000 mark. Blago se plačuje po klirin-gu. Iz Ljubljanske pokrajine se bodo izvažali: pločevinasti izdelki, parketi, deske, les in lesni izdelki, klej, steklarski pesek, barit, nega-šeno apno in kvas. Uvažali pa se bodo: premog, lignit, električni tok, cement, mleko in celuloza^ Možne pa so tudi kupčije preko tega kontingenta, in sicer do zneska 50.000 mark. Dosežen je bil tudi sporazum glede blaga, ki je že bilo plačano, a se še ni moglo uvoziti iz drugega ozemlja. Z novim dogovorom se bo bistveno olajšalo gospodarsko življenje v Ljubljanski pokrajini.
Dne 27. t. m. se razširi na Ljubljansko pokrajino poštna, brzojavna in telefonska tarifa, ki velja za vso kraljevino Italijo. Njene naj-ažnejše postavke so:
Pisma in zalepke Za vsakih 15 gramov teže v krajevnem prometu 0.25 lire, v med-rajevnem prometu 0.50 lire. Pisma, naslovljena v inozemstvo, za prvih 20 gramov 1.25 lire, za vsakih nadaljnjih 20 gramov pa 0.25 lire.
Dopisnice, državne in zasebne izdaje, v krajevnem prometu 0.15 lire, v medkrajevnem pa 0.30 lire. Inozemska tarifa dopisnic 0.75 lire.
Razglednice: samo s podpisom pošiljatelja in datumom v notranjem prometu 0.10 lire, za inozemstvo 0.25 lire,
dopisnica državne ali zasebne izdaje z največ petimi besedami pozdrava ali voščila v notranjem prometu 0.20, za inozemstvo 0.25 lire.
Priporočnina
znaša poleg redne poštnine za zaprta pisma v notranjem prometu 1.25 lire, za inozemstvo 1.50 lire, a dopisnice v notranjem prometu 0.50, za inozemstvo pa 1.50 lire.
Ekspresna pristojbina
znaša poleg običajne poštnine v notranjem prometu 1.25, za inozemstvo pa 2.50 lire.
«Službeni list za Ljubljansko pokrajino»
z dne 18. junija je objavil: Kr. uredbo z dne 2. junija o zamenjavi valute bivše kr. Jugoslavije v Ljubljanski pokrajini — Kr. ukaz z dne 17. junija o določbah glede dmovine, ki je v Italiji in ki je last državljanov Združenih držav Sev. Amerike — Odločbo Visokega Komisarja o dolžnosti prijave zalog življenjskih potrebščin in o njih zapori ter razpolagi Prehra njevalnemu zavodu za Ljubljansko pokrajino — Odločbo o racionira-nju kruha, krušne moke, testenin in riža — Odločbo o ukinitvi prometnih omejitev v Ljubljanski pokrajini — Razširitev poštne, brzojavne in telefonske tarife kralje vine Italije na Ljubljansko pokrajino — Razglas o zamenjavi dinarjev v italijanske lire.
Soeieta Italiana per il Gat (Italgas) Turin
Naj večja opekarna na Hr vatskem v posesti zagrebške Občine
Po odredbi hrvatskega ministr stva za narodno gospodarstvo je dobila zagrebška mestna občina v svojo posest veliko opekarno in sadjarsko industrijo v Kustošiji pri Zagrebu ter poslopja in zem ljišča v Gornjih Vrapčah, kar je bilo vse prej v lastništvu bratov Alfreda in Leona Mullerja ter nju nih kompanjonov pri opekarni, ki je največja na Hrvatskem. Njena dnevna kapaciteta je 200.000 kosov opeke. Lani je bila produkcija opekarne rekordna, dala je impozantno številko 45,000.000 kosov, kar se je do 95% porabilo pri zgradbah v Zagrebu.
Sadjarska industrija obsega velike sadovnjake in najmodernejše naprave za konserviranje sadja. Samo Mullerjevi nasadi breskev so že dali na leto do 10 vagonov svežega in konserviranega sadja za izvoz.
Občni zbori
Produktivna zadruga ljubljan skih mizarjev ima svojo 32. redno letno skupščino v nedeljo 29. ju nija ob 9. dopoldne v svojih za družnih prostorih na Glincah.
Tiskovine in vzorci brez vrednosti.
Neperiodične tiskovine za vsakih 50 gramov v notranjem prometu 0.10, za inozemstvo 0.25 lire. Vzorci brez vrednosti za prvih 100 gramov v notranjem prometu 0.35, za inozemstvo 0.50 lire, za vsakih nadaljnjih 50 gramov pa v državi 0.15, za inozemstvo 025 lire.
Paketi.
Mali paketi za prvih 200 gramov teže v notranjem prometu 1.20, za vsakih nadaljnjih 50 gramov 0.30 lire; za inozemstvo za prvih 250 gramov 2.50, za vsakih nadaljnjih 50 gramov pa 0.50 lire. V notranjem prometu je pristojbina za navadne pakete: do 1 kg 2.50. do 3 kg 5, do 5 kg 7.50, do 10 kg 12.50, do 15 kg 16, do 20 kg 18 lir. Paketi knjig od založb in knjigarn do 1 kg 1.25, do 3 kg 2.50, do 5 kg 3.75, do 10 kg 6.25, do 15 kilogramov 8, do 20 kg 9 lir.
Brzojavi in telefon.
Navadne brzojavke do 10 besed 2, za vsako nadaljnjo besedo 0.25 lire.
Telefonska pristojbina v medkrajevnem prometu znaša za 3-minutni pogovor v okolišu 25 km 1.50 lire, v okolišu do 50 km 2 liri, do 100 km 4 lire, do 200 km 7 lir, do 400 km 9 lir, do GOO km 11 lir, do 800 km 13 lir, do 1000 km 16 lir in preko 1000 km 18 lir.
Rudolf, vpiše pa se član upravnega sveta dr. Dolenc Ščitomir, vi'š. svetnik v p. v Ljubljani.
Izbrisala sc je naslednja firma: Mencinger M. in drug, trgovina z deželnimi pridelki in mešanim blagom, družba z o. z. v Ljubljani — zaradi končane likvidacije.
Doma in po sveto
Ta največja italijanska plinarniška družba, ki med drugim oskrbuje s plinom mesta Rim, Genovo, Turin, Livorno in Alessandri-jo, je imela pred dnevi svoj občni zbor, na katerem je bilo podano obširno poslovno poročilo o uspehih družbe. V preteklem poslovnem letu, ki se je zaključilo s koncem marca 1941, je dosegla družba svoj dosedaj največji čisti dobiček v višini 48,9 (prejšnje leto 42,7) milijona lir. Družba bo izplačala 8.25% dividendo, lani 8.50%, ker se je delniška glavnica družbe zvišala od 492 na 541,2 milijona lir.
Poslovno poročilo naglaša, da je mogla družba kljub vojni in številnim tehničnim in prometnim tež-kočam vendarle nemoteno poslovati. Od vseh težkoč je bila posebno velika preskrba plinarn s premogom. Namesto Anglije je sedaj dobavljala premog Nemčija in v kratkem času so se mogle premagati vse transportne težave, da so mogle plinarne poslovati v obsegu, kakoršen je bil potreben za
čilo zvišanje proizvodnje. Plinarna v Rimu je pripravila vse potrebno, da bo mogla kriti vso potrebo industrijskih podjetij, ki se nameravajo koncentrirati v rimski industrijski coni. V Turinu pa se je mogla potrošnja nafte zaradi večje uporabe plina bistveno zmanjšati. Zelo dobro se je tudi razvilo pridobivanje postranskih produktov premoga, ki so se dosedaj morali večinoma uvažati iz inozemstva. Tako je tudi na tem polju samopreskrba Italije lepo napredovala. Posebno je pridobila od tega farmacevtska industrija ter se je s tem zelo pospešili proizvodnja in prodaja izdelkov družbe Farmaceutici Schiaparelli.
Kosmati dobiček družbe je nara-stel od 110,1 na 123,3 milijona lir. Od te vsote je šlo za davke 20,7 (predlani 16,i) milijona lir, odpisi pa so se povečali od 41,4 na 45,2 milijona lir. Aktiva so navedena v bilanci z 831,2 proti 795,7 mili' jona lir v prejšnjem poslovnem le tu. Na pasivni strani pa se je
radi vojnih razmer. Lansko leto iz-1 zmanjšalo 1. 1933 od družbe Mobi-vršeno razširjenje novih naprav za liare Italiano dano posojilo od 140 izdelovanje koksa je celo omogo-1 na 23,7 milijona lir.
Trgovinski register
Vpisale so se naslednje izprcinem-bc in dodatki;
Akcijska družba za kemično industrijo na Dunaju, podružnica v Ljubljani. Vpiše se prokurist Gustav Palme, Dunaj.
Jugoslovanska tiskarna in knjigarna, družba z o. z., Ljubljana. Spremenila se je družbena pogodba ter se glasi besedilo tvrdke odslej slovenski: Ljudska tiskarna in knjigarna, družba z o. z. in italijanski: Stamperia e libreria po-polare, soeietd a garanzia limitata.
Parna žaga »Gorjanci«, družba z o. z., Ljubljana. Spremenila se je družbena pogodba. Družbo zastopa vsak poslovodja samostojno. Izbrišeta se poslovodji: dr. Josip Mal in Franc Sever, vpišeta pa se poslovodji: Ignac Hren, trgovec in
industrialec na Verdu pri Vrhniki ter Karol Hren, posestnik na Vrhniki.
Privilegovana agrarna banka a. d. filiala v Ljubljani. Podružnica se postavlja pod sekvester in je postavljen za sekvestra g. Umber to Tosoni. Kolektivno podpisujejo po pooblastilu g. sekvestra tudi gospodje (v kolikor ne gre za ob veze za banko): dr. Vjekoslav Povh, upravnik, dr. Adolf France, pravni referent, inž. Ivan Burja tajnik in Ivan Jošt, starešina odseka. Podpisujeta vedno dva gospoda kolektivno.
»Lcsex lesna industrijska in tr govska družba« z o. z. v Ljubljani Izbrišeta se poslovodji Marko Ru dež in Tassi Izidor, vpiše pa se poslovodja Bonetti Bruno, trgovec iz Trsta.
»Novobor«, splošna industrijska družba v Ljubljani. Izbriše se član upravnega sveta ing. Unger
Plače in mezde se morajo po odredbi Vis. Komisarja odslej izplačevati v lirah, in sicer v višini dosedanjih dinarskih plač in po sedaj veljavnem tečaju lire.
Skupina italijanskih podmornic je 10. junija potopila 15 sovražnih ladij s skupno tonažo 98.500 ton.
Italijanski zavod za zunanjo trgovino je s 17. junijem prepovedal prodajanje italijanskih turističnih lir za ameriške dolarje.
Ves nemški tisk je s posebnim zadoščenjem in veseljem sprejel vest, da se je fašistična Italija pridružila Nemčiji v gigantski borbi za osvoboditev Evrope od največjega sovražnika civilizacije. Vsi listi izredno toplo pozdravljajo to odločitev Rima.
Bolgarski listi pišejo, da vsa Bolgarska pozdravlja nemški nastop proti Sovjetski zvezi, ker pomenita sovjetski imperializem in komunizem nevarnost za Bolgarsko.
Nemško vojno poročilo poroča, da se vojne operacije naglo razvi-ajo na vsej nemško-ruski fronti in da so nemške čete dosegle že znatne uspehe ter zasedle Brest.Litovsk, Lomžo in nekatere druge manjše kraje ter da se vodijo hude borbe pri Grodnu, Kovnu, Vladimiru Vo-linjskem in Ravi Ruski. Sovražnik zaman skuša zadržati prodiranje nemških čet. Na obeh straneh posega uspešno v boje letalstvo. V Besarabijo so v smeri iz Galaca prodrle romunske čete že 80 km daleč.
Nemški hitri motorni čolni so potopili ob ruski obali neki ruski 4000 tonski parnik in neko ribiško ladjo.
Japonski zunanji minister Ma-cuoka je takoj po prejemu poročila o začetku nemško.ruske vojne odšel v cesarsko palačo, da poroča cesarju.
Japonski veleposlanik v Moskvi
e odredil, da morajo odpotovati iz Rusije vsi japonski otroci in žene.
Madžarska vlada je sklenila, da pretrga diplomatske odnošaje s Sovjetsko Rusijo. Ta sklep madžarske vlade je že bil objavljen.
Madžarsko vojno ministrstvo je takoj v nedeljo odredilo popolno zatemnitev v vsej Madžarski.
Poglavnik dr. Pavelič je sprejel nemškega poslanika, ki mu je sporočil razloge, zaradi katerih je Nemčija začela vojno s Sovjetsko unijo. Dr. Pavelič je nemškemu poslaniku izjavil, da bo Hrvatska izpolnila vse obveznosti, ki jih zahteva od nje ta dogodek.
Zunanji minister Hrvatske je poslal ameriškemu generalnemu konzulu v Zagrebu noto, v kateri zahteva, da se takoj zapre ameriški konzulat in da mora osebje konzulata do 15. julija zapustiti ozemlje Hrvatske.
V nedeljo je bila objavljena v Romuniji splošna mobilizacija. Vpoklicani pa so samo tisti, ki dobe osebni poziv.
Sovjetsko poslaništvo v Atenah je zapečateno.
Agencija Anatolija sporoča, da se je turška vlada odločila, da bo v sedanji nemško-ruski vojni nevtralna.
Iz Vichyja se uradno poroča, da
so francoske čete iz političnih in vojaških razlogov izpraznile Da-
Slovaška je pretrgala, kakor poroča DNB, diplomatske odnosaje s Sovjetsko unijo.
Bolgarska je prevzela na nemško prošnjo zaščito nemških interesov v Sovjetski Rusiji.
Nemško vojno poveljmstvo je opozorilo prebivalstvo, da bodo skušali sovražni padalci pristati na nemškem ozemlju, da bi v zaledju mogli izvajati sabotažna dejanja. Prebivalstvo naj zato sodeluje z vojaškimi oblastmi, da se takšni poskusi sovražnika preprečijo.
Prosvetni minister Hrvatske dr. Budak je odredil, da se zapro vse srbske verske šole in zabavišča, vse zasebne češke šole ter vsi oddelki na državnih ljudskih šolah s če-
škim učnim jezikom. Se nadalje pa ostanejo odprte zasebne šole s slovaškim učnim jezikom in oddelki na državnih ljudskih šolah s slovaškim učnim jezikom.
_Na podlagi pred kratkim sklenjene trgovinske pogodbe bo dobavila Madžarska Hrvatski 5000 pitanih prašičev.
Najvišja odkupna cena za volno se giblje na Hrvatskem med 55 in 140 din.
Mesečna radijska naročnina na Hrvatskem je bila zvišana od 25 na 30 din.
Sef nemške policije Ilimmler je
odredil, da se morajo v 24 urah javiti pri najbližjem policijskem komisariatu vsi sovjetski državljani in tudi vsi bivši sovjetski državljani. Ta odredba velja tudi za Češko-Moravsko.
Denarstvo
Italijanski državni obračun za finančno leto 1938/39. izkazuje po uradnih podatkih 30592 milijonov lir dohodkov in 42.627 milijonov lir izdatkov. Primanjkljaj se je pokril s posojili.
Novi hrvatski bankovci po 100 kun se izdelujejo v Nemčiji. Prva pošiljka teh bankovcev je že dospela v Zagreb.
Zedinjena zavarovalna družba v Beogradu je prenesla svoj sedež v Zagreb.
Glavni ravnatelj zavarovalnice »Croatie« Mihovil Nikolič in njegov namestnik Josip Cepetič sta bila upokojena, za glavnega ravnatelja pa je bil imenovan Rudolf Sab-lič, dosedaj ravnatelj zavoda, za njegovega namestnika pa dosedanji uradnik Ferdo Pavkovič.
Zvišanje mezd in plač v Belgiji
Ker so se v Belgiji v zadnjih mesecih dvigale cene vseh življenjskih potrebščin, je komisariat za kontrolo cen in plač odredil splošno zvišanje mezd in plač delavcev vseh strok in kategorij za 8%, podjetnikom, ki tega zvišanja ne bi izvedli, pa je zagrozil s strogim kaznovanjem. Predpisane so bile tudi družinske doklade, za rudarje pa posebne premije, ki bodo znašale 5 do 15% od zvišanih mezd. S posebnimi premijami za rudarje hočejo doseči predvsem to, da bi imela najtežja delavska stroka dovolj naraščaja. Poleg zvišanih mezd in družinskih doklad bodo uvedene premije tudi v gradbeni stroki. Uradniške plače so bile že s 1. junijem zvišane za 10%.
Podražitev sladkorja na Madžarskem
Potrošnja sladkorja je na Madžarskem racionirana in se dobi v Budimpešti na mesec in osebo 1 kg, v provinci pa nekaj manj. Zdaj bodo dobivale družine, ki imajo otroke, še po 3 kg sladkorja za vkuhavati je sadja. Več sladkorja bodo dobivali tudi izdelovalci sadnih konserv, znatno pa bo zvišan davek na ves sladkor, ki se predeluje ali uporablja v obrti in industriji. Pri enem kg se bo podražil ta sladkor za 1 pengo (ali 10 din). V kampanji 1. 1940./41. se je na Madžarskem proizvodnja sladkorja precej dvignila, kar je zdaj omogočilo večje dodelitve sladkorja za izdelavo konserv in za vkuhavanje sadja.
Ze v 24 urah
barva, pleslra in kemično 8 n a i i obleke, klobnke itd. Škrob! in gvetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 8 Telefon it. 22-72.
Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?!
1—2°/011 Vsi drug! pa se muČi)o in delalo brez ozira na zdravje 1 Zato vsaj doma pijte
radenski zdravilni vrelec
V ¥¥
llstega z rdeCIml srci,
našo najbollšo prlrodno mineralno vodo. Zdravje in užitek 1
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njen predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.