Postni orad MM Ceiovee — VeMagspostamt !M1 Kiagentutt
izhaja v Ceiovcu — Encheinungsor) Ktagenfurt
Po^ametni itvod !.!0 Sit., mesečna naročnina 5 Siiingov
P. b. b.
Letnik XXV!L
Ceiovee, petek, 1. december 1972
štev. 48 j1$8$)
VODSTVO SZDL SLOVEMiJE UGOTAVLJA:
Boj koroških Siovencev
naiete! na enako prizadetost in enotno podporo v vsej Jugoslaviji
Predsedstvo in izvršni odbor repubiiške konference SZDL Slovenije sfa — kakor smo poročali ie v zadnji številki našega lista — na skupni seji 18. novembra 1972 obravnavala problematiko slovenskih narodnostnih skupnosti v Avsttiiji, italiji in Madžarski. Ponovno pa so o tej problematiki razpravljali na skupni seji predsedstva in izvršnega sveta 25. novembra, ko so sprejeli posebno sporočilo o položaju Slovencev v Avstriji, Italiji in Madžarski.
Uvodoma je v sporočilu ugotovljeno, da se je sodelovanje s slovenskimi narodnostnimi skupnostmi v sosednjih državah okrepilo, in sicer ne samo v okviru SZDL, temveč tudi v družbenopolitičnih skupnostih in organizacijah, samoupravnih skupnostih, družbenih organizacijah itd. To sodelovanje, kii postaja skrb vse družbe, je treba še izboljšati, še posebej na gospodarskem področju, ki je doslej zaostajalo za drugimi področji.
V	boju za obstoj in nadaijnjt razvoj — pravi potem sporočilo — so Siovenci v ttaiiji in Avstriji spoznati, da je nujno enotno nastopati, kadar gre za spiošne koristi sioven-ske narodnostne skupnosti oziroma za njene zahteve do poiitičnih in obtastvenih organov v državi, kjer žive.
Takšna enotnost prispeva tudi h krepitvi demokratičnih sii v teh de-žeiah samih in je pomembna tud) za boj z reakcionarnimi in konservativnimi siiami v Evropi, ki se krepijo in so v ofenzivi tudi na naših mejah z Matijo in Avstrijo. Še posebej se kažejo na območjih, kjer žive zamejski Stovenct in na vprašanjih njihovega nacionatnega, poetičnega in sociatnega statusa pa tudi v težnji, da bi zavirati dobrososedske odnose. Te konservativne težnje se bodo brez dvoma poskušate izraziti tudi v razbijanju enotnosti Stovencev, kar bi seveda bito zgotj v škodo zamejskih Stovencev kot skupnosti in posameznikov. Tudi zato je skupna spomenica zamejskih Siovencev v Avstriji in Matiji z njihovega srečanja v Ceiovcu dne 10. novembra 1972 pomemben prispevek k utrjevanju te enotnosti.
O zadnjih dogodkih na Koroškem pa je v sporočilu, ki sicer govori tudi o položaju slovenske narodnostne skupnosti v italiji in Madžarski posebej poudarjeno:
V	Avstriji je bito zadnje čase nekaj znamenj, kt so kazaia na to, da bo avstrijska vtada začeta od-točneje reševati obveznosti Avstrije do stovenske manjšine, izhajajoče iz državne pogodbe o ustanovitvi neodvisne in demokratične Avstrije. Ustvarjen je bit vtis, da bo po 17 tetih za siovensko manjšino in za Avstrijo samo usodne neodtoč-nosti v reševanju teh vprašanj ven-darte Avstrija izpoinita obveznosti državne pogodbe, za kar se je sto-venska narodnostna skupnost do-ste) zaman borita, tzgtasovani zakon o dvojezičnih napisih je nepo-potna osnova za detno uresničitev ustreznih dotočb iz 7. čtena avstrijske državne pogodbe. Toda že tak zakon je v Avstriji povzročit, da so odkrito nastopite reakcionarne nacistične, nacionatistične in konservativne site. Z organiziranimi, nasitnim), protizakonitimi in neoviranimi akcijami proti dvojezičnim napisom so te stte dejansko ogrozite ne samo obstoj Stovencev tn dobre avstrtjsko-jugostovanske odnose, temveč so prešie v napad na de-
mokratično ureditev same Avstrije. S tem je bita tudi svetovna demokratična javnost resno opozorjena, da v Avstriji detuje organiziran neonacistični in nacionaino-šovinistični teror.
Sprejem ob jugoslovanskem državnem prazniku
Jugoslovanski generalni konzul v Celovcu Bojan Lubej in soproga sta priredila v ponedeljek sprejem v počastitev državnega praznika SFR Jugoslavije.
Sprejem je bil v prostorih Mestne hiše v Celovcu, kjer so se zbrali vodilni predstavniki političnega, kulturnega in gospodarskega življenja dežele, med njimi deželni glavar Sima s člani deželne vlade in predsednik deželnega zbora Tillian s številnimi deželnimi poslanci.
Sprejema so se udeležili tudi mnogi zastopniki osrednjih in krajevnih narodno-političnih, kulturnih in gospodarskih organizacij koroških Slovencev.
Predsedstvo tn izvršni odbor re-pubtiške konference SZDL Stovenije ugotavijata, da ob teh nastopih fašističnega nasitja nikakor ni mogoče razumeti neodtočnega, popuščajočega ravnanja avstrijske vta-de. To je vetiko boij zaskrbtjujoče, ker sedanji pritiski na koroške Sto-vence nadatjujejo desettetja trajajoči proces posiabševanja potožaja manjšine, kar ima svoje korenine v prostuti germanizaciji. Samo tako si je tudi mogoče raztagati stopnjevanje terorja na Koroškem.
Jugosiavija je v sktadu z načeti svoje potitike zainteresirana za dobre odnose z vsemi sosednjimi državami in tudi z Avstrijo. Ob sedanjih dogodkih v Avstriji pa smo v Stoveniji in Jugosiaviji upravičeno zaskrbtjeni za nadaijnji razvoj medsebojnih odnosov. V okvir teh odnosov sodi predvsem tudi vsestranski in neoviran nacionatni, gospodarski in kutturni razvoj stovenske in hrvaške manjšine v Avstrij). Gtede manjšin pa je Avstrija v državni pogodbi, katere sopodpisnica je tudi Jugosiavija, prevzeta ze-zeto doiočene obveznosti. Jugosta-vija zahteva — in to je njena dotž-nost do detov njenih narodov — da Avstrija v cetoti uresniči državno pogodbo. Toa pogodba tudi ne pozna nobenih predhodnih pogojev, kot naj bi bito „ugotavt)anje manjšine" itd.
V času, ko teko priprave za konferenco o evropski varnosti in sode-tovanju, vzbujata nasitje in detova-nje šovinističnih sit v Avstriji občutek nezaupanja gtede tega, ati je Avstrija zares pripravtjena sodeto-vati v teh skupnih naporih evrop. narodov. Če se sosednja Avstrija ne bo postavita po robu fašističnemu deiovanju na svojem ozemtju in ne bo uredita vprašanja potožaja manjšin, bo Jugosiavija v interesu
Nova slovenska vlada
odločno za pravice manjšin
V ponedeljek je skupščina SR Slovenije izvolila nov izvršni svet. Za predsednika nove slovenske vlade je bil izvoljen dosedanji sekretar sekretariata ZKS Andrej Marinc, za podpredsednike Rudi Čačinovič, dr. Aleksandra Kornhauser in inž. Tone Tribušon, ostali člani izvršnega sveta pa so: Tomaž Bizajl (republiški sekretar za prosveto in kulturo), Marjan Dolenc (republiški sekretar za gospodarstvo), Zvone Dragan, Jože Florjančič (republiški sekretar za finance), Pavel Gantar (republiški sekretar za delo), Franc Kočevar (republiški sekretar za narodno obrambo), inž. Boris Mikoš (republiški sekretar za urbanizem), Jože Novinšek (direktor zavoda SR Slovenije za planiranje), Marjan Orožen (republiški sekretar za notranje zadeve), inž. Franc Razdevšek, Bojan Škrk (republiški sekretar za pravosodje in občo upravo), inž. Miloš Šulin, Zora Tomič (republiška sekretarka za zdravstvo in socialno varstvo), Franjo Turk (sekretar izvršnega sveta) ter inž. Milovan Zidar (republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo).
Ko je v skupščini razložil programska izhodišča nove slovenske vlade, je predsednik Marinc med drugim poudaril, da bo izvršni svet „posebno skrbel in se zavzemal za urejevanje in zboljšanje položaja, uveljavljanje pravic slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji in Madžarski in širjenje sodelovanja z narodno matico, v skladu z meddržavnimi pogodbami, načeli mednarodnega prava in demokratičnih mednarodnih odnosov in v duhu dobrega sosedstva ter za stalno prisotnost teh vprašanj v odnosih s sosednimi državami".
miru, varnosti, sodetovanja in v interesu svobodnega razvoja stovenske in hrvaške narodnostne skupnosti v Avstriji to vprašanje postavita pred ustrezne mednarodne forume. V nadaijnjem intenzivnem navezovanju stikov z demokratičnim.) progresivnimi sitam) v sosednjih deže-tah in v svetu bo SZDL še naprej opozarjata na vse te probteme.
Predsedstvo in izvršni odbor re-pubtiške konference SZDL Stovenije ugotavijata, da so dogodki na Koroškem in boj koroških Stovencev nateteti na enako prizadetost in enotno podporo zahtevam manjšine v vseh repubtikah in pokrajinah Jugostavije. Od tod tudi sogtas-ne zahteve detovnih tjudi Jugostavije in njihova podpora prejšnjim in sedanjim diptomatskim tn mednarodnim akcijam jugosiovanske viade. Mota naše vtade, izjava predsednika Tita in zagotovita predsednika zveznega izvršnega sveta predstavnikom koroških Stovencev dokazujejo, da bomo v Ju-gostaviji kot družba in kot država odtočni tudi v prihodnje.
TRENUTNI POLOŽAJ NA KOROŠKEM:
Za&s/e pred novim nava/om?
Po srgfHO?w:'%? orgij^A šovlrrlzrrra, s EarcrlrMl so Hew-š^I nacIoMa/Ist! M! njihov! 7!aZ7a/s^aMl por?3očwA; v wl-na/1/r	Jo^azova/! svojo JorMor/m^o zvestobo, jc
trcMKfno wa Aoroš&ew rdZ?wero?7M M:rno.
To Ja ?wr, &! zJaj v/a Ja v Ježe//, M: prav/ w!r. To je fa/bo /?weMovaM/ .pokopališki 7w/r", kajti JvojezZČMiZ? Map/sov, ki so M/ zunanji pouoJ za IzpaJc prot/ ,S7o-vence?w Iw rrjlkovIrM pravicam, po zas/ag/ Mac!oMa/!st!č?:!k vanJa/ov /w po krlvJ! popMst/j/vI/? ok/asf! M/ več. Hkrati pa je ta pokopa/Išk! rw!r očitno /e zatišje prej nov/nt nava/otn, saj je precej gotovo, Ja se Jo/očen/ krog! na Korošcem taJ! v Pojoče ne nt/s//jo sprijaznit/ s krajevnim/ označkam! In napis/ v okek Ježe/n/k jez/k/k.
Da k/ ok morek/tnl nov/ postavitvi Jvojezlčnlk napisov v/aJa/o v Ježe/! .primerno ozračje", namreč že prUno skrkljo Isti krogi, ki so načrtno priprav/ja/! vzJasje taJ! za JogoJke v mlna/Ik teJnlk. ZaraJ! ostre reakcije k! jo je njlkovo JIvjanje Izzva/o v širok! meJ-naroJn! javnosti, so zJaj neko/Iko ko/j prev/Jnl. Na zanaj ce/o zagotav/jajo, Ja prot! S/ovencem nimajo prav ničesar. To Ja v Istem kipa kajskajo prot! 5/oven-cem In zastrap/jajo ozračje z ges/! o .prastraka", o .nesramnlk zaktevak" manjšine In o nov! nevarnost! za Jomov/no.
Ščavanje na naroJnostno mržnjo je Ime/o v pretek/ost! In Ima taJ! Janes /e ta namen, Ja k! se prepreči/o sporazamno reševanje oJprtlk manjšlnsklk vpra-
šanj. Zato je s/ekerno popaščanje prej tem! krog! ne /e prok/emat/čno, ampak naravnost nevarno. To smo Jo-vo/j jasno v/Je/! In Jožlve/! v zaJnjlk teJnlk, ko so šovinistični skrajneži In z nacistično miselnostjo zastrap-/jen! e/ement! s svojim! protizakonitim! akcijam! ok nerazam/j!v! to/eranc! ok/ast! resno ogrozi/! ag/eJ Avstrije, tako Ja je zJaj taJ! na meJnaroJn! ravni kon-Jrontlrana z očitkom, Ja n! Izpolnila svojlk okveznost! Iz Jržavne pogoJke.
Hkrati s tem opominom na neporavnani Jo/g pa je ki/o Avstrij! prezent/rano taJ! neJvoamno opozori/o, Ja mora račanat! z naJa/jnlml korak! Internacionalizacije, če se ne ko krez oJ/ašanja /ot!/a oJ/očn/k akrepov za popo/no ter Jos/eJno aresnlčevanje okveznost!, k! Izkajajo Iz Jržavne pogoJke. Dos/ej še n! k!/o ničesar s/Išat! o taklk akreplk, razen nekaj nejasnlk Izjav g/eJe komisije, o kateri pa Izg/eJa še nlkče nima Jo/očen/k preJstav. Eno pa je že zJaj gotovo.* Če k! k!/ namen take komisije morja v tem, Ja k! se že Jos/ej nepopo/ne In nezaJovo/jlve rešitve še naprej okrni/e In pos/akša/e, potem je njena zamlse/ prav tako zgrešena, kot je nemogoče pričakovati, Ja k! se meJnaroJna javnost s seJanjlm .pokopa/iškim mirom" Ja/a prepričati, Ja je na Aoroškem vse mimo In arejeno.
Po nače/%, k! ga zastopa Avstrija g/eJe /ažne Tirolske, pa more o tem, kJaj je manjšinsko vprašanje rešeno, oJ/očat! /e pr/zaJeta manjšina sama.
Manjšinsko
vprašanje
oonovno v dsžeinem zboru
Čeprav je bila pred tedni v deželnem zboru posebna razprava o manjšinski problematiki, je bito o tem vprašanju govora tudi prejšnji teden, ko je deželni zbor razpravljal in sklepal o deželnem proračunu za leto 1973.
Tokrat so o tem vprašanju govorili zlasti poslanci FPO in OVP, tako da je že )iz tega jasno, da so bili tozadevni prispevki v pretežni meri negativni. Spet je bilo slišati zahteve po ugotavljanju manjšine, spet je bilo govora o .prastrahu* in podobnih geslih, ki se jih poslužujejo koroški nacionalisti, da vnašajo nemir in nezaupanje med oba naroda v deželi. Prav tako so bile ponovljene zahteve po spremembi zakona o dvojezičnih napisih ter je bila znova izrečena kritika na račun socialistov, ker so ta zakon sprejeli .brez široke podpore" in ker so s postavljanjem napisov začeli ravno pred 10. oktobrom.
Značilna je bila tudi izjava CtVP-jevskega poslanca Knafla, ki je manjšino rotil, naj sodeluje v komisiji, ki bo razpravljala o spremembi zakona o dvojezičnih napisih, ker bodo sicer sklepi sprejeti mimo manjšine. Samo je pri tem očitno pozabi), da je ravno GVP tista, kii se je najbolj zavzemala za to, da mora biti v komisiji tudi predstavnik ,windischarjev", medtem ko je FPCLjevski poslanec Sturm še v deželnem zboru opozarjal na posledice, če v komisiji ne bi bilo predstavnika Heimatdiensta.
Deželni glavar Sima je glede zakona o dvojezičnih napisih izjavil, da gre zdaj za realizacijo teoretičnih osnov. Sicer pa je kritiziral, da se niso vse stranke dovolj odločno distancirale od protizakonitih akcij proti dvojezičnim napisom ter poudaril, da pač ni dovolj, se samo v .nedeljskih govorih" priznavati k državni pogodbi in k pravicam manjšine.
1. december 1972
g — $tev. 48 (1585)
L '	t', U 'A L'

EMZ FCcPM^ZCTM
O/?	</Zv;4M;M MdcZoMMstZČMZ/? Mestrp-
Mežev KoroŠ^fM: m o/* tewM pri?MfrM: re-d^cZ;: saM/? ^oro3^:A 5/oveMcev, 5/oveMZ;e, /^gos/av/je m evrops^eg^	se č/ove^ 3pM-
3M;e, a/: n: M^počZ/ zg ^oroš^e S/oveMce pre-/owM: treMMte^.
AJgr j c osMo 77 /er zg več;: de/ Evrope prZ-ArZto, ro osvet/Z/Z 3gw: Mew3^o-df3trZ;3^Z Mg-cZoM%/ZstZ 3 3Vo;/w g^/čevg/M:w ,;'gwg3rvom" v žgrA: /gč:. Eo ;e ed:wg 3ver/g toč^g v teE frggZčniT? dogodi:/? zgdw;:7? redwov, /g^^o p^ postane ZzAod/Me zg dejansko Zzt?a;aM;e vseE do/oč/? gv3fr:;3^e državne pogodbe, tore; od-/očd^g zg Mada/;M;o Msodo s/ovens^e Mgrod-Mostne sMpnost/ Mg Aoroš^ew.
Newoč o/?/ast/, dg /?Z preprečZ/a od3rrgM;'e-vanje napisM ^rajevn/E ta/?e/, ^Z ;ZE ;e Mg pod/gg: p03e/*Megg zagona sa?na postavZ/a, po-weM:, dg 30 v avstr/js&Z dr^ž/?/ Mgc:oMg/:3t:ČMg Me3fr/'M03r :M 03rgM^: Mgc:3t:ČMe prete^/ost/ se ze/o Mtočn:. 2 nj/n::' ;e o/?rerMeM;eMa MM/one ee/otna (Mto/ZsMj ZjadsM stranka, pa tMZ
de/ gv3rr:;3^;/7 30c['g/:3fov.
EgzMe orggM:zgc:;e, /?or E7e:?Mgrd:eM3:, 30 3gwo drgg sto/, Mg katerega 3e pre3edg/o razn/ ve/;a^Z Ej^ds^e 3trgM^e, dg 3vo/'odMe;e Zzpo-vedajejo svoje Mge:'oMg/;3r:'ČMe /nst/n^te. Ejad-3^g stranka je /?Z/a vso povojno do/?o, z Zzjento zadwj/7) neEaj /er, Mg;M:oČMe;3g stranka AvstrZ-j:. 0/</g3r 3/ je de/Z/a 3 5oc/g/:3r:ČMO 3rrgM^o, g/: je ee/o v/ada/a sama. Ea 3rrgM^g M03/ rore; g/gvMO ^r/vdo, če M; Mo zg ^oros^e 5/ovence v 3edeM!Mg;3r:/) /er//? 3ror;eMegg 3&org; M/č. 5vo-jo ^r/vdo potrjaje tad/ danes z Mg3prorovgM;ew zg^oMM o dvo;ez/ČM:/? nap/sZ/?, z odo/?rgvgM;'ew MgrdMegg od3rrgM;evgM;g ta/?e/ Zn 3 podporo Mgc/oMg//3r/ČM:M: orggM:'zgc:;gM:.
/V/ dvoTMg, dg E;gd3^g 3rrgMM Zzra/?/ja tnajMo ^OMce3:;o, ^Z jo gV3rr:;3^/ 3oe/g/:3r/ dg;e;o ^oro3^:M: 5/oveMceM: v o/dZ/d Mg^/3MZ/? rg/?e/, zg po/Zr/ČM:' /?o; ^rorZ 3gw/M: 3oc/g/Z3roM:. Cre rore; zg de/ /?o;g zg o/dg3r.
/? rgz^/erg ^o/ožg;g ^oror^ZE 5/oveMcev prZ-poM:ore;o /g/?^o 3rZr;e dejgvM/^Z, oz/rovrg ^orZ. Od/oČMorr /M eMorMorr ^oror^Z/? 5/oveMcev v /?o;g zg 3vo;e prgvZee, gMggžZrgMorr de^o^rg-rZČM:/? 3:/ gwrr:;3^e drgž/?e, prZr/3^ /ggo3/gv:';e Mg z)v3rrZ;'o, dg Zzpo/M;g;e ce/orMO držgVMO yogod/?o :M M;eMO Zzvg;gM;e r^dZ zggorov/, /M /M &0MČM0 prZrožM /gg03/gvZ;'e Mg podp:3M:'ce gV3rr/;3^e držgvMe pogodbe /M Mg ZdrrržeMe Mgrode.
Eog/ed Mgzg; Mgw Mepre3rgM0 ^gže, dg ;e g^e:;g MroZ^ZZ? 5/oveMcev Meo/?EodMg ^ow/?o-MeMrg v MgporZ/? zg dosego cZ/;g. igwg gv3rr:';-3^g drgz/?g v dgMg3M;Z MorrgM;epo/ZrZČM/ ^oM-3re/gc:';Z zwore ro/Z&o, ^o/Z^or ;e v čg3g 3oe/g/Z-3rZČMe v/gde 3rorZ/g.* 3pre;er ;e /?:7 3//g yowgM;-^/;Zv zg&OM o dvo;ezZČMZ/? ropogrg/3^:'E Mgp/3-M:'Z? rg/?/g/?, ^Z pg gg M/ 3po3o/?Mg Zzvg;grZ.
EgdZ prZr/3^ /ggo3/gvZ;e ;e prZpo^ge/, dg 30 gv3rr:';3^g v/gdg, pgr/gweMr :M deže/g Mg-prgvZ/Z 0M:eM;eM; /?org^. O/? zgdM;Z/? dogod^Z/? 3e ;e rg prZr/3^ 3ropM;evg/ v rgZM:7? oMZ^g^, od dZp/owgr3^Z/? ^orgAov, pre^ od/oČM:'/? zg%?-rev zvezMe v/gde, 3/oveM3^e rMprč/Me, v/gde, po/ZrZČM:E /M drMgZ/? orggM/zgcZ;, do M!MožZČMZ/? deM:oM3rrgcZ;, očZrMo Z?Mg rg prZrZr^ Ze prewg/o odz/vg Mg gv3rr:';3^Z rrrgMZ, 3g; Mgdg/;'g;e;o z Mg3:7M;M: odrrrgM;evgM;eM: Mg Movo porrgv/;e-M:7? MgpZrMZ/? rg/?e/ :M /čreZr^^ MgwZgg;e Mg Mzore/?:'rMe 3prernew/?e zg^oMg o rg/?/g/?, Mr /?Z porofMZ/o /e p03/g/?ZgM;'e že rg&o r/g/?egg :M po-M:gM;^/;Zvegg zg&OMg.
Ereorrg;g Ze prZrožM Mg wedMgrodMe /0-rgwe. TVg gv3rrZ;3^Z rrrgnZ pre3o;g;o dgMer ro M:oŽM03r /e ^or groŽM;o 3prZčo ZMgMegg 3rg/Z-Zčg /ggor/gvZ/e, dg ;e rre/*g ZzčrpgrZ Mg;pre; vre woŽM03rZ v dvo3rrgM3&:7? rgzgovorZ/? wed o/?eM:g držgfgfMg :M preprečZrZ, dg /?: 3e rrer;: vweZg/ v 3por, pr/ čewer /?Z	3/0 /e zg /g3rMe
^or:3rZ. Zv3rrZ;cZ ver;erMo :z^/;gčg;e;o prZrož/?o /ggo3/gvZ;e Mg MredMgrodMe /orgwe rgdZ zgro, dg Me Z?Z ^gzMovg/g 3oc:'g/Z3rov, ^Z 30 dgMe3 Mg v/gd:' :*M &Z 30 prgvzgprgv /e MeM^o zgče/Z rgzreZevgrZ vprgZgM;'e 3/oveM3^e MgrodM03rMe 3&HpM03rZ.
7grg ;e Me^g^or odprrg. Če 7*o prZZ/o do ZzrrezM/rve, Me 3&rg;Mežev, ^er regg od M;//? Me M7oreM:o prZčg^ovgrZ, gwpg^ 2wrrZ;3^e /;gd-3^e rrrgM^e, /M de/g gV3rr/;3&Z/? 3oeZg/Z3rov, ^Z 3^rg;Meže podpZrgrg,- če /?o 3oeZg/:'3rZČMg 3rrgM-&g^ ^O^gZg/g dovo/; pOgMMTg, od/oČM03rZ /M Mgče/M03rZ, 3e Ao v^rgZgM;e MroZ&ZZ? 5/oveMcev /g/?^o reZevg/o Arez ZMrerMgcZoMg/:'zgcZ;e.
Eodg ro worg ^rZrZ do Zzrgzg rg^o;. Eg/?/e M:org;o /?ZrZ poMOVMO porrgv/;eMe :M M:org;o porrgrZ Medorg^/;Zve, Zz/?o/;ZgrZ ;e rre/?g 3g?M zg^oM o ropogrg/r/?//? MgpZrZ/? /M Zzpo/n/rZ po čr^Z :M dg/?g ee/orM/ 7. č/eM držgvMe pogodbe.
Eo^ zg Zzpo/M:rev vre/? do/ŽMorrZ gvrrrZ;3^e držgve do ^oroZ^Z/? 5/oveMcev worg /?ZrZ 4rg-re^. /zMzg/o 3e ;e, dg ;e čg3 zgvezM:^ rZrrZ/?, ^Z prgvZcgw S/oveMcev Mg3prorg;e;o.
Če Me /?o v dog/edne?M čg3M M3pe/?g, ;e prZ-zZv Mg wedMgrodMe /or^Mre M::;eM. 5g; 3M:o veM-dgr v/de/Z, dg ;e podoMg por pr:pe/;g/g vprg-ZgM;e ;<:ŽMorZro/3^:7? /Veweev do M3peZMegg zg-^/;gčM. E g rgd: M:7?če drgg 3e M: vweZg/, ^er ;e rMpZč/Mg OrggM:zgeZ;e zdrgžeMZ/? Mgrodov prZporoč:/g zlvrrrZ;/ ?M /rg/Z;Z, Mg; ro vprgZgM;e gredZrg z M:ed3e/?o;'MZwZ pogovor/.
Če pr/de Me^o vprgZgM;e pred ZdrgžeMe Mgrode, powenZ ro Md gdgrec zg cg/ed o/?rožeMe
V BOJ ZA PRAVICE MANJŠIN
se mora vključiti celotna javnost
Pred nedavnim je bilo v Ljubljani posvetovanje o aktualnih vprašanjih mednarodnih odnosov lin temeljnih izhodiščih jugoslovanske zunanjepolitične dejavnosti. O položaju na Koroškem in v tej zvezi sploh o odnosih do zamejskih Slovencev je na posvetovanju govoril predsednik komisije CK ZKS Bogdan Osolnik, ki je poudarit, da uspešen boj za pravice manjšin ni odvisen zgolj od dejavnosti republiške )in zvezne vlade, pač pa se mora v ta boj vključiti celotna javnost.
.Gre za vprašanje podružabljenja naše skrbi za rojake onstran meje," je naglasil Bogdan Osolnik," in to skrb mora prevzeti nase celotna javnost, vsi družbeni, gospodarski, politični in drugi dejovniki. Tako sodelovanje, ki naj bo stvarno in programirano, šele lahko zagotovi podporo trajni rešitvi odprtih vprašanj zamejskih Slovencev. Doseči moramo splošno vsenarodno podporo na vseh področjih boja za pravice slovenske narodnostne skupnosti zunaj meja."
Dogodkom na Koroškem je posvetil del svojega govora tudi član sekretariata CK ZKS Franc Šetinc, ko je minulo soboto ob otvoritvi novega tovarniškega obrata v Ko-
baridu govoril o prizadevanjih za ureditev temeljnih odprtih vprašanj v družbi in za nadaljnji razvoj samoupravljanja. Pri tem se je dotaknil odmeva, ki ga zbujajo zadnji dogodki v Sloveniji in v tujini ter dejal, da izražajo bojazen za nadaljnji razvoj Slovenije oz. Jugoslavije tudi tisti, ki se navzven sicer deklarirajo za demokrate, a so hkrati pasivni in inditerentni do problemov slovenske manjšine tako v Avstriji kot v Italiji. Zato so sedanja dogajanja posebno na Koroškem resna preizkušnja njihove politike.
.Kultura manjšin bi morala pomeniti oplajanje kulture večinskih narodov," je menil Franc Šetinc. .Tako razumemo pri nas prisotnost manjšin sosednjih narodov. Ni nas strah dvojezičnih napisov. Nasprotno! Pred svetom smo ponosni nanje, saj je to navsezadnje perspektiva človeštva, v katerem bo odmiralo tisto, kar duši narode v razvoju. Tak bi moral biti tudi odnos do naših manjšin pri sosedih."
Hkrati je govornik izjavil, da bo Slovenija še naprej gradila mostove s sosednjimi narodi, vendar pa ne za vsako ceno, kajti ko-** risti in pravice manjšine bo varovala z vsemi sredstvi.
Šovinistični izpadi na Koroškem
ogrožajo norme mednarodnega prava
Na sej) komistje za mednarodne odnose predsedstva ZKJ, katere so se udeteiH) tud! predsednik) komisij za mednarodne stike CK repub-iik in pokrajinskih komitejev, so med drugim razpravijaii tudi o potoiaju siovenske in hrvaške narodnostne manjšine v Avstriji.
V razpravi je bito poudarjeno, da šovinistični izpadi, ki jih organizirajo neofašistične organizacije na Koroškem, bistveno kršijo norme mednarodnega prava in doiočiia 7. čiena avstrijske državne po-
godbe, katere podpisnica je tudi Jugosiavija. Čiani komisije so podprii ukrepe in prizadevanja jugosiovanske via-de pri avstrijski viadi za zaščito siovenske manjšine na Koroškem.
O sedanjem poioiaju na Koroškem je biio govora tudi na znanstvenem sestanku ju-gosiovanskega društva za mednarodno pravo v Novem Sadu. Na mednarodne vidike sedanjega poiožaja na Koroškem je opozorii sekretar komisije za vprašanja mednarodnih odnosov skupščine SR Siovenije Siivo Devetak. Zna-
ni zagrebški pravnik mednarodnega ugieda prof. dr. Ju-raj Andrassy pa je prediagai, da jugosiovansk) mednarodni pravniki sprejmejo izjavo, v kateri bi prišia do izraza miš-ijenja giede poiožaja na Koroškem.
V zvezi s tem je biio dogovorjeno, da se širši javnosti sporoči, da ima avstrijsko neizpoinjevanje državne pogodbe giede pravic manjšin škodijive posiedice za dobre odnose med Jugosiavijo in Avstrijo ter za spiošno evropsko potitiko pomirjevanja.
Tudi gradiščanski Hrvati
zahtevajo pravice, zajamčene v čienu 7
Koroški listi so že začeli objavljati .pisma bralcev", iz katerih je mogoče slišati oz. razbrati očitek: vi koroški Slovenci niste dobri Avstrijci, ker zahtevate svoje pravice; gradiščanski Hrvati pa takih pravic nočejo, zato so dobri *in lojalni avstrijski državljani.
Tako naziranje poznamo, saj je to tista miselnost, ob kateri sploh ne more biti govora o kakšnem pozitivnem reševanju manjšinskega vprašanja. To je goli nacionalizem in šovinizem, to je duh, ki je vodil koroške nacionaliste pri njihovih protizakonitih akcijah proti dvojezičnim napisom.
Toda kako pridejo avtorji takih dopisov do svoje čudne .logike"? Zelo enostavno: gradiščanski poslanec in župan Robak, katerega nagnjenja k asimilaciji so splošno znana, je namreč ponovno izjavil, da gradiščanski Hrvati ne želijo posebnih pravic, ker da so vsa njihova bistvena vprašanja že urejena in da manjšina sploh nočejo biti. Njegove izjave so bile seveda voda na mlin vsem tistim, tudi pri nas na Koroškem, ki ved-
č/ržgve, porMeM? MezggpgM;e v M;eMo s^osoMost,
M MTC^MgrojMC o/?VfZMOSft /zpo/M;W;f, pOTMfM? pg tMt/Z :/o/očfMO o?Me;tfev M;cMe SMuereMos^Z.
/Vg; o/?ČKf:;o srgfMOto /M poMržgM;? prft/-vse?M :Zsft, ^Z 30 Mr pofo:/ zg fg/re cMc/jf. 2v3trZ;3^Z </e?MoMgcZ;Z Z?Z o/? Mgprfr/nZ HrgM-fovZ /VffMČZ;; fgM /eMZ;g gotovo Mrt3tZ/g.
Zgrgt/r fegg Mg; zg^M;: r/ogot%Z rf3 powcM/;o pre/orM v o:/M03M r/o MroJ^ZZ? S/ovcMcev :M ZzMt/Ziče zg rgzčZJ&Mjf v 3gwZ gwtr/;3^Z </rgž-M
Moti* Bate, Dan, Trst
no spet skušajo zabijati klin med narodno zavednimi Slovenci in Hrvati na eni ter narodnimi odpadniki na drugi strani.
Razumljivo, da so gradiščanski Hrvati odločno zavrnili Robakove izjave. Hrvatsko kulturno društvo na Gradiščanskem in Hr-vatski akademski klub, ki povezujeta narodno zavedne gradiščanske Hrvate, odrekata Robaku in podobnim renegatom pravico, da bi govorili v imenu hrvaške narodnostne skupnosti na Gradiščanskem, hkrati pa zahtevata od Avstrije, da izpolni svoje obveznosti iz člena 7 državne pogodbe, ki veljajo enako kot za Slovence tudi za Hrvate. Pri tem se predstavniki HKD sklicujejo na ponovne izjave Robaka o pripravljenosti za asimilacijo ter poudarjajo, da so taka stališča tendenciozna in nikakor niso dejanski odraz želja in 'interesov gradiščanskih Hrvatov. Dejanske želje gradiščanskih Hrvatov gredo — kakor že povedano — za doslednim in pravičnim izpolnjevanjem vseh določil člena 7 državne pogodbe. Prav tako pa so pred nedavnim — v našem listu smo o tem poročati — zahtevati tudi uvedbo rednih hrvaških oddaj v gradiščanskem radiu.
S svojim odločnim in vztrajnim prizadevanjem za dosego vsestranske enakopravnosti gradiščanski Hrvati dovolj jasno izpričujejo, da hočejo biti kaj več kot zgolj turistična atrakoija z narodnimi nošami in tamburicami — hočejo biti enako kot koroški Slovenci živa lin dejavna narodnostna skupnost, zato tudi zahtevajo uresničitev pogojev, ki bodo jamčili njihov obstoj in nadaljnji razvoj.
POStROKODSVKl!
DUNAJ — Zvezni kancler dr. Kreisky je napovedal, da bo komisijo, ki naj bi proučila možnosti za spremembo zakona ° dvojezičnih napisih, sklical takoj, čim mu bodo znani vsi člani te komisije. Hkrati je povedal, da bosta v komisiji zastopani tudi katoliška in protestantska cerkev. Predvsem pa naj bi bili v komisiji poleg „neposredno prizadetih" še strokovnjaki, in sicer zgodovinarji, pravniki in izvedenci za manjšinska vprašanja, med katerimi naj bi po možnosti bil tudi kakšen inozemec, prt čemer dr. Kreisky misli na Dansko, ki ima velike izkušnje pri reševanju manjšinskih vprašanj. Kdo bodo predstavniki .neposredno prizadetih", trenutno še ni povsem jasno, pač pa je kancler Kreisky že zavrnil tozadevno zahtevo Heimatdiensta. Obe slovenski organizaciji pa sta, kakor znano, sporočili, da bosta v komisiji sodelovali le pod pogojem, da v njej ne bodo predstavniki Heimatdiensta in v njem vključenih organizacij.
BEOGRAD — V sredo so v Jugoslaviji praznovali dan republike. Letošnje proslave in prireditve ob državnem prazniku so bile predvsem v znamenju 30-letnice I. zasedanja AVNOJ v Bihaču, kjer so bili položeni temelji novi socialistični Jugoslaviji. Na osrednji proslavi v Bihaču je govoril predsednik zvezne skupščine Mijalko Todorovič, ki je poudaril: V času, ko so fašistične armade oblegale Leningrad, naskakovale Moskvo in se približevale Kaspijskemu morju, ko so držale pod seboj znaten del Afrike, Evropa pa je ječala pod fašistično okupacijo, ko torej niti od daleč ne bi mogli naslutiti poraza fašističnih armad in konca vojne — v tem času sredi revolucionarne narodnoosvobodilne borbe, je v svobodnem Bihaču zasedal edini svobodni parlament v okupirani Evropi — AVNOJ.
RiM — Zadnjo nedeljo in ponedeljek so bile v Italiji delne občinske volitve, pri katerih so desničarske stranke utrpele precejšnje izgube, medtem ko so napredne sile, zlasti socialisti in socialni demokrati, zabeležile vidne uspehe. Podoben je tudi izid dopolnilnih parlamentarnih volitev v dolini Aosta, kjer so desničarji zgubili tako poslanca kot tudi senatorja, oba je dobila koalicija socialistov in komunistov. Izid teh delnih volitev, pri katerih je glasovalo okoli 7 odstotkov Italijanov, ocenjujejo kot negativno sodbo o sedanji vladni koaliciji, v kateri socialisti niso več zastopani. To z drugimi besedami pomeni, da si italijansko ljudstvo spet želi prejšnjo vlado leve sredine.
NEW YORK — Predstavnik ameriške vlade je izjavil, da se bodo pogajanja med posebnim svetovalcem predsednika Nixona Kissingerjem ter severnovietnamskim predstavnikom Le Duc Thojem nadaljevala 4. decembra. V tej zvezi je glasilo severno-vietnamske delavske partije .Nham Dan objavilo uvodnik, v katerem je rečeno, da Severni Vietnam želi doseči resnični mir in vzpostaviti normalne odnose z Ameriko, vendar pa ni pripravljen popuščati in se tudi ne namerava več pogajati o vprašanjih, ki so bila že rešena. „Ce pa Washington ne bo držal besede in se bo povrnil k agresiji, vietnamsko ljudstvo ne bo imelo druge izbire, kot da nadaljuje vojno."
BEOGRAD — Odbor za nagrado AVNOJ je izmed 80 predlogov izbral 14 dobitnikov letošnjih nagrad AVNOJ za u-stvarjalnost in delo, ki je splošnega pomena za razvoj SFRJ. Med nagrajenci sta tudi dva Slovenca, in sicer dr. Prane Novak na področju medicinskih ved (ginekologija) in Boris Ziherl na področju družbenih ved-
LONDON — Angleški list „Daily Ex-press" je objavil vest, da nekdanji Hitlerjev namestnik Martin Borman živi kot bogat podjetnik v Latinski Ameriki, kjer da ju po zagotovilu omenjenega lista našel zatočišče ob podpori Vatikana, bivšega argentinskega predsednika Perona ter nekaj najvplivnejših politikov in finančnikov iz tega dela sveta. Podobne vesti so se v zadnjih letih vedno spet pojavljale, zato sloviti .lovec" na nacistične vojne zločince dr-Simon Wiesentha! tudi sedanja poročila sprejema zelo skeptično.
WASHiNGTON — Med Ameriko in Sovjetsko zvezo tečejo priprave za obisk sovjetskega voditelja Leonida Brežnjeva ^ Ameriki, kamor ga je povabil predsedntk Nixon, ko je maja letos obiska! Sovjetsko zvezo. Tiskovni predstavnik Bele hiše R°' nald Ziegler je v tej zvezi izjavil, da d°' končnega datuma obiska še niso določili-
LiZBONA — Portugalska vlada je zetu arogantno zavrnila resolucijo varnostnega sveta OZN, v kateri je bila pozvana, na! konča kolonialno vojno in prizna afriškemu prebivalstvu pravico do samoodločb^ in neodvisnosti. Portugalska vlada praV; da varnostni svet nima pravice vmešavat* se v notranje zadeve katere koli države, članice OZN.
Uspešen nastop koroških Siovencev v Kranju
Vez med koroškimi Siovenci in matičnim narodom je in bo vedno živa. Prav zdaj, v ča:u, ko koroški Siovenci ponovno prestajamo hudo preizkušnjo, je ta vez posebno trdna, in to v vseh ozirih, posebno pa na kuiturnem področju, saj je prav v zadnjih tednih prišto do števii-nih medsebojnih gostovanj in kuiturnih prireditev, na katerih smo koroški Siovenci dokazati svojo iivijenjsko moč.
Sodeiovanje med kuiturnimi organizacijami v občini Kranj in Sio-vensko prosvetno zvezo v Ceiovcu je posebno živo. Zato je povsem razumijivo, da je prav iz Kranja prišia pobuda, da bi v Kranju prirediti veiiko kutturno manifestacijo, na kateri bi se koroški Siovenci predstaviti v pesmi, piesu in besedi. Minuto soboto je prišto do uresničitve tega načrta. Stovenska prosvetna zveza je organizirata skoraj vse svoje vkijučene pevske zbore, foiktorni in inštrumentaini ansambet ter besedne ustvarjatce, ki so predstaviti na prireditvi pod nasiovom .Koroška v pesmi, piesu in besedi"v dvorani kina Center v Kranju. Gostiteij naših kuiturnih skupin so biti Zveza kuiturno prosvetnih organizacij Siovenije, Zveza kuiturno prosvetnih organizacij občine Kranj, kutturna komisija sindikatnih organizacij tovarne iskra in deiov-ne organizacije Kranj.
poročilu omenimo le posamezne zborovodje, ki so vodili pevske zbore, to so bili Šimej Triesniig, Jože Starc, Šimej Wrulich, Jožko Wru-tich, Valentin Hartman in Hanzej Kežar, ki je kot vodja stal največkrat na odru, saj je poteg svojega zbora vodil tudi pevski zbor .France Pasterk-Lenart" in združene mešane zbore, združene moške zbore je spremljal s harmoniko, razen tega pa je nastopal tudi s svojim in-štrumentalnim ansamblom .Korotan". Folklorno skupino iz Železne Kaple kot znano vodita Miha Travnik in Jelka Kuhar. Tu naj posebej še omenimo, da so pevke in pevci solisti tako v zborih kot v inštru-mentalnem ansamblu želi posebne aplavze.
Že številne organizacije, ki so nastopile kot gostitelj oziroma prireditelj, so potrdilo za to, kako skrbno so to gostovanje pripravili. Najbolj zgovoren dokaz za odlično pripravo gostovanja pa je bila nabito polna dvorana kina Center, katero so ljubitelji koroške narodne pesmi, plesa in besede napolnili do zadnjega kotička, več sto obiskovalcev pa sploh ni več dobilo prostora in so se morali vrniti domov.
Pred več kot tisočglavo publiko in številnimi gosti je prireditev, ki je spadala v okvir praznovanja Dneva republike, otvoril predsednik občinske konference SZDL Kranj Tone Volčič. V svojih pozdravnih besedah je med drugim izrazit upanje, da bodo demokratične sile v Avstriji le zmagale in koroškim Slovencem dale pravice, ki jim pripadajo. Potem pa je spregovoril predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwit-ter. Glavne misli iz njegovega govora objavljamo na posebnem mestu.
Naj zapišemo, da tako obsežne predstavitve kulturne dejavnosti koroških Slovencev v Sloveniji še ni bilo, saj je sodelovalo skupno okoli J 70 pevk in pevcev, in sicer pevski zbori SPD .Jepa-Baško jezero" iz Loč, SPD .Trta* iz Žitare vasi, SPD Radiše, SPD .Zarja" iz Železne Kaple, SPD .Danica" iz St. Vida v Podjuni, SPD .Edinost" iz Pliberka, združeni pevski zbor SPD .Bilka" iz Bilčovsa in SPD .Gorjanci" iz Kot-mare vasi, pevski zbor .France Pa-sterk Lenart", združeni moški pevski zbori Podjune in združeni mešani pevski zbori Koroške, nadalje folklorna skupina SPD .Zarja* iz Železne Kaple ter inštrumentaini trio
Korotan SPD .Danica* iz Št. Vida v Podjuni, recitatorji tovarne Iskra pa so brali dela koroških pesnikov in pisateljev Milke Hartmanove, Valentina Polanška, Gustava Janu-scha, Floriana Lipuscha, Janka Mes-nerja, Stanka Wakouniga in Andreja Kokota.
Za uvod v spored je televizijska napovedovalka Metka Volčič — Šišernik prebrala esej o koroški narodni pesmi, ki ga je napisal Janko Messner. Predstavitev posameznih zborov in napovedovanje posameznih pesmi ter predstavitev avtorjev sta izvedla Metka Volčič — Šišernik in Marjan Srienc. Dve-inpolurni spored se je odvijal po zgoraj navedenem vrstnem redu pevskih zborov, med nastopi posameznih zborov folklorne skupine in inštrumentalnega ansambla pa so recitatorji Iskre brali iz del koroških avtorjev. Zato naj v nadaljnjem
V imenu gostiteljev se je vsem sodelujočim zahvalil Silvo Ovsenk, ki je ob tej priložnosti zborovodjem izročil plakete mesta Kranj, književnikom pa plakete Franceta Prešerna. V tem poročilu naj še omenimo, da je celoten spored posnela Radiotelevizija Ljubljana in ga bo predvidoma oddajala okoli 15. decembra.
Po prireditvi je za naše goste predsednik občinske skupščine Kranj Slavko Zalokar priredil sprejem.
Ob koncu naj v imenu vseh sodelujočih in v imenu Slovenske prosvetne zveze gostiteljem izrazimo zahvalo za tako prisrčen sprejem. Pravtako pa velja zahvala vsem sodelujočim, ki so doprinesli k temu uspešnemu gostovanju in predstavitvi kulturne ustvarjalnosti koroških Slovencev.
Z vami smo v prizadevanjih
za narodnostne in čioveške pravice
Medtem ko je v kinu Center v Kranju tekia prireditev oziroma gostovanje koroških pevskih zborov, ansambiov in iiteratov, je za naše rojake iz Siovenj Gradca prispe) teiegram, katerega je med prireditvijo prebrai predsednik ZSO. Teiegram je imei siedečo vsebino: Občani mesta Siovenj Gradec zbrani no prosiavi dneva repubiike v Umetnostni gaieriji in Koroški akademski oktet iz Ljubijane čestitamo koroškim pevskim zborom ob manifestaciji koroških pesmi in zagotav-ijamo da smo z vami v prizadevanjih za narodnostne in čioveške pra
Občani mesta Siovenj Gradec in Koroški akademski oktet
Za izraženo soiidarnost in čestitke se Siovenska prosvetna zveza v svojem imenu in v imenu vseh sodeiujočih koroških Siovencev občanom mesta Siovenj Gradec in Koroškemu akademskemu oktetu iskreno zahvaijuje.
NE SMEMO E/77 EREZBRZŽN/
PO/AVOM 4GRESYfNEGA NAC/OMMJZAM EV NOVEGA FA&ZMA
Eoro%d danes ni r/eže/a otoŽMf pM/M?, Me r/eže/a MMjavZ/? jezer, mfr-nZ/? vasi :M čar/ouZtZZ/ gozdov; Eoroš^a pa t/aMM rar/Z M: ^oi r/eže/a Ma stZčZšča tre/? Maror/ov, tre/? držav :M tre/? ^a/tar Mtode/ zdražeMe Evrope — daMatMja Koroi/?a ;e deže/a MestrpMostZ, Me/MZra ZM tovraŽMega Mastroje-Mja prot/ doveMt&: MarodMOitMi' s^apMosfZ, ^Z odrejajo dorMoviMt^o pravico, Ecr Močejo prizMati M;eMe prisotMOsti.
Ta&o je poadari/ predtedM:^ ZSO dr. EraMci Zwitter MtiMa/o to/?oto Ma „Eoro!^e?M večera" v EraMja, ^o je govori/ o daMatMjetM po/ožaja Ma Eoroš&eMi. //gotovi/ je, da to MacioMa/ittiČMi &rogi, id to odgovorMi za vte protit/oveMti?e attra/?ova/Me akcije, Maj/?o/j g/atMi /?etedMi^i javMega ?MMeMja ter je Mji/?ov vp/iv ta^o ?MočaM, da te ;Z/M Mto/čeča večiMa Me apa zoperttaviti. 7*o je tad petdetet/etMe protit/oveMt&e gOMje, &i je atpe-/a razdvojiti t/oveMt^o /jadttvo Ma Eorot^e?M Ma zavedMe iM MezavedMe č/aMe ter ožigotati titte, id to otta/i zvetti tvoje?Ma Maroda, za MczaMes/jZ-ve iM Me/oja/Me, MtedtetM &o titte, id to te odpoveda/i tvojega /jadttva, čatti Eof doMtoviMi zvette jaMa^e. „Draž/?a, id attvarja ta^e /jadi, id te /?a/?ajo, da to te izMeveri/i tvoje?Ma /jadttva iM &i ji/? tawa Z?va/i ^ot doMtoviMi zvette, Me Mtore Z?iti zdrava. Povtod Ma tveta i?Majo za ta^e /jadi pote/?eM Maziv iM ce/o v džaMg/i ve/ja za^oM, da te vta^o /?itje /?ori za o/?ttoj tvoje vrtte iM tvoje pote^Motti. Ee Ma Eorot^etM je v Ea/tarMeMt tveta 20. tto/etja jaMaE titti, id te odpove tvojevrttMotti iM /?o o/?tojeM ii-tti, Ei i?oče ottati zvett tvoje?Ma izvora, tvoje?Ma jezica ?M tvoji Maror/-MottMi pote/?Motti ter te za te vredMote /?orZ."
O/MCMZ/ je tadi get/o o taEo Z?MeMot?aMC/M prattra/?a, i?i Maj /?i /?aje Z/Me/ tvoj izvor v čata pred /0 /eti, i?o te je t/oventEo /jadttvo v zaapa-Mja Ma Wi/tOMOve o/?/ja/?e potiata/o zdražiti. .ČadMO, da govorijo o te?M prattra/?a prav titti, Ei te vedao tpet poMatajo t tvoji??? jaaattvo?M :/? t tvoji?Mi o/??a?M/?Mi???i /?oji. Eaj, če /?i tadi Eorot/ei S/ove??ci. če /?i vet t/o-veMti?i rtarod o/?aja/ tai? prattra/?, /?i o/? krvavi/? z/oči??i/?, Eatere je zakrivi/ Mad Mati?M /jadttvo?M titoč/etMi raj/?, Z?i/ /?rez dvo?Ma apravičeM. Toda Mti Me goji?MO ?Matčeva/Mi/? ?Mit/i, pač pa Mat opo?M?Mjajo gro/?ov; pad-/i/? /?orcev Ma /9 poi?opa/itči/? tiro?M irorotEe ze?M/je, da Me t?Me?M0 /?ifi /?rez/?riŽMi Mapra?M pojavo?M agretivMega MacioMa/iz?Ma iM Movega jatiz-?Ma. /M če govorijo o ogrožeMotti ??zeje, pote?M /a/?i?o pove?Mo, da i;o?oii?i S/oveMci MZ^r/ar Mit?MO ogroža/i ?Meje, pač pa t?MO t/i v /?oj proti jatitf.-č-Me?Ma o^apatorja, Ei je odgMa/ Mad 500 Mati/? dražiM z Mate ze?M/je iM je Z?ote/ pozMeje pregMarZ te dragi/? dC.000 S/oveMcev. PetMiČMO v Me/?o vpijoče krivice, ii /d apravičeMO povzroči/e prattra/?. Toda ?Mi Me že/i?MO, po-Movitve ta^i/? čatov, zato t?MO tadi proti attra/?ovaMja Matega č/oveia :M te /?o?Mo od/oČMo /?ori/i proti vte???, id /?i radi o/?Movi/i čate, i: ji/? je oi-todi/ vet ia/tarMi iM 7Miro/ja/?Mi tvet. Zato tadi Mit?Mo Ma Mati/je reagira/i z Mati/je?M, Ma Mezai-OM?'te aicije z MezaEoMZ;o^/;o, pač pa t?Mo /?i/i pri-ti/jeMi, io o/?/att Mi ?Mog/a a/i Mi Z?ote/a preprečiti Mati/Mi/? aicij, da te za zavarovaMje iM dotego ?MedMarodMO Ma?M zaja???če?:.'/? pravic o/?r?;e?MO za po?Moč Ma TMatiČMi Marod iM Mjegovo državo."
TredtedM?/? ZSO te je za/?va/i/ jagot/ovaMti??M Marodo?M za to/idar-Mott iM itireMo zavzetott za fežii po/ožaj ioroti?/? S/oveMcev ter deja/, Maj /?o izraz iM poNoM te /?va/eŽMOtti Mata peteM? — titta iorotia /jadtia pete?M, ii Mat je Eodri/a v vtej MatizgodoviMt' iM je Maj/epti izraz Mate žive povezaMOtti z MarodMO ce/oto. .Z MatitM o/?itio?M pa MočetMO ratiti ?Meja, /Marveč /?oče?Mo tadi v te?M čata Maj/?ajte Mapetotti izpo/Mjevati p/e-/MeMito Ma/ogo vtaie /MaMjtiMe, da povezaje Maroda toteda. S/ej io prej t?Mo Ma?Mreč prepričaMi, da je v daMatMje?M čata ttre/M/jeMja po odttraMit-vi t/e/?erMe Mapetotti iM po zavarovaMja ?Mira v Evropi MMMjtiMtia iM Ma-rodMottMa vprataMja /Mogoče reševati ta/MO o/? doirototedtii/? odMoti/? iM v pogajaMja ter tode/ovaMja /Med prittojMo v/ado iM prizadeto MarodMOtt-Mo tiapMOttjo. A/edMarod?ia /MterveMcija je ta/Mo zadMje tredttvo, /a/?io po/Maga iM potpetaje rešitev, rešitev pa je /Mogoča ta/Mo o/? itireMi p/i-prav/jeMotti večiMtiega Maroda iM Mjegove države, da zagotovi /Ma/?j-šiMi vte pravice, ii ji gredo. Na dragi ttraMi pa je še vedao MetporMO i/t ediMO pravi/MO Mače/o, da je Maj/?o/;ši garaMt za /MirMo iM Meporaš/jivo /Mejo eMaiopravMO, zadovo/jMo /jadttvo.Ve/ja t/ej io prej Mače/o, ii ga je taio /epo iM retMiČMo izpoveda/ ve/iii geMtj, Majvečji t/oveMtii petMii EraMce PrešerM.* Žive Maj vti Marodi/ii irepeMe dočaiat daM/io ioder toM-ce iodi/prepir io iz tveta pregMaa/da rojai prott io vtai/Me vrag — /e toted io /Mejai/"
TONE SVETINA
151
t) t) r ^ ^

!!!::.
Mi
Hiš Mii?
DRUGA KNJIGA
Duletu, ki je bil postavljen za šefa operativnega odseka korpusa, ni bilo prav, da so mu brez pravih razlogov odvzeli poveljstvo divizije. Rad je vodi) ljudi, navadil se je na fante iz brigad in oni nanj. Ni se navduševal za delo v velikem štobu. Čeprav ni nikomur omenil, da ga to boli, je Blisk čutil, da je malce razočaran. Borci so mu nehote odpirali rano, ker so ga mnogi še zmeraj klicali za komandanta. Poznali so go kot dobrega komandanta in pravega tovariša. Bi) je živo nasprotje nekaterih, ki so si skušali ustvariti avtoriteto ter vzdrževati disciplino in pokorščino s pištolo in grožnjami. Blisk je vedel, da so Duletu z divizijo vzeti de) duše. Rad bi ga bil potolažil, pa ni vedel kako. Bilo mu je težko, ko je odšel Perne, še bolj pa, ko je odšel tudi Dule. Z novimi se je razumel, toda tako domač kakor z njima ni bil z nikomer več.
Medtem so izgubiti še dobrodušnega, večkrat zamišljenega divizijskega komisarja. Dobili so poročilo, da je Metod ob koncu partijskega tečaja pri centralnem komiteju v Kočevskem Rogu napravil samomor. Ustrelil se je s pištolo. Zakaj? Vprašanje je zazijalo kot razpoka v zemlji, ki jli ni videti dna in ki jo človek ne more preskočiti. Čim Večkrat sta se menila o njem, tem manj jima je bila zadeva jasna. Partizani so razumeli samomor obkoljenih in ranjenih borcev, če jih je dobit v roke sovražnik. Toda smrt nenavadno hrabrega vojaka, ki je bil na začetku vzpona, je bila vsem nedoumljiva. Tolažila sta se, da pravzaprav
nihče ne ve, kdaj 'in kakšna smrt ga čaka. Tudi med borci je Metodova smrt boleče odjeknila. Vedela sta, da je to samo eno izmed mnogih vprašanj, na katera bo odgovoril čas, ali pa celo eno izmed tistih, ki ostanejo za vedno v temi. Vsiljevala se jima je misel, če se je res ubil sam, če ga ni kdo drug. Toda kdo ve, kakšne sile delujejo v globinah človekove teme in za kuMsami navideznih dogodkov ...
Dule nad njegovo dolžnostjo v korpusnem štabu ni bit navdušen. Vedel je, da je to položaj, ki zahteva mnogo znanja in pameti. Če se načrti posrečijo, požanjejo slavo drugi, če pa se ne, nosijo krivdo tisti, ki so jih napravili. Bi) je že dovolj preizkušen 'in po naravi umirjen, da si zavoljo tega ni delal skrbi. Sprijaznil se je, da imajo višja vodstva svoj prav, ki ga posameznik največkrat ne razume niti ga ne more spreminjati. Navajen, da položaje v vojnih enotah odrejajo drugi, se je podredil novim okoliščinam. Zanj je bilo važno le to, da mu za vodenje divizije nimajo kaj očitati. V novembrski ofenzivi je izvlekel iz obroča vse tri brigade brez žrtev, ker je čakal vse, dokler Nemci niso prodrtii s tanki do položaja. Bedno pa se mu je zdelo, če so človeku šteli v slabo, kar se mu je zdelo najboljše. Januarski divizijski napad pa je bil tako 'in tako izdan. Sam ne more nositi krivde za žrtve izdaje. Z Bliskom sta vztrajno premlevala to uganko. Še vedno niso našli nobene sledi za agentom Alfo, niti niso zvedeli, kaj vedo v nemškem štabu o namerah divizije.
Zdaj so bili vsi zelo previdni. Zato Blisk in Dule nista zatisnila oči, dokler se nista prepričala, kaj namerava nasprotnik. V jutranjem mraku sta pregledala položaje. Bataljoni so bili potaknjeni po kavernah, s katerimi je bila gora gosto prevottjena. Vrh so naježili s strojnicami. Iz kotanj in bunkerjev so molela žrela, razporejena v nadstropja. Obvladovala so mrtve goličave tja do prvih melišč. Tam so rasla kržtjava drevesa, ki so se pognala iz gozdov
pod skalovje kot razbita predhodnica.
Vse straže, izvidnice 'in četne dežurne sta našla budne in pripravljene. Pogledala sta, če so čete polnoštevilne in če ponoči ni kdo pobegnil ali na kak drug način prišel v nemške roke. Ako bi sovražnik izsilil spopad z uporabo letalstva in topništva, bi jim lahko prizadel hude žrtve: morali bi zapustiti vrh.
Vrnila sta se zadovoljna, da je vse v redu. Melita je še vedno spala. Nekaj metrov od nje je ležal Poljak Tomo kar na goli zemlji, s torbico pod glavo. Med zadnjimi se je bil umaknil 'iz grape z bataljonom, ki je še napadal bunkerje, ko so Nemci zasedli obrobje grape. Po licu je bil krvav, obleko so mu raztrgale žične ovire, roke je imet črne od dima in opraskane.
Z dnem so se vrnile patrulje in poročale, da nič ne kaže, da bi šli Nemci za njimi ali pripravljali obkolitev. Tako sta Dule in Blisk laže prenašala negotovost novega dne.
S štrlečega vrha gore sta se razgledovala po prostranstvu slovenske zemlje. Duletu se je zdelo, da sedita na obrežju otoka, v katerega že tisočletja buta sovražno morje, s severa germansko, z jugozahodne strani pa romansko. Počasi požira ljudi in spodjeda zemljo. Vendar jih ne more požreti. V srcu je začutil skrb za usodo naroda. Po velikih spopadih je Dule vselej rad razmišljal. Pod njim so se po hribovju in gričevju belile cerkvice in kmečke domačije, obdane z zlatom žitnih polj, s temnimi lisami gozdov in mračnimi grapami. Za njimi so se razprostirale skalne planjave borne kraške pokrajine, na desni pa vinorodni holmi. Vsepovsod se že tisočletja — in tudi ta trenutek nenavadne tišine, ožarjene od sonca — bije neizprosen boj za obstanek.
Samo zamižal je, pa se je pred njegovimi očmi odpiral vodnjak zgodovine. Razgrinjale so se plasti stoletij.
4 — Štev. 48 (1585)
1. december 1972
H H at a v a a v a	aaa a
^	a
Minuto nedetjo {e bita v Št. Janžu v Roiu prostava 80-tetnega {ubite-ja domače posojitnice. Prostave se je poteg domačinov in Mevitnih zadružnikov udetežit tudi postevodeči podpredsednik Zveze siovenskih zadrug v Cetovcu dr. Mirt Zwitter.
Predsednik ientjanške posojitnice Janez Weiss starejši je v svojih pozdravnih besedah med drugim poudarit, da podpredsednik ekonomski svetnik Ftorijan Lapuš že 47 tet opravtja dotžnosti postovodje in se mu za to dejavnost iskreno zahvatit. Nato je postovodja Lapuš obšir-no poročat o 60-tetnem detovanju šentjanške posojitnice.
Zgornja Vesca— Bilčovs s/
Povedat je, da je zadružno miset prinese) na Koroško na Češkem služ-bujoči štabni zdravnik lin domačin iz Leš pri Št. Jakobu dr. Valentin Janežič. Le-ta je pred sto teti v sosednjem Št. Jakobu ustanovit prvo kreditno zadrugo na ozemlju današnje Koroške in sploh Avstrije. Št.
Stovensko prosvetno društvo .Bitka" v Bitčovsu
vabi na
KULTURNO
PRjREDjTEV
v nedetjo 3. decembra 1971 ob 19.30 uri pri Mikiavžu v Bitčovsu. Gostujejo:	Žensk)
pevskt zbor, recitatorji in besedni ustvarjate! Kutturno u-metniškega ktuba z Jesenic.
Ljubitetjt siovenske pesmi in besede prirčno vabtjeni.
Odbor
Stovensko prosvetno društvo .Danica" v Št. Vidu v Podjuni
vabi na
UTERARN! POPOLDAN
ob pritožnosti predaje slovenske potujoče knjižnice v nedetjo 3. decembra 1972 ob 14.30 uri pri Wuteju v Št. Primožu.
Dr. Pavte Zabtatnik bo govorit o slovenski besedi v knjigi, Anita Hudt bo predstavita literarne utrinke iz knjig potujoče knjižnice, Stane Wakou-nig pa bo recitirat iz svojih del.
Prisrčno vabtjeni!
Odbor
Janž je bit 20 tet pozneje pobudnik za ustanovitev podobne kreditne ustanove češki duhovnik Dragotin Rous, kii je teta 1892, torej pred 80 teti, sklical ustanovni občni zbor, na katerem so izvoliti za načetnika Martina Sikha p. d. Šlemca v Št. Janžu.
Novo ustanovtjena zadruga se je presenettjivo dobro razvijala. Pristopita je k celjski zadružni zvezi. Ko pa so teta 1910 vse ostate slovenske posojitnice na Koroškem po-state članice tjubtjanske zadružne zveze, se je te-tej priktjučita tudi šentjanška posojilnica. Mirni in u-spešrni razvoj posojilnice je pretrgala prva svetovna vojna z vsemi njenimi posledicami — razvrednotenje denarja, plebiscit itd. Leta 1921 so koroške zadruge, kii so bile do propada avstrijske monarhije vključene v ljubljansko zadružno zvezo, ustanovile svojo lastno .Zvezo koroških zadrug v Celovcu", h kateri je pristopila tudi šentjanška posojilnica. Po priključitvi Avstrije k fašistični Nemčiji so prišli zopet hudi časi za slovensko zadružništvo na Koroškem. Kot številne druge, so tudi šentjanško posojilnico likvidirali in jo spremenili v .Raifteisen-kasse St. Johann". Ko so nekaj let po propadu fašistične Nemčije končno le rešili premoženjsko in pravno plat slovenskega zadružništva, je tudi posojilnica v Št. Janžu ponovno zaživela.
2e pred prvo svetovno vojno so odborniki na sejah posojilnice večkrat razpravljali o potrebi lastnega doma za posojilnico. Da se to ni že prej uresničilo, je pač kriva svetovna vojna, ki je vse take poskuse postavila v ozadje. Po prvi svetovni vojni je to vprašanje zopet prišlo na dnevni red. Vendar je bila doba med prvo )in drugo vojno prekratka, da bi se mogel uresničiti projekt zidave. Sele po drugi svetovni! vojni leta 1957 so pričeti z zidavo novega Zadružnega doma, ki je brez dvoma v ponos zadruge
in tudi Št. Janža. Tu delujeta dve zadrugi — Posojilnica in Kmečka gospodarska zadruga, ki ima v najem skladišče in garaže. Zidali so z lastnimi sredstvi. Les so imeti sami, opeko so dobili podarjeno. Zidava doma skupno z garažo je stala 420.000 šilingov.
Ob zaključku svojega poročila je poslovodja Lapuš poudaril, da se delovanje šentjanške posojilnice ne more primerjati z ogromnim razvojem nemških denarnih zavodov, posebno v zadnjih letih. Naš delokrog je majhen, je dejal tov. Lapuš, nimamo industrije, vse je v glavnem navezano na kmete, male obrtnike in delavce. Žal smo šele letos začeli z dnevnim poslovanjem. Med tem časom so se ljudje navadili na sosedne denarne zavode, tako da bo potrebno še mnogo truda, da se bodo navaditi na domačo posojilnico. Glavni vzrok majhnega prometa je zapostavljanje naših posojilnic s strani državnih in deželnih ustanov. Ljudje imajo strah, da bi kje na kakšnem uradu zahtevali prenakazilo na slovensko posojilnico. Vsi denarji za mleko naše občine gredo ali v Borovlje ali na Bistrico. Ravno tako tudi denar za goriva, ki jih država subvencionira za traktorje in motorje. Samo nekaj prenakazil Avstrijskih dravskih elektrarn je bilo, če se je to izrecno zahtevalo, prenakazanih na slovensko posojilnico. .V veliki meri pa so ljudje sami krivi, če morajo napraviti daljšo pot, da pridejo do svojega denarja. Naši predniki so bili veliko bolj ponosni na svojo posojilnico, ker so se zavedali, da z lastno denarno organizacijo le niso ob vsaki priložnosti navezani na tuje denarne zavode". Tovariš Lapuš je zaključi! svoje obširno poročilo s pozivom, da se vsi z ljubeznijo In zaupanjem oklenejo svoje domače denarne ustanove, ki bo posredovala pri vseh denarnih zadevah in tako še bolj pridobivala na ugledu.
Poslevodeči podpredsednik Zveze slovenskih zadrug dr. Mirt Zwit-ter je v slavnostnem govoru orisal veliki pomen dejanja ustanoviteljev pred 80 leti ter vlogo in naloge zadružništva v sedanjem času. Hkrati je v imenu Zveze slovenskih zadrug izrekel liskreno zahvalo zaslužnim zadružnikom ter jim podelil v priznanje zlatnike.
Kdorkoli se pelje z avtom ali železnico skozi Rož in se na odseku med Bistrico in Št. Jakobom ozre prott severu na hribovite Gure, bo takoj opazil sredi travnikov in njiv na samem stoječo lepo razsežno Sramsičnikovo kmetijo, odkoder je čudovit razgled na Karavanke in v Rož z lepim umetnim jezerom. Lansko leto smo poročali o žalostnem dogodku, ko je prezgodaj u-mrl vzorni gospodar te lepe domačije — Janez Einspieler. Zaradi lepe lege lin razsežnosti je bila tudi ta kmetija med tistimi, ki so jih nacisti razlastili, lastnika pa z družino vred izselili v Nemčijo, kjer je bila skupno z ostalimi pregnanci iz Koroške ponižana v tisto zvrst prebivalcev .tisočletnega rajha", ki so bili po njihovem mnenju brezpravni ljudje, primerni samo še za najslabša dela kot kuliji napuhnje-nega herrenvolka. A prišla je svoboda, propadel je kruti režim in
Uspeta
razstava
umetnikov iz Stovenj Gradca
Kot znano, je Stovenska prosvetna zveza v sodetovanju z Umetnostnim pavitionom iz Stovenj Gradca v dnenh od 17. do 24. novembra v Domu umetnikov v Cetovcu organizirata razstavo skupine „Li-kovni umetniki 72".
Ob zaktjučku razstave tahko z zadovotjstvom zapišemo, da je razstava, katere otvoritev je bita povezana s kutturnim sporedom, povsem uspeta, saj je ni obiskato te tepo števito tjubitetjev siovenske ti-kovne in besedne umetnosti ob otvoritvi, marveč je bita razstava de-teina tepega obiska tudi v ostatih dneh. Razstavo je videio nekaj sto obiskovatcev, kar je za cetovške razmere vsekakor tep uspeh. S tem je Stovenska prosvetna zveza spet prispevata svoj deiei k sodetovanju in povezavi med Stovenci tu !n odstran meje, hkrati pa tudi k posredovanju siovenske umetnosti večinskemu narodu na Koroškem.
vrnili so se izseljenci, med njimi tudi Sramšičnik z družino. Občani tedaj še obstoječe občine Zgornja Vesca so Janeza Einspielerja izvolili za svojega slovenskega župana. Županova! je tako dolgo, dokler niso občine Zgornja vesca spojili z občino Bilčovs. Usoda pa mu ni bila naklonjena, prezgodaj mu je pretrgala nit življenja.
Posestvo je po očetu prevzel 22-letni sin Marjan, absolvent slovenske kmetijske šole v Podravljah, dobro podkovan v načinu sodobnega kmetovanja in tudi drugače priden in razumen kmetovalec. Zaradi rahlega zdravja njegove matere, kar je posledica naporov in težav nacistične izselitve, je bilo potrebno, da sii mladi gospodar poišče mlado gospodinjo, katero je naše) v Nežiki Šefman, p. d. Korde-vovi hčerki na Moščenici.
Prejšnjo nedeljo smo obhajati prisrčno slavje vesele poroke. Mtada šolarka 2. razreda bilčovske šole Kristijana Krušic je z lepo podano deklamacijo pozdravila nevesto ob slovesu od doma in ji želela mnogo srečnih let. Cerkveni del poroke je bil zelo slovesen. Ženin in nevesta sta oba aktivna člana Slovenskega prosvetnega društva .Bilka" in tudi pevca obeh društvenih zborov. Zato so pevke in pevci s svojim lepim nastopom olepšali cerkveno slovesnost, pri kateri se je naš domači župnik v lepem nagovoru zahvalit nevesti in ženinu za njuno požrtvovalno sodelovanje pri organiziranju raznih slovesnosti v župniji. V gostilni pri Miklavžu pa se je v krogu sorodnikov in znancev nadaljevalo veselo žerritovanjsko slavje. Toliko veselega petja že davno ni bilo na naših ženitovanjih. Tudi naši godbeniki so mnogo doprinesli, da je slavnost potekala v veselem in prijateljskem razpoloženju. Ker je ženin Marjan tudi član tukajšnje požarne brambe, mu je le-ta izkazala čast s svojim obiskom.
Proti jutru pa je le napočit čas slovesa. Številni gostje so novo-poročencema želeli obilo sreče, zdravja in soglasja na lepi Sramsič-nikovi domačiji, z željo, da ohranita tudi v bodoče ugled Sramsičnikovih prednikov. Številnim čestitkam se pridružuje tudti uredništvo Slovenskega vestnika v iskreni želji, da bi se Marjan in Nežika tudi v bodoče prizadevala v korist slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tr
Tudi narod živi podobno usodo kakor posameznik. Rodi se, vznikne kot potoček, poln razigranih življenjskih sil, se razraste v reko, morda celo v veletok, in se iztije v večnost. Ljudstva so krt sveta, ki oživljajo sivino planeta. Ati ni za vse dovolj prostora? Za velike in mate! Za tiste, kii so še v otroški dobi, in za tiste, ki so na višku. Le čemu se narodi koljejo, In to celo tisti, ki veljajo za najbolj kulturne? Zamišljen se je obrnil k Blisku in mu povedal, o čem je razmišljat.
.Kdo ve, kaj je v nas, Slovencih," je dejal. .Dober milijon nas je, pa smo se kljub temu obdržali med mlinskimi kamni tako velikih in napadalnih narodov. Včasih se mi zdi, da smo kot konica kopja, ki se je zarila globoko v tuje telo in se odlomila."
Blisk se mu je trudno nasmehnil, nekoliko pomislil in rekel:
.Najbrž smo tršti od kamenja, ki nas melje, sicer nas bi bili že davno spremeniti v prah."
.Seveda, konica združuje celostno moč v eni sami točki."
Tisoč štiristo tet je minilo, odkar se je val Slovanov pognal iz Pripjetskih močvar na zahod. Kdo ve, koliko rek so preplavili njihovi konji, kakšne gozdove in gore so prešli, koliko mečev in sulic so polomili in koliko so prelili krvi, preden je ta veliko predhodnica prodrla v gorovje Julijskih Alp in še čeznje ter obstala pod oglejskimi okopi... Kdo ve, koliko grobov je razsejanih po tej zemlji .. . Nad vsem tem visi tema preteklosti in ugibanje.
.Čudno, da nekateri pravijo o Slovencih, da nismo dobri vojaki. Prav gotovo smo bili najbolj bojevito pleme, ko smo izmed vseh Slovanov prodrli najdlje na zahod," je menil Blisk, ki je še pred vojno mnogo bral in se zanimal za zgodovino.
Dule, ki se je rad šalil, mu je smeje se odrvrnil:
.Nekateri pa pravijo, da smo se le najbolj bali Mongolov in Tatarov, da smo zato bežali najdlje. Vidiš, to je dvojna resnica o tistem pojavu. Morda pa so že stari Slovani imeti takšno vojno taktiko, kot jo imamo zdaj mi. Ko se umikamo, hkrati osvajamo, in ko osvajamo, hkrati bežimo."
Dule si je pogladil košate brke, ki so poudarjale njegov odločni, od sonca ožgani obraz in smele oči. Zadovoljen nad to svojo domislico se je naslonil na okop in preletel z očmi divizijske položaje.
.Mnogo stoletij smo spali. Tujci so nas jezdili, cerkev pa učila ponižnosti in pokorščine. Ko je šlo za obstoj, pa so tisti, ki bi bili morati popeljati narod v upor, pobegnili, kar pa jih je ostalo, so se šli poklonit kakor pes z repom med nogami. Zdaj vsaj vemo, kdo je na kateri strani.
Zdi se mi, da smo podobni temu rušju, ki se zajeda z globokimi koreninami kot s kremplji v razpoke kamenja in živi od te borne zemlje. Skrivenčeno je, zraslo tako na gosto, da ga ne zlomi vihar in ne uničijo plazovi. Vse, kar pride, gre čezenj in tudi mimo.
Biti ati ne biti — to zdaj ni več vprašanje. Toda koliko večjih narodov je že izginilo s površja zemlje! Ali so bili iztrebljeni ali pa so se utopili v tujih morjih. Kaj bo z nami? Koliko časa se bomo še obdržati? Kako smo mogli obstati še nekaj stoletij potem, ko smo izgubili državo, vojsko in voditelje?"
Blisk je pritrjeval njegovim mislim. Preden ni bil v ho-sti, ni nikoli tako globoko doživljal povezanosti s svojo zemljo in njenimi ljudmi. Nekajdnevni zmagoviti boj šestih brigad, ko je bobnelo na vseh štirih straneh neba, mu je vlival pogum in samozavest.
.Blisk, zapomni si, da je vojska hrbtenica naroda. Po tisoč letih imamo spet svojo oboroženo pest. S puško v rokah tudi umiraš drugače kot golorok. Čeprav vsa dežela
ni imela — če Izvzamemo nekaj puškarskih delavnic — nobene tovarne orožja, smo dobro oboroženi. V grapi smo iztrgali napadalcem iz rok mnogo orožja. Kruppovo jeklo, Skodove ali Fiatove cevti bodo ubijale svoje prejšnje gospodarje prav tako ubogljivo, kot so v njihovih rokah ubijale nas."
Ob tem spoznanju je navdalo Bliska čustvo ponosa.
Sonce je posvetilo globoko v jarek. Najprej se je zbudil Tomo in si pomel oči, potem je pocukal za nogo Melito. Prebudila se je in se naglo spravila pokonci. Bolele so jo vse mišice in kosti. Odšla sta na rob, k Blisku in Duletu.
Za hrbtom je zahrstelo kamenje in se potočilo po strmini. Ozrli so se. Od vhoda v podzemsko kaverno so prihajali Perne, general Novljan in general Kveder-Tomaž. Vsi trije so posedli v jarek, položili k nogam orožje in odpeti pasove.
.No, kaj je novega, Dule? Kje so Nemci?" se je oglasil Novljan.
.Videti je, da se umikajo v grapo."
.Tako je. Ni hudič, da bi šli po teh goličavah za nami. Vedel sem, da bo tako. Do mraka ostanimo tu, da se vojska naspi in spočije, z nočjo pa se bomo razkropili vsak na svojo stran, potem naj nas iščejo, kolikor jih je volja," je dejal Novljan in se razgledoval po grapi. Pogied mu je obstal na vijugastem odoru: iz daljave je bila uničena železnica podobna razkosani mrtvi kači. Omamljen od velike zmage je začutil vročičen ponos, ki je vsem dvigal samozavest in usmerjal misli k novim ciljem. „To pot so se vse brigade imenitno Izkazale. Vsi brez izjeme so bili dobri, od borcev do komandantov. Dobro vojsko imamo."
.Pravkar sva se z Bliskom menila, da imamo po tisoč letih vendar spet svojo vojsko, na katero se lahko zanesemo."

Napredni študentje na Dunaju
zahtevajo vse pravice za koroške Slovence
Levičarski študentje so prejšnji teden preprečiti nastop FPO-jev-skega postanca Scrinzija na dunajski univerzi, kamor so ga povabiti Burschenschafferji, da bi govorit o zakonu o dvojezičnih napisih na Koroškem. Nekaj ur pred nameravanim nastopom postanca Scrinzija je skupina naprednih študentov po-zvata na akcijo, s katero bi prekrižati reakciji njene načrte. Pozivu se je odzvato precejšnje števito študentov, ki so zasedti predavatnico. Ko se je pojavil Scrinzi, so ga primerno .pozdravili" in v zboru zahtevati potno pravico za Slovence ter izraziti sotidarnost s stovenskimti kotegi. .Nobene diskusije s Scrin-zijem", .Scrinzi ven", .Nočemo po-stušati nacistov", .Nacisti ven" in podobno so se gtasita gesta. Tudi stovenskii študentje niso zaostajati tn so v zboru zahtevati — seveda v stovenščini — .Ven z reakcijo"; poteg tega pa so proti FPCf-jevske-mu postancu nastopiti z geslom iz osvoboditnega boja stovenskega naroda .Smrt fašizmu, svobodo narodu!"
Burschenschafterjem je preostata te tabta, kamor so pisati svoja gesta oziroma vprašanja. Bilo jih je te mato, dokaz njihove nepomembnosti. Postanec Scrinzii sptoh ni prišet do besede in je skoraj eno uro
-
V	Zgornj/Z)	je pMZMov^/
pn/jM^/jer:/ Po/Jej Čerrric, p. <7. Požre seJewJese:/e!r:/co wojeg^ ž/v/je-zrjrr. OP svojerw žw/;eM;sPew prrtz-wPrr se /r:PPo z zdJo-po/jstfoTM ozre
prež/ve!^ Jeser/erjd, pgterrP ž/v-/jerrjsPe rra/oge je Zzpo/njfM/ zg/cJno zrr vestNO. Po pop/rerr je že/ezrrr&r v poPojrr. Ko je Pr/ še rrPrr^eM že/ez-rrrertr, je Pr/ rrrer/ sfojrrrrr ^ovrrrršr ze-/o prr/jrrp/jerr, cerrr/r pr! so gr: !rrr/r zrjegeor' MrTr/reje/rr.
V	zr:r:r:r P/rasfovr Pršr' v PrPrrčrrP je žrve/r! rrr/rrr/rr PorrčP^. Z r:jo se je poročr/ /w še r/rmes žrzrrPr: pr/ Prr!r:;-jr! — Pr:Por se prrrv/ rrjrrnr gosro/jrrP--rr/ r/orrrrrčrjr — v srečrrerM zr:Powtr.
Po/r/ejr: oaPPrrje Prerwerrrr zrMČcj. Ostrt/ je zveš! pr/par/rr/P s/ovensPe srrrror/rrosfrre sPrrpMOs!/ Mrr AorošPerrr. Zrrrar/r svoje Mr!ror/r:e zaver/Mosd je worrr/ v črrsrr jrršrsdčrre s:raPov/rrr/e prestar/ precejšnje nevšečnost/. rt7/ar/ se je vP/jrrčZ/ v r/ejavnost našega prosvetnega r/rrrštva /n v r/rrrštvenern pevsPern zPorrr, p/ ga vot/Z Po/tej ČVartman, je vneto sor/e/ova/ /n prepeva/. Po/r/ej je Zzrer/no r/oPer pevec /n je mnogo prostega časa žrtvova/
moral poslušati gesla študentov. Ko je bit njegov poraz pepotn, je zapustil predavatnico, medtem ko so študentje zapeti tnternacionato, Slovenci pa so .poživili" bivanje poslanca Scrinzija na dunajski univerzi s partizansko pesmijo.
Pravzaprav se je treba čuditi, da se je poslanec Scrinzi tudi na univerzi hotel postaviti kot ,izvedenec" za stovensko manjšino na Koroškem. Kaj bi že moget povedati študentom? Ponavtjal bi svoje že sptošno znane traze, zahtevat bi ugotavtjanje manjšine ter ^prepričevat" študente, da nič nima proti Sto-vencem na Koroškem. Končno pa bi vse skupaj izzveneto v naciona-tističnem duhu, saj ob njegovem statišču v manjšinskem vprašanju in ob misetnosti Burschenschatterjev ni pričakovati kaj drugega. Tako pa so napredni študentje zelo preprič-tjivo pokazati, kako gtedajo na pogovore o manjšinskih vprašanjih tistih ljudi, ki za težnje Stovencev nikdar niso imeti razumevanja.
Na dunajski univerzi je poslanec Scrinzi vsekakor doživet popotn poraz. Verjetno se je zanašal na Bur-schenschatterje, vendar bi mora) vedeti, da mu študentje nič ne bodo ostati dolžnii. Ko sta dve skupini tevičarskih študentov skteniti, da preprečita načrte reakcije, je
za /epo pesem /a s fem poraza/, </a je zna/ cem:/ r:aše Jomače ^a/farac r/o/^rme. Požr!vova/wo je sor/e/eua/ pr/ fse/? ^rajevm'/) ^a/:arm7? pr/re-r//tva/? m :a<7Z pevs^/A !arr:ejaA po /(oroš^em m v /nozemsioa. Za vso njegovo zg/er/no pozrfvova/nosf naj ma ve/ja o</^r/!a za/tva/a.
Vese// smo, r/a je o/' svojem ž/v-/jenjs/eem ja^//eja še !a/?o ^repa/r /n vedrega značaja. NZ&a^or n/ čacfno, t/a so na ja/<//anfov ž/v/jenjs^Z praz-n/^ pr//r/:e/Z na njegov r/om njegov/ !ovar/š/ pevc/ !er ma o/* ://rem novembrskem večera zape/Z poJokn/co /n ma pr/srčno česPfa/Z z najbo/jŠ/m/ že/jam/, Ja b/ osia/ še Jo/ga /e!a č// /n zr/rav. Pevce je voJZ/ zboro-voJja Po/tej P/arfman, met/ vošč//c/ pa sta b//a tat/Z nov/ /n prejšnj/ pret/-set/n/k PPD „PJ/nost". 5/et/nj/ je v /mena vseb v kratkem nagovora orZ-sa/ jabZ/antovo v/ogo, k/ jo je Zgra/ v ž/v/jenja /n ma Zskreno čest/ta/. VZt/no vzraJoščen je s/av/jenec po-vab// vse v svoj t/om. Ob t/obr/ postrežb/ je pr/ Patarja še t/o/go t/one-/a /epa t/omača pesem. /?// je /ep večer /n še /epše Jož/vetje.
bito povsem jasno, da ne bo prišet do besede.
Po odhodu poslanca Scrinzija so študentje z gesti nastopili še proti Burschenschatterjem in zvezi .svobodnjaških" študentov. Proti reakciji in nacizmu pa so se izrekti tudi v posebnem tetaku, s katerim zahtevajo konec protislovenskega hujskanja ter vse pravice za koroške Slovence.
Že enkrat se je tako začeto
Neznani mazači so v soboto 25. tega meseca zvečer poškodovali novi osebni avto Ferda Turka v Resnici. Na vozilo so narisali znake ktjukastega križa in SS. Turk je imet avto postavtjen pred espresom Oraže v Borovljah. Škoda na avto-mobitu znaša okoli 500 šilingov. Tovariš Turk je o dogodku obvestil žandarmerijo, vendar je že kar v naprej prepričan, da ztikovcev ne bodo izslediti.
Pri majhnih poškodbah se prične pri zločinih pa se neha. O tem imamo že dovolj izkušenj. Vse to so postedice trazarskega govoričenja, češ da nihče nima kaj proti Slovencem. In to je nam nič dobrega obetajoča prihodnost, ako bomo nasedali novim obljubam. Vsak dan se srečavamo z novimi sadovi potuhe pri oblasteh. Tudi bi bi) že skrajni čas, da bi ukrepali proti organizacijam, ki dajejo pobude za nočne akcije.
Z mazanjem kljukastih križev se je že enkrat začelo, to nam je še dobro v spominu. Toda kako se je končalo? „Quo vadiš Austria?"
Krščanska kulturna zveza v Celovcu vabi vse rojake na Bevkovo dramo v treh dejanjih
KAJN
ki bo uprizorjena v petek B. decembra 1972 ob 14. url v Mestnem gledališču v Celovcu.
Vstopnice v predprodaji v pisarni KKZ, Kartreitstrat;e 32, tel. (0-42-22) 72-4-83, pri prosvetnih društvih in voditeljih farnih mladin.
Podpora koroškim Slovencem
v boju za dosego vseh pravic
Narodi Bosne in Hercegovine skupaj z vsemi narodi in narodnostmi Jugoslavijo podpirajo slovensko in hrvaško manjšino v Avstriji pri uveljavitvi njihovih pravic, ki temelje na državni pogodbi ter na mednarodnih normah in obveznostih. Tako je med drugim rečeno v izjavi, ki jo je sprejela skupščina SR Bosne in Hercegovine. Hkrati izraža zaskrbljenost zaradi protislovenskih Izpadov in pritiskov na Koroškem ter poudarja, da bi vsako popuščanje pred agresivnim šovinizmom pomenilo tudi slabljenje naprednih sil v svetu. Končno skupščina SR BiH naglaša pričakovanje, .da se bo vlada republike Avstrije brez odlašanja in dosledno lotila izpolnjevanja določil državne pogodbe".
O dogodkih na Koroškem In o protijugoslovanski gonji v Avstriji je razpravljal tudi izvršni odbor Matice izseljencev Hrvaške, ki je izrekel vso podporo jugoslovanski vladi ter obsodil šovinistične izpade proti slovenski manjšini na Koroškem. Hkrati je odbor opozoril, da na Gradiščanskem že 450 let živijo Hrvati, ki so do današnjega dne ohranili svoj jezik in narodno zavest. „Zato presenečajo izjave nekaterih odgovornih avstrijskih osebnosti, da so gradiščanski Hrvati dejansko že asimilirani".
Posebno resolucijo o obveznostih Avstrije do manjšin je soglasno sprejel tudi deželni kongres Socialistične mladine Koroške. Socialistična mladina poudarja, da je treba napraviti vse za očuvanje pravne ureditve Avstrije. Pozdravlja ukrepe zvezne vlade za zagotovitev v državni pogodbi zajamčenih pravic manjšine ter ugotavlja, da zunanje- in notranjepolitični pomen državne pogodbe postavlja vprašanje slovenske manjšine na Koroškem na mednarodno raven. „Če naša država noče spraviti v nevarnost svoje verodostojnosti kot posredovalni faktor med vzhodom in zahodom, potem je treba podvzet) vse ukrepe za izpolnitev državne pogodbe."
Železna Kapla
Na pokopališču v Železni Kapli smo pred nedavnim položili k zadnjemu počitku Košnikovega očeta iz Lobnika.
Rodil se je leta 1880 kot sin znanih Vrbnikovih staršev v Lobniku. Mati je bila Skalarjeva v Beli. V družini je bilo 13 otrok, dva sta umrla v zgodnji mladosti, drugi pa so rastli na Vrbju in se pozneje razkropili po svetu. Rajni je v mladih letih skupno z brati in sestrami pomagal doma na kmetiji. Nekaj časa je delal tudi na žagi in v slovenski zadrugi v Sinči vasi. Leta 1908 je kupil Košni-kovo kmetijo v Lobniku in se poročil z Urško Sadolšek, p. d. Zohar-jevo hčerko v Lobniku. Njegov sin Mirko, ki bi moral prevzeti domačijo, je padel v drugi svetovni vojni.
Rajni Košnikov oče je bil napreden kmet in je zgledno uredil svojo kmetijo. Rad je pomagal sosedom in se tudi javno udejstvoval kot občinski odbornik in 45 let kot cerkveni ključar romarske cerkve Device Marije v Trnju. Vse njegovo življenje je bilo posvečeno prizadevanju za ohranitev naše narodnostne skupnosti.
Pogrebne obrede je opravi} prelat Aleš Zechner ob asistenci številnih duhovnikov. V svojem govoru je prelat kot nekdanji župnik v Železni Kapli orisal delo, življenje in trpljenje Košnikovega očeta, saj ga je on najbolje poznal. V imenu slovenske hranilnice v Železni Kapli se je
od nekdanjega sodelavca poslovil in zahvalil na grobu s prisrčnimi besedami Rapold iz Bele. Med pogrebnimi obredi so mu domači pevci pod vodstvom soseda Vladimirja Prušnika zapeli v slovo .Polje kdo bo tebe ljubil", ki je postala simbol tragike slovenskega kmeta, navezanega na rodno slovensko grudo.
Naše iskreno sožalje velja vsem sorodnikom, zlasti hčerki Urški Pis-kernikovi, ki jo je smrt dragega očeta najbolj prizadela.
Vabilo
Slovensko prosvetno društvo ..Bilka" v Bilčovsu sporoča vsem članom in prijateljem, ki želijo postati člani, da bo v petek f. decembra 4972 ob 19. uri
REDNI OBČNI ZBOR
pr! Miklavžu v Bilčovsu.
Ob tej priložnosti nam bo predsednik ZSO dr. Franci Zwitter spregovoril o trenutnem narodno političnem položaju koroških Slovencev.
Tomi Lesjak	Rupert Reichman
tajnik	predsednik
Torte Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone
.To je res," je pritrdil Kveder, načelnik štaba slovenske partizanske vojske. .Tega se na žalost premalo zave-damo.Samo pomislite, kako bi bilo, če bi bila Nemcem u-spela selitev Slovencev. To bi se bilo prav gotovo zgodilo, če se ne bi bili dvignili v upor. Razbili bi nas kot čredo ovc in razposlati na vse konce sveta. To bi bila smrt naroda. Tudi če bi se po zmagi zaveznikov vrnili, nam nihče več ne bi vrnil in dvignil poteptane časti in zavesti. Potem bi ostali hlapci, za hlapce rojeni, kot je dejal Cankar. Vstaja je bila kamen, na katerem so se razbili nemški načrti. S tem, da so biti prisiljeni odložiti načrt na konec vojne, se jim je za vedno razblinil. Ati se zavedate, kaj pomeni to, da se je po vsej Jugoslaviji razplamtel upor takrat, ko so veliki narodi klonili? Za nami so šli ljudje takrat, ko so nemški tanki drveli proti Moskvi, ko se je rušil London in ko so po Padzu topotali švabski škornji!"
Novljan je poslušal z velikim užitkom pogovor o usodi naroda. Od zmagovitega zadovoljstva mu je podrhtevala vsa notranjost.
Kveder je nadaljeval:
.Fantje, zavedajte se, da vodite korpus najbliže Berlina, da ste Nemcem trn v peti, ko pa se bo bližala italijanska fronta 'in se bomo spopadli za Trst, boste tudi Angležem."
Pod njimi se je razprostiralo morje gozdov, ki so pokrivali nagubano hribovje noter do snežnih gora na severozahodu. Na vsem tem kosu zemlje se razcvete neuničljivo gibanje. Vsepovsod, v mestih, vaseh, zaselkih se bori nevidna vojska. Mreža kurirskih karavel, bolnišnic, delavnic in obveščevalnih točk je kot velika žival s tisočerimi tipalkami. Tu se razvija država v državi neposredno za hrbtom italijanske fronte. Tu kljubuje deset tisoč mož sedemdesetim tisočem Nemcev in belogardistov.
Novljan je pritrdil Tomaževemu razglabljanju in nadaljeval:
.Vojska je bog položaja. Kdor ima vojsko, ima oblast. Za zdaj, kakor vidite, gospoduje svetu sila, ki se ji upiramo lahko samo s silo in pametjo. Nič se samo ne ustvari. Težko nam bo vztrajati z majhnimi močmi in izigrati velike sile. Dokler bo svetu gospodovalo nasilje, bodo mali narodi umirali. Tako tudi mi. Če pa bo zagospodovala pravica, bodo zaživeli."
Zazrl se je v daljavo, kjer se je bliska) Tržaški zaliv. Za okrajki obalnih hribov leži mesto, kjer v italijanskem morju že desetletja usiha slovenska kri. Trst, mesto njihovih sanj! Veliki, daljni ali bližnji cilj... Trdovratno jim je ždel v podzavest. Kolikokrat so se že pogovarjali o velikem trenutku, ko se bo vojska korpusa usula prek kraških planjav in skupaj z drugimi enotami narodnoosvobodilne vojske zavzela to mesto, ki pomeni za slovenski narod okno v svet!
Pogovor o Trstu jih je razvnel kot po navadi. Perne je povedal, kako napreduje v mestu organizacija sabotažnih skupin in povezava s široko razpredeno osvobodilno fronto.
Vedeli so, da bodo morali poslati tja še novih tjudi in orožje. Novljan se je spomnil krivične rapallske pogodbe. Spomnil se je sokolskih sej, ki so jih končavali s pesmijo, katere bojeviti klic mu je še vedno zvenel v ušesih: .Trst, Gorica, Reka, svoboda vas čeka!" Takrat se mu še sanjalo ni, kako kmalu bo prišel čas, ko se bo z vrha gore oziral po hribih tja do morja in razglabljal, kako bo popeljal vojsko proti Trstu.
Iz bližnje kaverne je zvedavo pokukal šef angleške misije podpolkovnik Moor. Popravil si je kapo in si prižgal neizogibno pipo. Zaščegetal jih je vonj po kolonialnem tobaku in jih opomnil, da bodo odločali o Trstu tudi Angleži.
Možak je zadovoljno pretegnil dolge in preležane ude, se nasmehnil in se napotil k njim.
.Ni Nemcev?"
,Ni Nemcev!"
.O yes! Very good!"
Ko je prisedel, so se nehali pogovarjati o Trstu, ker je že kar dobro razumel slovenščino. Pred nedavnim je na pol v šali, na pol zares rekel Novljanu: ,Vi meni dajete dovolilnico, da lahko hodim okoli štaba, jaz pa vam jo bom dal, da boste lahko neovirano hodili po Trstu."
Vedeli so, da glede Trsta z njim ne morejo najti skupnega jezika. Cilji, ki so se v grapi ob razbiti železnici in podrtih mostovih ter porušenih bunkerjih združevali, so se samo nekaj desetin kilometrov dalje proti morju temeljito razhajali. Mož je smehljaje se dejal:
.Švaba, bum bum bum. Artilerija?"
.No bum bum," se je zarežal Novljan. Vedel je, da je danes Angleža sram zavoljo sinočnjega predloga, da bi se v takšnih okoliščinah vdal.
Pričeli so se pogovarjati o napadu na utrjene postojanke. Niso imeli dovolj razstreliva ne dovolj metalcev min in ne granat za topove. Anglež je pazljivo prisluhnil. Pohvalil je napadalne skupine brigad 'in obljubil, da bo poročal svojemu štabu in zahteval večjo vojno pomoč.
Dule se je razvnel. Predlagal je, da bi napravili velike frače, ki bi metale nekaj kilogramov težke kepe plastika čez žične ovire. Vsi so se smejali njegovi domislici, ki pa bi se verjetno dala uspešno uresničiti. Novljan je povzel njegovo misel. Menil je, da bi bilo bolje napraviti nekakšen top iz minometalske cevi. Takoj bo ukazal svojim puškarjem, naj ga izdelajo.
Blisk in Tomo, ki sta napadala bunkerje v grapi, sta potrdila, kako krvavo potrebujejo pripravo za uničenje žičnih ovir in železobetonskih utrdb. Povedala sta j<im,
c — Štev. 48 (1585)
Ne prjgra7T;a;fe ofro^r
Če	A Ja/ v;Jc/; AdAo M!dter, A; otroAd
MCprMrjMo pr;gdM/d, Md/ vcMJdr /?oA;'f; — z/Mf-rd/ gd proM m oporM:M/d, MdZdJM/e pd že vp:;e MdJ M/;Mi, Md/ vfMJdr vs;dMC/ Ao otroA MdZdJM/e /e vsfdMf, gd word rMdl; Jo/go pr/gdM/d;/, Jd se Mw:;e :n oA/eče, Jd po/e zd/trA M? se oJ^rdM' v so/o — Jte gobovo pr/seg/;, Jd je vdM; Ad/ idAegd Me Ao M;Ao/; pr;rMer;/o.
OtroA se ne oA;rd že oJ ro/stfd. OAIrdt; se MdfdJ; še/e pozMe/e, ;M to postopowd, po Md-fdJ: zdto, Aer gd Mepre^MO prigdM/d/o. „Dd/ Mo, po/e/ že veMJdr/" ga pr; Aos;/d Mepre^taMO opoMMM/a MMt;. ^Ko/ZAoArdt t; Aow še wora/a reč;, Jd te oJ/irdv; spdtf"* A/dt; te Mi/iMOgreJe MdvdJ; yr;gdM/dt; otroka, ta pa te zaČMe žara^; tega oA/rdt;. Afatere te :zgovar/a/o, čet Ja /Mord/o MeprettaMo t;tMar;t;, če Aoče/o, Ja te Ao otroA tp/oA AdiM preMza^Mj. OtroA ;*M Midt: te z;rt;'td f začaraMew Aroga, toJa zat/a tta vaM/ po ?Mater;*M; Ar/^J/. Včat;A /e ?Mdt; neAo-/;Ao MettrpMa žeMsAd, A; /; /e potre^MO, Ja dAdZK/e, z/att; MiošAtM;. Po MdfdJ; te /; M;t; taM/a Me, AdAo ze/o t tvo/;w rdfMdM/eM; Jat; stMOVo :M:cMt;vo.
Prva /etd ž;v(/eM/a, Ao otroA te Me ?More ;z-po/M/evat; vat;A MavoJJ, ga pr; oprav//a.M/M M/egov;'A Jo/zMost; voJ;te. Ko pa Ao to/;AšeM, Ja Ao ta M; že/e/ prevzet; oJgovorMott za tvo/e Je/o, ga ČMMpre/ prepMtt;te tarMewM seA;. Zmajar Ao MareJ;/ AordA Maža/ ;M pozdA;/ Ma tvo/e Jo/ŽMOtt;, ga ZMOva pr;w;te za roAo :M voJ;te. Ko Ao zače/ AoJ;t; v to/o, MiM Ja/te veJet:', Ja /e M/egova Jo/ŽMOtt, Ja Ao pr/Aa/a/ A po^Aa pravočatMo. Če Me Ao t/o Jragače, ga Aar M;;r-Mo pKtt/te, Ja Ao MeAa/Arat to/o zarMaJz/ a/; Ja Ao zd^dJJ to/tA; avtoAat ;M taAo :st; JaM tp/oA Me Ao rMoge/ v to/o. Po Ao zdM/ Ma/-Aw/ta AazeM. OtroA /e te Ao// MetrečeM, če pr; AaA; ttvar; Me Miore A:'t; zraveM, Aot pa M/egova watZ. Že//a AZtZ zraveM /e g/avMo otroAo-vo gZAa/o.
A/ogoče tte Zz tega JoAZ/Z vtZt, Ja otroAa Me A; trMe/Z Ma/agatZ MoAeMZA Jo/ŽMOttZ. PavMO MatprotMo /e ret. OtroA AZ ?Mora/ prZtZ /est ta-Arat, AaJar /e oAeJ prZprav//eM, ZM Ja AZ z/Kt-ra/ rMora/ pravočatMo vttatZ. PoMJar/awo ta-Mto, Ja po MavaJZ to čZtto raJ MareJZ, če pre-patčaMro M/egove Jo/ŽMottZ po več;MZ M/egovZ ZMZcZatZvZ, če ga ttvarMo tpoM;MZM;o Ma Jo/ž-MottZ, AZ /e MaM/e očZtMO pozaAZ/, ;M če ga po MepotreAMeM; že v Mapre/ Me prZgaM/awo.
POSKUS!TE!
OREHOVA TORTA
'/t kg natrganih orehov okoha/te v V: )Hra mtoka, kt v!o ga ovtadiH v vanitijom. Ma!o do gtadkega ototieto ! romonjako, iHto krompirjeve moke, žiito kavnega praha ter nekaj mieka. S ttepainikom ra 'neg nato pomokajte jajtno mano med orehovo, nato ve ie ke kratko prekuhajte ter 'opet 'toikete dokier 'e krema ne ohiadt. Za boijko rme' pridate ke 'neg treh beijakov, kremo odikavite ' korarcem ruma in jo napoinite v korarte.
NOVOLETNI ŠARTELJ
^ kg bete moke pretejemo v prtmemo vettko po-eodo. V vdotbtno zMjetno 4 dc! mtačnega mteko, v katerega *mo ndrobtt! tO dkg kvaaa. Tako naj te^to počiva 20 minut, ko testu dodamo tO dkg siadkorja, t jajce, t zavojček vaniiije ter strgano skorjo 1 iimo-ne. še enkrat testo pregnetemo ter ga pustimo po-
1. december 1972
Kako ravnamo z zdraviti
Najbolj razširjena obtika terapije je zdrav-ijenje z zdraviti. Ne nazadnje je vzrok v tem, da je zdravtjenje z zdraviti udobno in ne terja posebnih priprav, prostorov in zamude časa. Zdravnik zapiše zdravilo in način uporabe na receptu. Lekarnar izdela zdravilo, če ne gre že za izgotovljen izdelek. Pri tem se ravna po knjigi o zdravilih, ki u-radno predpisujejo pripravljanje, kakovost, preskušnjo in shranjevanje večjega števila zdravil. V ceniku so predpisane cene za običajna zdravila in za njihovo izdelavo.
Zdravila dajemo bolniku po zdravnikovih navodilih. Pri tem bodimo predvsem vestni in natančni. Zelo skrbno pazimo na količino zdravila in na določen čas dajanja. Samovoljno dajanje zdravil je mazaštvo. Varujmo se zamenjave, ki se kaj rada pripeti, če je zapisanih več zdravil. Strežna oseba naj se prepriča, ali je bolnik zares zaužit zdravilo. Nezavestnemu bolniku nikoli ne dajemo zdravila v usta. Če bolnik kar naprej bljuva, je dajanje zdravil brez pomena. Če zdravilo ne deluje, če na primer ne umiri bolečine ali ne ublaži sopenja, je treba takoj obvestiti zdravnika, ki je odredil čas, v katerem naj zdravilo deluje.
Zdravila hranimo po posebnih navodilih. .Shranjuj na hladnem"! Mnogo zdravil se pokvari ali iizgubi svojo zdravilno moč, če jih dalje časa hranimo. Po ozdravljenju shranimo zdravila samo, če nam je zdravnik rekel, da so obstojna.
valo na sestav organov ati samo na določen organ.
Dve veliki poti sta za dovajanje zdravil za notranjo porabo: pot skozi zdravo sluznico (ust, želodca, črevesja, danke), in pot vbrizgavanja (injekcij) tekočega zdravila: to je nasploh tudi hitrejše.
Dajanje zdravil. Važno je, da bolnjk zapisano količino zdravil zares zaužije in< dobi. Strežno osebje naj nikoli ne prepusti zdravil bolniiku, marveč naj mu jih daje samo. Če je zdravilo tekoče, ga pred uporabo dobro pretresimo. Zapisano število kapljic preštejemo s kopalko ati z merilno steklenko. Mnoga izgotovljena zdravila prihajajo na trg v posebnih kopalnih steklenkah. Tako lahko odštejemo število kapljic naravnost iz stekleničke.
Pri otrocih je dajanje zdravil včasih težavno. Ali jih ne marajo pogoltniti ali pa jih zopet izbljuvajo. Tedaj mora strežajka pokazati vso svojo umetnost. Ljubeznivo in spodbudno prigovarja otroku, včasih uporabi tudi krepkejšo besedo 'in celo majhno grožnjo in le redkokdaj če že nič drugega ne pomaga, se zateče k sili. Bolje je kajpada, da otroka pri dajanju zdravil ne plašimo in ne razburjamo.
Kadar navodilo pravi, da je treba jemati zdravilo s hrano, to ne pomeni, da ga moramo raztopiti v polnem krožniku ali kozarcu.
Drobni nasveti
#	Vaše očt bodo ohranile svoj blesk in ostrino vida do pozne starosti, če jim boste s hrano dovajali potrebnih snovi. Vitamini A, B2 in C so glavni „lepotni vitamini za oči. Največ jih je v presni zelenjavi, surovem maslu, smetani, korenju, jetrih, ribjem olju, jajcih, siru, limonadah in pomarančah. Ce primanjkuje očem potrebnih vitaminov, lahko resno obolijo.
#	Pri jedi ne bodite prenagli! — Hrano temeljito prežvečite, ker je že na pol prebavljena. Pred vsakim obrokom malo počivajte. Okusno pripravljene jedi želodec dobro prebavi. Če berete pri kosilu časopise ali detektivske romane, bo prebava znatno slabša.
#	Skuta vsebuje malo maščob in daje malo kalorij, zato je odlična sestavina dietne hrane. Je poceni, zbuja občutek sitosti in vsebuje dragocene proteine. Skuta pa je znana tudi kot zdravilo za želodčne bolezni.
#	Občutek takote, ki nekatere kar naprej muči, ni isto kot zdrav apetit. Kdor se je navadi! mnogo jesti, bo ob začetku shujševalne kure ta občutek zelo težko premagal. Če ste lačni, počasi zgrizite jabolko, in to bo za nekaj časa zaposlilo zobe in želodec. Varujte se sladkosnednosti — ta mimogrede spravi v telo stotine nepotrebnih kalorij. Če že ne morete zdržati, pojejte raje kos rženega kruha.
Zdravila za notranjo uporabo zaznamujemo z belimi nalepki. Če je zdravilo tekoče, ga izdajajo v okroglih stekleničkah. Zdravilo za notranjo uporabo deluje šele, kadar pride v krvni obtok. Hitrost vsrkavanja kakega zdravila je odvisna od oblike zdravila in načina dovajanja v telo. Zdravila lahko notranje dajejo na več načinov. Četudi kroži zdravilo za notranjo uporabo v krvi lin z njo po vsem telesu, ni nujno, da bi zmerom delovalo na celotni organizem. Od posebnosti zdravila je odvisno, ali bo delo-
novno zhajath V tem čazu pripravimo Iz 40 dkg masla ter 20 dkg moke zmes. Maslo In moko spet vdelamo v shajano testo ter dodamo ie 40 dkg rozin ter 10 dkg mletih orehov. Testo še na kratko pregnetemo, nato naj še zadnjič shaja. Oblikujemo ga na 4 dele v običajno obliko, vložimo v pekač ter pečemo pri dobri vročini okoli 50 minut. Ko je pecivo pečeno, ga premažite s 15 dkg segretega masla in posipajte z vamilljevim sladkorjem.
SIROV KOLAČ
Pekai obtoHle ' na'!rgantm letom, nato kuhate ! dc) mteka ter ! dc) 'metane. V :k)ed) dobro premešajte 4 do S jajc, t0 do !0 g krompirjeve moke, ščepec paprike, ščepec muškata, ime' dobro premešajte in od čaea do čaia doiivajte vreio tekočino. Ob mešanju po'tavite to ma'o na ogenj, vendar paiite, da ne ba lavreio. Ob koncu dodajte še SCO gramov naitrganega 'ira. Ohtajeno 'nov raidetite na te'tno podiago v pekaču. Sirov koiač pečete 40 minut.
PREKAJEVANJE MESA
Razsoljeno meso lahko obesimo v dim ali na suh prepih, da se osuši. Razlikujemo hladno in vroče prekajevanje. Hladno je dolgotrajnejše in torej primerno za naše kmečke razmere. Vroče je hitro in se uporablja v mesni industriji. Dim sam ni ohranjujoče sredstvo, ampak nekako dopolnjuje razsol in da mesnim izdelkom svojevrsten prijeten okus. Ponekod prekajajo še v tako imenovanih črnih kuhinjah. Te so primerne le, ako ne prihaja do mesa. vroč dim skupno s sajami. Dim mora biti suh in ne sme imeti več ko 15 stop. C. Med prekajevanjem se mora meso večkrat ohladiti, zato v takih kuhinjah po potrebi zapiramo vratca.
Najbolje prekajamo meso v prekajevalnicah. To so posebne majhne sobice na podstrešjih. V stenah, ki si stoje nasproti, morajo imeti zamrežena okenca. Pod stropom so pritrjeni kavlji, nanje položimo palice, na katere obesimo meso. Zelo važno je, da se kosi ne tiščijo med seboj. V prekajevalnici kurimo ob strani na pločevini, ki je nekoliko dvignjena od tal. Na ogenj moramo dobro paziti. Sme samo tleti, nikakor pa ne goreti s plamenom. Najprimernejše gorivo so bukove klade, pokrite s suhim žaganjem. Kdaj pa kdaj priložimo nekaj brinovih vejic, da meso prijetneje diši. Preveč brinja škoduje, ker vsebuje les iglavcev precej smole, zaradi česar se napravi na mesu predebela voščena prevleka. Le-ta zabrani vlagi pot iz notranjosti mesa, dimu pa pot v notranjost. Nikakor pa ne smemo kuriti s premogom, z mokrimi drvmi in z vlažnim žaganjem, ker nastane preveč pare. Prekajamo v presledkih in počasi; najbolje vsak drugi dan. Medtem naj bo v prekajevalnici prepih, da se kosi popolnoma ohladijo. Da nam ne bo treba posebej kuriti, speljimo vanjo dim iz dimnika. Dimnik naj ima seveda pripravo za reguliranje dima. Poznamo še drug način prekajevanja. Le-tega si lahko omislimo v hišah, ki niso prav nizke. Na podstrešju blizu dimnika obesimo na prečne trame nekak pokrov, ki ima obliko poveznjene „meterge" brez nog. Od znotraj pritrdimo kavlje, na katere položimo palice za sušenje mesa. Iz dimnika, kjer so vratca in priprava za reguliranje dima, speljemo dim kar na prosto, vendar ne po cevi. Tako se nekako razprši in pride ohlajen do mesa. Kdaj pa kdaj vratca zapremo in medtem poskrbimo za prepih. Tako se meso zelo lepo prekadi. Ko je dovolj prekajeno, ga pustimo še nekaj časa viseti, da se popolnoma osuši. Kako dolgo naj meso sušimo, je težko določiti, ker je to odvisno od velikosti kosov in od vrste prekajevalnice.
Mesene klobase ostanejo v dimu samo toliko časa, da porumene. Med prekajevanjem jih moramo prevesiti, da se povsod enakomerno posušijo in prekadijo. Nato jih pustimo še nekaj časa na zraku. Tudi salame samo malo okadimo in jih potem obesimo na zrak.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ti
koliko skojevcev Vojkove brigade in gradnikovcev je obviselo mrtvih po žicah.
Sonce je pripekalo. Vsi od kraja so slekli bluze in sezuli čevlje ter goli do pasu polegli po razgretem kamenju. Tudi borci so se iz utrdb razlezli na sonce.
Usta so se jim lepila od žeje in grenkobe, želodci krulili od lakote. Nekateri bataljoni, ki so se umikali pred Nemci neposredno iz boja, so bili že dva dni brez hrane. Toda spodaj, kjer je bilo vode dovolj in kjer bi lahko dobili kaj za pod zob in za v kotle, so bili še vedno Nemci ... Odondod je prihajal vonj po eksplozivu in po pogoriščih.
Nestrpno so čakali in se ozirali k soncu, ki je počasi kot pajek drselo s sparjenega neba za vijoličasto verigo gora. Ko je pajčolan mrakov zagrnil vrh, so se na ploščadih pred kavernami razvrstili bataljoni in čete.
Potem so se brigade spustile v treh smereh po strmem pobočju: napadajočim Nemcem za hrbet.
ŠESTI DEL
PO POT) VETROV
Angel usmiljenja se izogiba steza vojne.
Napočilo je dolgo pričakovano, vroče poletje. Dnevi so bili dolgi, noči kratke in tople, zvezde so svetlo sijale. Gozdne poseke so bile v bujnem cvetju. Malinje je že rdelo, obronki posek pa so bili rdeči od jagod. Ves gozd je bil živ, vznemirjen in opojno dehteč. Med drevjem je valovala čudovita pesem življenja, omamno kipeča, zdrava in vedro.
Tudi v brigado je seglo toplo vzdušje prelestnega gozda. 2e tretji dan je bila na pohodu z obmejnih gora; šla je po poti mrtvega tretjega bataljona vzdolž Blegoša, čez ceste, grape in reke na Jelovico in ponoči naprej skozi Bohinjsko kotlino na Pokljuko. Na strmih rovtih so pele kose. Toda kosci niso vriskali. Seno so pospravljali starci in otroci z ženskamii. Fantje pa so se tolkli po gozdovih. Tudi žita so že zorela in obetala se je dobra letina, ki bi je bili vsi veseli, če ne bi bita krvava. Zemlja je radodarno razkrila svoje naročje in ogrela srca domačih ljudi, ki so upali, da se bliža konec vojne. Brigado je vse pozdravljalo, od blizu in od daleč.
Svetlo rosno jutro je zateklo brigado na vznožju Triglava, na pobočjih planine Uskovnice, kjer so zvončkljale bohinjske krave in je dišalo po siru .in mleku. Pastirji in pastirice so odpirati polknice stanov, ko so zagledali rep brigadne kolone. Glavnina je bila še v gozdu.
Borutova četa, s katero je hodil tudi Blisk, se je pomaknila nad planino. V četi ni nihče vedel, kam gredo. Na Primorskem se je začeta letna ofenziva. Brigade, ki so branile osvobojeno ozemlje pred vdorom nemških čet, so se znašle v hudih bojih, Gorenjska pa je ostala skoraj prazna in odmaknjena od vojnih dogajanj. Slutili so, da se jim obeta kakšna večja akcija s presenečenjem. To so sklepati tudi po tem, ker se niso nikjer ustavljali in je bilo komisarjem naročeno, naj pazijo, da se ne bo nihče oddaljil od kolone.
Blisk, Vojko in Jelen so razpravljali o izdajalcu Drenovega bataljona. Šli so mimo velikega skupnega groba !in Jelen se je spomnil na zaobljubo. Razglabljali so tudi o Gabru, ki je hodil na koncu voda in upiral oči v tla.
V gozdu nad planino so počivali. Čez kratek čas je vsaka četa dobila velik kolobar sira, darilo bohinjskih planšarjev. Pajk in Nande sta ga pravično razrezala, da je vsak
borec dobit zajeten kos. Hodili so vso noč in so bili lačni. Sir so pospravili brez kruha. Pol streljajo od njih je v grapi tekel potoček, v katerem so se odžejali in si napolnili čuta-rice.
Brigada je nadaljevala pot skozi enolične smrekove gozdove samo po lovskih stezah in kolovozih. Sredi pokljuških gozdov — pod pobočji dvatisočmetrskih Draških vrhov, Lipanskega vrha in Debele peči — se je brigada ustavila na planini Zajavoru in se utaborila v gozdu. Borci so popadali po tleh in zaspali.
Sonce je že zdrsnilo za skalne robove Julijcev, ko je brigadni dežurni poiskal Bliska. Povedal mu je, da so kurirji ujeli pastirja, ki je sledil brigadi, in ga odpeljali v svojo karavlo. .Gestapovski izvidnik," je pomislil Blisk in si met zaspane oči. Poklicat je Jelena. Spotoma sta nameravala stopiti na okrožno vodstvo VOS, naslednji dan pa bi si z vodičem ogledala nekaj sumljivih pastirjev.
Od kurirja, ki sta ga našla v štabu brigade, sta zvedela, da se je ujeti pastir plaztil po grmovju do položajev zased. Bil je sumljiv tip, ki so ga kurirji že dvakrat obrcali, ker so ga našli v bližini karavle; ker pa je bil videti bebast, so ga spustiti domov.
Preden so našli globoko v goščavi skrito kolibo, se je zmračilo. Medla svetloba, ki je utripala med debli, jih je pripeljala do vhoda. Vstopili so. Kurirji so sedeli pri grobo zbiti mizi in večerjali, pastir pa je sedet zvezan v kotu, s povešeno glavo in globoko na oči potegnjenim klobukom. Oblečen je bil v ponošeno obleko in nove gojzarice.
Prišleca sta se najprej zazrla vanj. Dvignil je glavo in zasrepel z majhnimi, ozko skupaj vsajenimi očmi in spet povesil glavo. Na obraz mu je legla zadrega.
.Vstani"! je ostro ukazal Blisk. .Obveščeni smo, do oprezaš za partizani. Kdo te je poslat? Govoril*
(Sf MdJd//M/'f)
Štev. 48 (1585) — 7
1. december 1972
-j .* M a '	^	^ -J n
DRE!, V!ER...
Neveseia sobota pri avstrijskih sosedih
Y:e fo vem, pa vendar $e ob koncu tedna onstran Karavank nisem mogei znebiti mračne siutnje, da vsega zia ne moremo preprosto pripisati ziobnim manipuiantom, ki se naroda poiatčajo, temveč v dobrini meri tudi narodu, ki se pusti poia-ičati. Poiaščanje samo je tahko sioieroiiko. Vedno pa prevladuje tisto, za katero so v tjudskih dušah zakoreninjeni pogoji; pograbijene in zrahljane gredice, pognojene, ki samo čakajo, da pade plodno seme ...
Stali smo na vmesni postaji gondolske žičnice, morda petsto, sedemsto ljudi, kaj vem. Dolga vrsta stlačenih po hodniku, po dvakrat zavitih širokih stopnicah, na vrhnji ploščadi in spet med zavitimi železnimi pregradami, ki vodijo do vrot na zunanjo ploščad. Potrpežljivo smo čakali. Vsaka gondola je sprejela 6 utrujenih smučarjev in jih po napeti vrvi spustila v dolino. Med dveurnim čakanjem, tesno zgneteni, z nahrbtnikom tistega spredaj v obrazu in s smučmi onega zadaj v hrbtu, se porodi poseben odnos: nepotrpežljivost, brezobzirnost, pa spet iz skupne nevšečnosti porojena vdanost, ki po svoje združuje. Vse to ne bi bilo omembe vredno, ker smo take reči doživljati že na vseh koncih, tudi pri nas.
Pravim, ne bi bilo vredno, če ne bi bilo ...
V vrsto se je pripehato pet mladih avstrijskih Korošcev, samozavestnih fantov oziroma mož, ne prepametnih, ne preveč razgledanih, pač pa hrupnih in v svoji neženirani jezičnosti tudi ljudsko duhovitih, o-kroglih obrazov, ki so spominjali na dobro opremljeno zamejsko kmetijo ali Gasthaus, eden bi lahko bil tudi ključavničar ali šoter dostavnega avtomobila ali uslužbenec na bencinski črpalki.
Pravzaprav smo jih prehiteli že na smučišču, na spodnjem delu proge med tretjo in drugo postajo žičnice. Bili so zadnji smučarji, ki so še poizkusiti priti na spodnjo postajo v upanju, da bo tam manj čakanja. Bila je že trda tema, proga razrita, snega malo, skal pa veliko. Treba se je bito smučati na slepo, se zanesti samo na noge, ki so povedale, kdaj je kotanja, kdaj greben. .Boste zmogli?" smo jih vprašali. Malce prepadeni so pokimali. Plazili so se v plugu nazvzdo), tipali s poticami in se ustavljali, največ ustavljali. Sicer pa so se luči postaje bleščale v vse gostejšo temo že zelo blizu.
Dobre pol ure za nami so prišli v postajno poslopje, prepoteni, zardelih obrazov in brez sape. Ampak prišli so, prišli so heroji. Zavite stopnice so oživele od junaškega pripovedovanja. In potem se je začeto. Vsakokrat, ko je gondola z zgornje postaje pripeljala skupino smučarjev, so se zadrli: .Fuj, Antišportlerl Zakaj nimamo mi prednosti, zakaj podpira uprava antišportnike! An-tišportrrike! Antispooaartler, fuuuj!"
Dotlej mirna množica je oživela, se najprej sramežljivo hehetala, potem pa junaško pritegnila iz svojih grl .FUUU!" Sprva je vse skupaj kazalo na šalo, le da so rdečelični fantje s svojim hripavim .Antišpoo-
oaartler, fuuuj!" šalo hitro spreminjati v neokusno šalo, rekel bi v slaboumno šalo, če je v tem rjovenju sploh še bilo kaj šali podobnega. Človeka je mikalo, da bi jih ob tolikšnem petelinjenju spomnil, kako so se še pred slabo uro vsi zgre-varti komaj priplazili do sem, in da je med tistimi, katerim so veljali klici, najbrž velika večina precej boljših športnikov. Ampak kdo bi se za prazen nič spopadal s temi glasnimi gobezdati, ki so že imeli množico za seboj.
Potem so obrnili ploščo. Na vrsto so prišli gastarbajterji.
.Hej, Heinz, od kdaj pa se gast-arbeiterji hodijo smučati* se je zadrl najmanjši, najbolj telebanast, zato pa najglasnejši, v simbolično zelenem oblačilu, z avstrijsko in koroško zastavo na rokavu in s
črnim orlom na prsih. .Ali jih za to plačujemo?" V skupini, ki je prestopila iz zgornje gondole, je bil očitno nekdo izmed naših, ki so ga poznali.
Množica se je pritajeno zarežala.
.Heinz, kaj če bi šla midva za gastarbajterja, a? Kaj praviš?"
Heinz, ki se je brez pretirane rahločutnosti pririnil že daleč naprej, tako da sta se zdaj pogovarjala čez glave čakajočih, se je zadrl nazaj: .Ne morem, moram dela-til'
Množica se je spet zarežala. Tistega jutra je imet predsednik Kreis-ky pogovor na televiziji; po stari navadi je pozival k strpnosti in dobri volji pri iskanju rešitve za manjšinsko vprašanje.
.Mogoče bi pa naš ljubi Herr Kreisky uredil tako, da tudi nam ne
bo treba več delati, a? Zakaj pa ne?"
,Ne pride v poštev," je med smehom množice vpil oni drugi, .nekdo mora delati, da si lahko potem privoščimo tiste, ki ne delajo. Pa sploh, misliš, da se bom zdaj začel učiti srbohrvaščine?"
.Kvač," je rekel prvi, .Herr Kreis-ky bo zagvišno tako dober pa nam bo postavit nekaj tabel tudi v avstrijskem (I) jeziku."
Huronski smeh. Odobravanje. Dva starejša gospoda z zlatimi očali, profesorja telovadbe, ki sta poprej akademsko gostobesedno razpravljala o dvojezičnih napisih (... .prosim lepo, nihče ne zanika obstoja manjšine, to so zgodovinska dejstva, toda, prosim lepo, ali si že videl na jugoslovanski strani nemške napise? Tudi o tem bi se dalo
razpravljati, ampak prosim lepo" . .. itd.), sta zdaj pritegnita z neakademskim odobravanjem in spodbudnimi klici.
Tako je šlo poldrugo uro: gast-arbeiterji, serbokroaten, tschuschen, domovini zvesti Korošci, vladni gospodje, ki bi jih bilo treba malo poslati v komunistenland ati pa naj bi kar ostali tam, pa spet kroaten, tschuschen, Kreisky, koroški deželni brambovci, ki morajo tako kot vedno za druge po kostanj v žerjavico, da oni drugi ostanejo čisti ...
Vmes pa za poživitev še malo petja, v dokaz demokratične preobrazbe tokrat v angleščini. Namesto z .drei, vier..." se je vsakokrat začelo s prav tako odrezavim .one, two, thre..." Toda iz vsake angleške besede in iz vsakega ameriškega napeva je kot neposlušna
oslova glava štrlela na dan stara ljubezen do čvrstega prepevanja koračnic. Prav nič slabše ne bi bilo, če bi namesto one, two, three into-nirali kar naravno drei, vier... in udarili tisto, kako se ji že reče .... sie heist Eeeeerika"... Ali pa katero drugo o Lebensraumu ali Ost-raumu, saj je vseeno. Skupina mladih, brhkih plavolasih deklet (očitno šolski razred ali internat) pa je navdušeno prepevala v svojem jeziku na stari, nam znani način. Vsakokrat, ko so nežne dekliške glasilke pritegnile, so se oči sredi zdravih lic zasvetile in odrezavo zlo-govano petje je spremljalo udarjanje s smučarskimi čevlji ob tla. Tlesk, tlesk, tlesk ... Same domoljubne domače viže. Toda izostreno uho bo hitro dojelo, da to niso viže takšne vrste, kot če pri nas zapojemo Pojdem v Rute ali Petelinček je zapel, po celi vas na glas ... Mehko in zasanjano. Tu je bilo vse kot noževa ostrina odrezavo, s poudarjenimi presledki, domoljubno navdušeno in stvarno hladno hkrati. Pesmi, ki jih ne prepevajo pod vaško lipo pa ne v dvoje in v troje, brez tistega, ki bi pel .čez", pesmi, ki se pojejo v en glas z napetimi prsmi in iz katerih se rojevajo pripadnost, poslušnost, mogočni občutek korakajočih. Tlesk, tlesk, tlesk.
V dolini je množica razpadla kakor malta, ko popusti vezivo. Posamezniki so se porazgubili, po dva, po trije sedli v svoje avtomobile in se odpeljati kot miroljubna podoba vzornih očetov, dobrih fantov, pridnih hčera, ki bodo za pogrnjeno domačo mizo v copatah in ob .kuglotu" pripovedovali, kako je bilo herlich ...
Tiste množice, taiste množice ni več. Razstavljena je na kose, kot deli puške, ki vsak zase niso nikomur nevarni. Ostal pa je spomin. Ne zaradi petih gobezdavih telebanov — takšne lahko naposled človek sreča tudi pri nas. Neprijeten spomin bo ostal zaradi petsto ali sedemstoglave množice mirnih ljudi, ki so se sicer prerivali, da bi čimprej prišli v dolino, ki pa so bili kljub temu do prihoda rdečeličnih fantov dostojni, nikomur nevarni.
Samo pet jih je bilo, pet ne preveč brihtnih širokoplečih fantov, lahko bi bili tudi samo štirje ali morda celo samo trije, pa bi s svojim hripavim vpitjem in omejeno prebrisanostjo potegniti množico za seboj, da bi vpila najprej .fuj, anti-špoooaartlerl", potem pa fuj čemurkoli in bi sploh vpila in pritegovala, kamor bi jo vlekli. Nikogar ni bilo med vsemi petstotimi ali sedemstotimi, ki bi rekel: pamet, ljudje, ostanimo vsaj dostojni! Morda je kdo ali celo marsikateri izmed njih tudi. mislil tako, pa je sprevidel, da je najpametneje molčati.
In prav zato pravim, da bo to ljudstvo še korakalo. Zaradi takih rdečeličnih fantov s potlačenim nosom, katerih predniki so bili pred tridesetimi leti najbrž unteroficirji kje na Poljskem, v Sovjetski zvezi ali morda celo pri nas in so s svojim lajajočim glasom povlekli za seboj vse takšne, kakršni so tokrat navdušeno udarjali s smučarskimi čevlji ob tla. In pa še bolj zaradi vseh tistih sicer treznih in miroljubnih, ki so morda celo v večini, ki pa ostajajo skromno tiho, ko bi bito treba odpreti usta.
Od takšne trezne večine nima nobeden koristi. Razen seveda tisti arogantni posamezniki in njim naklonjena manjšina, ki znajo v usodnih trenutkih tej večini zamašiti usta in jo potegniti za seboj.
Pa saj ji pravzaprav niti ni treba zamašiti ust, če ostajajo kar naprej zaprta ...
MILAN MAVER
Tedenska tribuna Ljubljana
Drugi o našem vprašanju
... Krajevni napisi so po/iti-ka — Me samo avstrijska, čeprav nosi danajska v/ada neposredno in največjo odgovornost. Krajevne napise je možno tud: po/itično z/orak/jati — kot simko/ in izgovor. Kdor jik (krajevne napise) odstra-njaje, s tem — s/ačajno in namenoma — nape/jaje vodo na m/ine do/očene .g/oka/ne" po-/itike ter ogroža mir in varnost. Z/om/jene krajevne napise je /akko spet popraviti, ne pa škode, ki je kda povzroče-M'* - * -	Vjetnih, Zagreb
O
... Na Koroškem, kjer živi s/ovenska manjšina, so desničarski skrajneži aniči/i vse dvojezične krajevne napise. V na-s/ednjik dnek so priredi/i nacionalistične demonstracije, 7 3. oktokra pa je ime/a šovinistična organizacija HeimatdieMtt protisiovensko zkira/išče v Ce-/ovca ...
Novoje vremje, Moskva
O
... O .vojni oko/i krajevnik napisov na Koroškem poroča nizozemski časopis Gazet van Zlnttverpen, da dvojezični nem-ško-s/ovenski krajevni napisi na /tržnem .Koroškem teme/jijo na okveznosti, ki jo Avstriji na-iaga državna pogodka. Sedanja .vojna" meče senco na odnose med Avstrijo in /agos/a-vijo . . . Garet van Antwerpen
O
.... /agos/avija ko podvze/a vse akrepe, da zagotovi pravice siovenske in krvaške narodne manjšine v Avstriji, piše keograjski Komanist. V zvezi s šovinistično kampanjo na .Koroškem omenjeni /ist vprašaje, a/i je v zlvstriji razen verkai-nik zagotovi/ dokre vo/je sp/ok tadi resnična priprav/jenost, da ki pravice s/ovenske in krvaške manjšine v tej deže/i v ce/oti zagotovi/i. /List zagotav/ja priprav/jenost /agos/avije za gojitev in pog/ak/janje sode/ova-nja z Avstrijo, vendar poadar-ja, da dokrega sosedstva ni mogoče graditi /e s prizadevanji ene strani, marveč je /e-to vedno reza/tat po/itike na okek
Stranek . . . Komuni:), Beograd
O
... Kriza oko/i krajevnik napisov na jagovzkoda Avstrije grozi, da se razvije v mednarodno sporno vprašanje med Avstrijo in /agos/avijo. V zvezni deže/i Koroški vzp/amteva-nje nemško-avstrijskik naciona-/ističnik okčatkov ogroža s/o-vensko manjšino ...
The Observer, tondon
O
... V avstrijski zvezni deže/i Koroški, ki meji na /agos/avijo, v/ada po spopadik z nemško govorečimi naciona/isti stanje krize. Naciona/istične ska-pine terorizirajo S/ovence ...
Svensha Dagbladet, Stockholm
O
.. . Protis/ovenska in proti-jagos/ovanska kampanja v avstrijski zvezni deže/i Koroški je zavze/a okseg in potek, ki grozi postati resna ovira za nada/jnji razvoj avstrijsko-ja-gos/ovanskik odnosov ...
Ostobod)enj*. Sarajevo
Tt ika me, da ki zapisa/.* to /jadstvo ko koraka/o ... Če-F	prav nisem ne prerok ne prenikav zgodovinar. Koraka/o,
koraka/o stramno dviga/o ko/ena do pasa in adarja/o v takta s podp/ati. 7*/esk, t/esk, t/esk... /n pe/o.* drei, vier... vseeno, katero.
Aforda ko kdo sodi/, da je takšno g/asno razmiš/janje ža/jivo a/i vsaj ne na ravni novinarskik komentarjev. Pa tadi po/itično morda nesprejem/jivo. Kajti o naroda, vseeno katerem, o /jadstvik, vseeno katerik, imamo vedno najko/jšo sodko. Narod, /jadstvo, to naj ki ki/o tisto zdravo jedro, s katerim potem razni mračni špeka/anti a/i za/etavi pasto/ovci manipa/irajo, ga zavajajo, kajskajo, izkoriščajo. Včasik priženejo tadi do samoaničenja. ^4mpak narod sam v svojem kistva je zdrav, /jadstvo je zdravo. O tem ne dovo/imo dvomov.
Vidite, nesreča je v tem, da mi ni do novinarskega komentiranja na ravni. Če se ko to/e razmiš/janje koma zde/o po/itično ne-sprejem/jivo, ko najkrž že tako. Nokenik nespornik resnic ne že/im odkrivati. Zdaj/e, ko to/e zapisajem, poizkašam samo oknoviti svoje okčatke, tako kot sem jik nejasno zazna/ in kot so me vznemiri/i. Za po/itično sprejem/jivost a/i nesprejem/jivost ne zagotav/jam, tadi mi ni mar trenatne asmeritve kompasa dnevne dip/omacije, saj vemo, da se to in kesede izkirajo sproti in pri/agajajo pravi/om igre ter trenatnema razp/eta a/i za/eta, kakršen že je.
ŠPORTNI VESTNIK
*	ZAN!M!VO PRVENSTVO
12. kolo državnega, hokejskega prvenstva, ki je bilo na sporedu preteklo soboto, ni prineslo večjih presenečenj. V velikem derbiju sta si v olimpijski hali Tivoli v Innsbrucku stala nasproti „večna tekmeca" IEV in KAC. Spopad, ki je zasenčil vse prejšnje igre Celovčanov, se je za avstrijskega mojstra nesrečno končal z remijem 2:2 (0:1, 1:0, 1:1). Nesrečno se je končal zaradi tega, ker je pri stanju 2:1 za KAC strehi tik pred koncem Kanadčan Boul-lianne avtogol. Igra v Innsbrucku je bila izredno ostra in hitra, forma KAC pa se nagiba k izboljšanju. Sicer znaša razlika med KAC in vodilnim ATSE spet dve točki, vendar je važnega pomena, da KAC v soboto proti težkemu nasprotniku ni doživel poraza.
V	torek zvečer je hokejsko moštvo iz Celovca nastopilo spet na domačih tleh, nasprotnik pa je bilo moštvo WAT Stad-lau z Dunaja, ki je v letošnji hokejski sezoni deloma razočaralo, posrečilo pa se mu je kot edinemu moštvu premagati vodilnega ATSE. V vrsti Stadlau je igral tretji sovjetski hokejist v Avstriji Nikitin, ki velja med sovjetskimi igralci v Avstriji za najboljšega.
Kakor se je izkazalo v Celovcu, manjkajo Nikitinu pravi ljudje, ki bi lahko z njim igrali. KAC je zmagal visoko s 7:0 (1:0, 3:0, 3:0) in demonstriral najlepši hokej v Celovcu. KAC je z zmago ponovno povečal možnosti za osvojitev desete zmagovalne zvezdice po vrsti. Od prve do zadnje minute je KAC igral zelo borbeno, ostro in hitro. Odlični sta bili druga in tretja tretjina. Hokejisti KAC so po drugem golu izkoristili zmedenost Dunajčanov, ki v nikakršnem primeru niso bili kos mojstru. Hitre in dolge podaje, dobra koncentracija in izvrstna tehnika ob palici in na ledu so končno privedle do najlepših golov v letošnji sezoni. Poleg tega pa so imeli Celovčani v svoji vrsti odličnega režiserja Ziplakova, ki je s hitrimi potezami popolnoma zmedel nasprotnika. Gole za mojstra so dali Pusch-nig 2, Samonig, Possarnig, Romauch, Zipla-kov in Felfernig.
Na Dunaju je WEV premaga! vodilnega ATSE iz Gradca s 4:2 (1:1, 3:0, 0:1). Prvo mesto si zdaj delita ATSE in KAC z 19 točkami pred WEV in IEV (16).
*	DERB! V LJUBLJAN)
Tudi v jugoslovanski prvi zvezni hokejski ligi je sobotna tekma med Olimpijo iz Ljubljane in HK Jesenice zasenčila vse dosedanje prvenstvene tekme. V derbiju je bivši jugoslovanski prvak Jesenice prepričljivo premaga! najhujšega nasprotnika Olimpijo v Tivoliju v Ljubljani s 5:3 (4:2, 0:0, 1:1). Tekmeca sta igrala ostro, prizori pa so bili razburljivi. Kazalo je, da bodo Jeseničani visoko premagali Olimpijo in ponovili katastrofalni poraz Olimpije 2:11 pred leti. Z nekoliko sreče pa se je znašla plastična ploščica le petkrat v vratih Olimpije. Olimpija je morala v soboto priznati hokejsko nadvlado Jesenic.
Kot državni prvak lanskega leta je Olimpija zastopnik Jugoslavije v tekmah za evropski pokal. V prvi tekmi II. kola za pokal evropskih prvakov je Olimpija premagala Ferencvaroša iz Madžarske v Tivoliju prepričljivo s 3:0.
*	AVSTRUA PREVZELA VODSTVO
V	prvi kvalifikacijski skupini za svetovno prvenstvo 1974 v Munchenu sta si v soboto v La Valetti stali nasproti nogometni reprezentanci Malte in Avstrije. Na trdem igrišču brez trave je uspelo avstrijski reprezentanci premagati nasprotnik^ z 2:0 (0:0). Z osvojitvijo obeh točk je Avstrija v prvi kvalifikacijski skupini prevzela vodstvo s 7 točkami iz 4 iger pred Madžarsko (6/4) in Švedsko (3/3) ter Malto (0/5). Avstrijska reprezentanca bo igrala spomladi povratni tekmi proti Madžarski (29. aprila v Budimpešti) in Švedski (23. maja v Gote-borgu). Lažja naloga čaka madžarsko reprezentanco: obe pomladni tekmi sta na sporedu v NEP-štadionu v Budimpešti, prva proti Avstriji, druga proti Švedski.
Po petletnem delovanju v avstrijski državni nogometni repezentanci je Avstrijska nogometna zveza lahko zadovoljna z zveznim kapetanom Stasnym. Zmage in porazi reprezentance si nekako držijo ravnotežje. V 30 tekmah je uspelo avstrijski reprezentanci 10-krat premagati nasprotnika, 11-krat je bilo boljše nasprotno moštvo, 9-krat pa je reprezentanca remizirala.
Poleg tekem za kvalifikacijo za svetovno prvenstvo bo avstrijska reprezentanca igrala nekatere prijateljske tekme. 28. marca 1973 bo na sporedu tekma Avstrija — Nizozemska, 13. junija Avstrija — Brazilija, 26. septembra Avstrija — Anglija in 10. oktobra 1973 ZRN — Avstrija.
RAD!0 CELOVEC
Pototiia: 5.00 — 4.30 — 8.00 — 10.00 — 13.00 17.00
—	19.00 — 20.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00.
Dnevne oddaje: (razen ob sobotah, nedeljah In praznikih): 5.05 Ljudske viže — 5.30 Kmetijska oddaja
—	5.33 Ljudske vlie — 5.40 Jutranja opažanja — 5.43 Pisane jutranje melodije — 4.00 Jutranja gimnastika
—	4.35 Glasba in dobri nasveti — 4.45 Deielni razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poro&la
—	8.05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ieno —
9.00	Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 13.05 Deželni razgledi — 13.30 Glasba po kosilu — 13.45 Slovenska oddaja — 15.30 Se vedno priijubljeno — 14.15 Zenska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 šport — 18.45 Note In beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda — 19.05 Zabeležite s! — 19.35 Melodija in ritem — 20.05 Deželna poročila — 22.10 šport iz vsega sveta.
SOBOTA, 2.1!.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
4.05	Jutranja melodija — 4.55 Glasbeni mozaik — 7.55 Naš hišni vrt — 8.05 Družinski obzornik — 10.00 V žarišču — 10.45 Naša lepa domovina — 14.00 Za prijatelje ljudske glasbe — 15.30 Voščila — 17 10
Katoliško prosvetno društvo v Šmihelu pri Pliberku
vabi na opereto
MiKLAVŽ PRtHAJA
v nedeljo 3. decembra 1972 ob 14.30 uri v farni dvorani v Šmihelu.
Gostuje KPD iz Globasnice. Otroci in odrasli prisrčno vabljeni!
Katoliško prosvetno društvo v Globasnici
vabi na opereto
MIKLAVŽ PRtHAJA
v nedeljo 3. decembra 1972 ob 19.30 uri pri Šoštarju v Globasnici.
Starši in otroci prisrčno vabljeni!
„Pomota v datumu", oddaja s Petrom Wehiejem
—	18.00 Deželni razgtedi — 18.35 Mata soiistična parada — 19.50 Note in betežke — 21.10 Opereta in njeni mojstri — 22.20 Piesna giasba po naročiiu.
NEDELJA, 3.12.: 6.10 igra na orgie— 7.40Vese!o nedeijsko jutro — 8.15 Kaj je novega? — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoidanski koncert — 12.03 Za avtomobiiiste — 13.45 !z domovine — 14.30 Voščila — 16.00 Obmejna postaja, radijska igra —
18.00	Mati večerni koncert — 19.00 Nedetjski šport
—	20.10 Avstrijska ra!!ye — 21.15 Zadnja postaja Dunaj.
PONEDELJEK, 4.12.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo
—	6.05 Jutranja metodija — 6.50 Gtasbeni mozaik —
8.05	Oddaja za starejše tjudi — 9.00 Šotska oddaja
—	9.30 Vesete note mojstrov — 10.00 šoiska oddaja
—	13.30 Na obisku pri koroških godbah na pihata
—	14.30 Knjižni kotiček — 15.00 Komorna giasba —
17.10	Kaj rad slišim — 17.52 Oddaja kmetijske zbornice — 18.00 Dežetni razgtedi — 19.05 Življenje potno gtasbe: Lothar Bruhne — 19.50 Note in betežke —
20.10	Po operetnem svetu — 21.30 !z avstrijskega gias-benega ustvarjanja.
TOREK, 5.12.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Jutranja metodija — 6.50 Gtasbeni mozaik —
9.00	šotska oddaja — 13.30 tn kaj menite vi? — 16.15 Za ženo — 17.10 Ne zaničujte mi mojstrov — 17.52 Oddaja sindikatne zveze — 18.00 Dežetni razgtedi — 19.50 Note in betežke — 20.10 Zveneča atpska dežeta
—	21.10 Ljudstvo in domovina.
SREDA, 6.12.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Jutranja metodija — 6.50 Gtasbeni mozaik —
9.00	šotska oddaja — 9.30 Vesete note mojstrov —
10.00	šotska oddaja — 11.03 Hrvaške viže iz Gradiščanske — 13.30 Zborovska gtasba — 14.30 Srečanje
—	16.30 Operni koncert — 17.10 V dunajski kavarni
—	17.52 Oddaja združenje industriatcev — 18.00 Dežetni razgtedi — 19.35 Za prijatetja ptanin — 19.50 Note in betežke — 20.10 Obmejna postaja, radijska igra
—	21.30 Zvezne dežete poročajo: Zgornja Avstrijska. ČETRTEK, 7. 12.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Jutranja metodija — 6.50 Gtasbeni mozaik —
9.00	šotska oddaja — 9.30 Vesete note mojstrov —
10.00	šotska oddaja — 11.03 Ljudska gtasba iz Gradiščanske — 13.30 Zabeteženo na koroških cestah
—	15.00 tz štajerskega gtasbenega ustvarjanja —
17.10	Gtasbena oddaja — 17.52 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva — 18.00 Dežetni razgtedi — 19.05 Avstrijske godbe na pihata — 19.50 Note in betežke
—	21.00 tz koroškega gtasbenega živtjenja — 22.30 čtovek in družba.
PETEK, 8.12.: 6.10 igrana orgte — 6.55 Avstrijske koračnice — 8.15 Zabavni koncert — 10.30 „Levo v sosedovi iši", radijska pripovedka — 11.00 Dopotdan-ski koncert — 12.03 Za avtomobiiiste — 13.45 „Ziato-rog — beti gams z ztatim rogovjem" — 17.05 Gtasba za konec tedna — 18.00 Marijine cerkve na Koroškem — 19.00 šport ob prazniku — 19.30 Dežetni razgtedi — 20.10 Orkestrski koncert — 21.30 Kako postaneš svetovtjan.

AVSTRUA1
SOBOTA, Ž. Tž.: 15.50 Hišni koncert — 14.25 Za otroke — 17.25 Za družino —
18.10	Otrokom za lahko noč — 18.55 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 20.04 šport — 20.15 „želisikaj" — 21.S0šport — 22.20 časvsliki — 22.25 Gostilna v Dartmooru, film.
NEDELJA, !.!!.: 14.45 Otroška oddaja — 17.35 Čarobni karusel — 17.40 Brez nagobčnika — 18.40 Otrokom za lahko noč — 18.45 Pogrešani Vikingi — 19.30 čas v sliki — 19.40 šport — 20.15 Oddaja Petra Alexan-dra — 22.00 čas v stiki.
PONEDELJEK, 4.H.: 18.00 Novo v znanosti — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Pujsek Debelinko —
19.00	Slike iz Avstrije — 19.20 Pregted sporeda —
19.30	Čas v sliki in kulturne novosti — 20.04 šport —
20.15	Oddelek S — 21.10 Ponedeljski šport — 22.10 Čas v sliki.
TOREK, 5.12.: 18.00 Angieščina — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Indian River — 19.00 Sii,ke iz Avstrije in Južne Tirolske — 19.20 Pregled sporeda —
19.30	čas v sliki in kulturne novosti — 20.04 šport — 20.15 Svet knjige — 21.05 Ladja smrti — 22.40 čas v sliki.
SREDA, 4.12.: 10.00 Neznano sosedstvo — 11.00 Ladja smrti — 14.30 Za otroke — 17.10 čarobni karusel — 17.40 Antena — 18.00 Francoščina — 18.25 Otrokom za iahko noč — 18.30 Trije dečki in tri deklice — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki in kutturne novosti — 2004 šport — 20.15 Poročilo v rdeče-belo-rdečem — 21.50 Gospa — 22.25 čas v sliki.
ČETRTEK, 7.12.: 9.15 štart vesoljske ladje Apollo 17 na Luno — 10.00 šolska oddaja — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 športni mozaik — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki in kulturne novosti — 20.04 šport — 20.15 Kdo je bii AndreHeller? — 21.20 čas v sliki — 21.35 Zlata kalifornijska zemlja, film.
AVSTRUA 2
SOBOTA, 2.12.: 15.55 Zvezda zakona, film — 17.25 Prerezi — 18.30 Proti vodnemu toku — 18.55 Glasbena poročila —
19.30	čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.04 šport — 20.09 O poklicu — 20.15 Opera buffa — 21.55 Telereprize.
NEDELJA, 3.12.: 18.00 Tedenski obzornik — 18.30 črno na belem — 18.50 Nedelja v Moskvi — 19.30 čas v sliki — 19.40 Michael Kohihaas — 20.10 Vzgoja
—	20.15 Večer glumačev, film — 21.45 čas v sliki. PONEDELJEK, 4.12.: 18.30 Kaj bi iahko postat? —
19.00	Zdravstvena oddaja — 19.30 čas v sliki in kulturne novosti — 20.00 Pregted sporeda — 20.04 šport
—	20.09 Vzgoja — 20.15 Pesem z Dunaja — 21.05 Mont-reaux 72 — 21.35 Telereprize.
TOREK, 5.12.: 18.30 Fizika za vse — 19.00 Sledovi
—	19.30 čas v sliki in kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 2004 šport — 20.09 Vzgoja — 21.05 Razgovor — 21.50 Telereprize.
SREDA. 4.12.: 18.30 Italijanščina — 19.00 Visokofrekvenčna tehnika — 19.30 čas v sliki in kultutne
novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.04 šport — 20.09 Vzgoja — 20.15 Tisoč lepotic, film — 21.30 Telereprize.
ČETRTEK, 7.12.: 18.30 Iz zgodovine: Grad Ostrovica — 19.00 Kontakt — 19.30 čas v sliki in kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.04 šport — 20.09 Vzgoja — 20.15 Canaletto — 20.45 UFO — 21.35 Telereprize.
PETEK, 8.12.: 18.30 Blues v tujem mestu — 19.30 čas v sliki — 19.50 Nova Zelandija, raj v Pacifiku —
20.15	Opera buffa — 21.35 čas v sliki.
JUGOSLAVUA
SOBOTA, 2.12.: 9.35 šolska oddaja —
14.30	Državno košarkarsko prvenstvo —
18.00	Obzornik — 18.15 Gospod Piper —
19.10	Mozaik — 19.15 Humoristična oddaja — 19.45 Filmska burleska — 20.00 Dnevnik — 20.35 Večer z Mojmirom Šepetom in njegovimi gosti — 21.35 Na poti k zvezdam — 22.00 Medicinski center, film — 22.50 Kažipot — 23.10 Poročila.
NEDELJA, 5.12.: 9.00 Madžarski pregled — 9.40 Po domače — 10.12 Kmetijska oddaja — 11.00 Otroška matineja — 11.50 Poročila — 11.55 Mestece Peyton
—	12.45 Kažipot — 18.15 Poročila — 18.20 Dvanajst stolov, film — 20.00 Dnevnik — 20.30 Mojstri, humoristična oddaja — 21.15 Stih in pesem — 21.30 športni pregled — 22.00 Poročilo.
PONEDELJEK. 4.12.: 9.05 Odprta univerza — 9.3S šolska oddaja — 11.00 Osnove splošne izobrazbe
—	14.45 šolska oddaja — 14.40 Madžarski pregled
—	17.50 Gori, doli, naokoli — 18.15 Obzornik — 18.30 Kremenčkovi — 18.55 Mozaik — 19.00 Zdravo mladi
—	20.00 Dnevnik — 20.35 Mala antologija jugoslovanske TV drame — 21.35 Kulturne diagonale — 22.15 Poročila.
TOREK, 5.12.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 šolska oddaja — 14.45 Madžarski pregled — 17.50 Mlada Breda — 18.15 Obzornik — 18.30 Poje Robert Yong — 19.00 Mozaik
—	19.05 Regionalna arhitektura — 19.25 Tehnika upravljanja — 20.00 Dnevnik — 20.35 Bele sence, film
—	22.15 Likovni nokturno — 22.30 Poročila.
SREDA, 4.12.: 8.20 šolska oddaja — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 Madžarski pregled — 17.50 Vitez Vihar — 18.15 Obzornik — 18 30 Po domače z ansamblom Toneta Žagarja — 18.35 Mozaik — 19.00 Od filma do filma — 19.20 S kamero po svetu: Med Indijanci v Kordiljerih — 20.00 Dnevnik — 20.35 Rdeče in črno — 21.20 Poema o plesu — 22.00 Poročila.
ČETRTEK, 7.12.: 9.35 šolska oddaja — 14.10 Osnove splošne Izobrazbe — 14.45 Madžarski pregled — 17.15 Vsi vemo vse — 18.15 Obzornik — 18.30 Vsi vlaki sveta — 18.55 Mozaik — 19.00 Sedem morij — 20.00 Dnevnik — 20.35 četrtkovi razgledi — 21.25 Popje z ožganega grma — 22,15 Ženitev — 22.15 Poročila.
PETEK, 8.12.: 9.30 šolska oddaja — 14.10 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 Madžarski pregled — 17.45 Veseli tobogan — 18.15 Obzornik — 18.30 Drsanje — 18.40 Ekonomsko izrazoslovje — 18.45 Poje Mitja Gregorač — 19.05 Mozaik — 19.10 Profesor Baltazar
—	19.20 Enotnost po dubočansko — 20.00 Dnevnik
—	20.00 Reportaža — 20.40 Dekle v izložbi, film —
22.00	Sedem morij — 22.50 Poročila.
Bioudkove nagrade
ŽE OSMIČ PODELJENE
Dne 23. novembra :o v Ljubljani ounfč podelili Bloudkove nagrade in plakete, ki spominjajo na velikana slovenskega Športa ini. Stanka Bloudka. Najvišja slovenska priznanja za deio in dosežke v telesni kulturi so podelili 36 posameznikom in organizacijam.
S Bloudkovih nagrad so prejeli naslednji zaslužni športni funkcionarji in organizacije: Niko Belopavlovič (smučarski šport), Karel Jug (šolska telesna vzgoja), Jože Šater (telesna kultura), Viktor Senica (telesna kultura) in Gorska reševalna služba (požrtvovalno reševanje v gorstvu). Nadalje je bilo podeljenih 3t Bloudkovih plaket, ki so jih prejeli zaslužni športni organizatorji in uspešni športniki. Za izredne športne dosežke so bili nagrajeni Janez Andrejčič in Peter Guzelj, najboljša jugoslovanska dvojica v kanuju, Anka Janša, dobitnica srebrne kolajne na svetovnem prvenstvu v kegljanju, Albin Pianine, 4. slovenski in t4. jugoslovanski šahovski velemojster, smučarski skakalec Danilo Pudgar in Pavla Sitar za tekmovalne dosežke med invalidi. Bloudkova plaketa je bila podeljena tudi prizadevnemu vodj! šolskega centra za telesno kulturo v Ljubljani Mitju Prešernu, znanemu piscu in prevajalca strokovne športne literature.
.........................MittmtmmfHHHHUHiiitMmmiir
SLOVENSKE ODDAJE
SOBOTA, 2.12.: 9.00 Za jugosiovanske deiavce ir Avstriji — Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDEUA, 5. 12.: 7.10 Duhovni nagovor — Po vašf žeiji.
PONEDELJEK, 4. 12.: 13.45 informacije — iz ijudstva za ijudstvo.
TOREK, 5.12.: 9.50 Otroci, posiušajtei — 13.45 informacije — šport od tu in tam — Zgodovina tetesne kuiture koroških Siovencev: „Orei" v Svečah.
SREDA, 6.12.: 13.45 informacije — Poper in so!.
ČETRTEK, 7.12.: 13.45 informacije — Portret Aifreda Nobeia — Cerkev in svet.
PETEK, 8. 12.: 7.10 Duhovni nagovor — Cerkve v* Piiberkuinokotici.
RADiO LJUBLJANA
SOBOTA, 2.12.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Giasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Godala v ritmu — 12.30 Kmetijski nasveti — 15.15 Zabavna giasba — 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji— 15.40 Pojo naši operni pevci — 17.10 Z ansambtom Joachim-Ewen-Combo — 18.15 Dobimo se ob isti uri — 20.00 Piesni orkester RT Zagreb v oiim-pijski vasi v Munchnu — 21.10 Za prijetno razvedriio
—	21.28 Zabavna radijska igra — 22.20 Oddaja za naše izseijence — 23.05 S pesmijo in piesom v novi teden.
NEDELJA, S. 12.: 6.00 Dobro jutro — 6.50 Danes za vas — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.30 Skiadbe za miadino — 7.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 še pomnite, tovariši
—	10.25 Pesmi borbe i,n deia — 10.45 Voščiia — 11.50 Pogovor s posiušaici — 13.15 Zabavna giasba — 15.30 Nedeijska reportaža — 15.50 Z domačimi ansambii
—	16.30 Humoreska tedna — 17.05 Agent i<z Vaduza, radijska igra — 18.00 Zabavno giasbena oddaja
—	19.15 Giasbene razgiednice — 20.00 V nedeija zvečer — 22.20 Zapiešite z nami — 23.15 Jazz za vse.
PONEDELJEK, 4.12.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Giasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravijic in zgodb — 9.20 Z veiikimi zabavnimi orkestri — 12.40 S tujimi pihatnimi godbami — 14.10 Siovenski amaterski zbori pojo — 16.40 Zvoki in barve orkestra Lex Baxter
—	17.10 Ponedeijkovo giasbeno popoidne — 18.15 Z jugosiovanskimi pevci zabavne giasbe — 20.00 Tiinopera — 22.15Zaijubiteijejazza — 23.15 0d popevke do popevke.
TOREK, 5.12.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Giasbena matineja — 9.05 Radijska šota — 9.35 Siovenske narodne — 12.10 Pri skiadateiju Urošu Kreku — 12.40 Z domačimi ansambii in pevci — 14.30 Z ansambiom Siiva štingia — 15.40 Od meiodije do meiodije — 18.15 V torek nasvidenje — 20.00 Pro-dajaina meiodij — 20.30 Radijska igra — 21.20 Majhen koncert iahke giasbe — 22.15 Popevke se vrstijo
—	23.15 Zagrebški kvartet.
SREDA, 6.12.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Giasbena matineja — 9.25 iz giasbenih šo! — 9.45 Gtasbeni spomini — 12.40 Od vasi do vasi — 14.10 Siovenske narodne v zborovskih priredbah — 14.30 Voščiia
—	15.40 Odskočna deska — 16.40 Listi iz aibuma orkestra „Promenade" — 17.10 Giasbena gaierija —
18.15	Giasbene vinjete — 19.15 Giasbene razgiednice
—	20.00 Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubtjono
—	21.25 Tipke in godaia — 22.15 S festivaiov jazza
—	23.15 Revija jugosiovanskih pevcev zabavne giasbe.
ČETRTEK, 7.12.: 6.50 Beseda na današnji dan —
—	8.10 Giasbena matineja — 9.05 Radijska šoia
—	9.35 Maii pevski sestavi pojo pesmi siovenskih skiadateijev — 12.40 igrajo pihaine godbe — 14.10 Miadina poje — 17.10 Koncert po žeijah posiušaicev
—	18.15 Zvoki z orkestrom Domenico Savino — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 22.15 Paieta popevk in piesnih ritmov — 23.15 Srečanje z Dimitrijem šoštakovičem.
PETEK, 8.12.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Giasbena matineja — 9.05 Radijska šoia — 9.35 Koncert zo miade posiušaice — 12.40 Z domačimi ansambii — 14.30 Voščiia — 16.40 Z orkestrom Robert Hane!! — 17110 Operni koncert — 17.50 čtovek in zdravje — 18.50 Ogiedaio našega časa — 20.00 Jubiiejna oddajo ob 80-!etnic! skiadateija Luke Kramoica — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz iogov domačih — 23.15 Jazz pred poinočjo.
izdajateij, zaioinik in iastnik: Zveza siovenskih organizacij na Koroškem; giavn! urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 7021 Kiagenfurt — Ceiovec, Gasometergasse 10, te!. 32-5-50 — Tiska: Zaiožniška )n tiskarska družbo zo. j. Drava, Ceiovec -Borovije.