395
Dopisi.
Iz Celovca. {Družba sv. Mohora) je 13. novembra
1.  1. sklenila, za 1. 1870. svojim družnikom podati sledeče knjige: 1. „Življenje svetnikov in svetnic Božjih" (5. snop.) s podobami; spisuje in nadaljuje g. M. Torkar;
2.  povest „Žalost in veselje", kterej je bilo enoglasno prisojeno prvo darilo, spisal Andrejčkov Jože; 3. Tomšičevo gospodarsko delo „Poljedelstvo", obdarovano z drugim darilom; 4. „Domače in tuje živali" (3. snop. „Ptice") s podobami od prof. Erjavca, in 5. „Kole-darček za leto 1871" z imenikom in z razno kratko-časno-podučno tvarino. — Potrdil se je tudi pri tej priložnosti „Besednikov predlog, naj se privzame v „ko-ledarček" kolikor se da obširen životopis pokojnega Janežiča in se mu doda njegova podoba". — »Življenje svetnikov" se bo tiskalo v 17.000, ostale knjige pa v 16.000 iztisih.
Iz Loža 29. nov. J. P. — Naznanite drage „No-vice", da naš visokocenjeni učitelj gosp. Blaž Rak tel iz Starega trga je po kratkem toda hudem trpljenji 20. dan t. m. umrl. Trudil se je marljivo na težavnem učiteljskem polju v ložki fari skozi 39 let. Kako srčno rado ga je imelo ljudstvo vse, kazalo se je na pokopališču, ko se je po kratkem nagovoru preč. gospoda dekana cirkniškega enoglasen jok razlegal.
Iz Gorenskega 2. nov. S. (Kako se učitelju godi na kmetih) j n&te to-le Črtico. Kot cerkovnik imam v jeseni biro v žitu. Nekaj je pri nas vaščanov, kteri niso revni, vendar biro dajati se ustavljajo vsako leto. Koj ob nastopu službe leta 1867. sem cul, da mi bode zaostajala kolektura, in res prvo jesen sem sam to skusil. Zarad tega sem šel k županstvu. Al kaj sem tukaj izvedel? „Idite do c. k. okrajne gosp6ske" — je bil odgovor. Vložim tedaj tukaj prošnjo. Ležala je tiho in mirno kot v zimskem spanju nezapopadijivo dolgo. Drugo prošnjo vložim še le 12. svečana t. 1. Iz tega vidiš, dragi bralec, da mi je za L 1868. zopet bira — zaspala. Nekega dne pride vendar od omenjene^ gosposke do županije ukaz, naj ona to reč poravnd. Sel sem tje; al žapan mi pravi: „Jaz ne morem zdaj nič storiti, počakajte; ako v 14vdneh nič ne dobite, potem morate še enkrat prositi. Cas 14 dni preteče, toda niti sluha niti duha ni o biri. 16. aprila vložim zopet prošnjo, pa — zastonj. Kmalu potem pride c. k. okrajni glavar po druzih opravkih v našo vas. Jaz to zvedši, stopim do njega, se mu poklonim in ga prosim ponižno v tej zadevi hitrega pripomočka. Na to mi on tako-le odgovori: „Ste že vložili prošnjo?" „Da", gospod, že trikrat". „Pa še potrpite, mi pravi, to ne gre tako hitro. Za prvo Vam doide pismeno vprašanje, ali ste že dobili kaj ali ne; na to bodete odgovorili; še le potem bodem razposlal do županije eksekutivne listke s pri-stavkom, da naj ona to reč konča. Poklonivši se po razgovoru odidem, misle si, da takim gospodom je lahko o potrpežljivosti govoriti, kajti oni imajo vsega dovelj, marsikteremu moje „baže" se pa velikokrat „pajčevine po trebuhu" delajo. — Preteklo je spet okoli 5 mesecev, — al za „šolmeštra" ni hotela napočiti ,,zarija boljše prihodnosti". — 28. kimovcasem tedaj djal: France,
ker si že šestkrat prosil, poskusi še sedmikrat; morda se ti izide po volji. Naredim toraj prošnjo ter razkladam, da moji dohodki niso tako obilni, da bi pri dandanašnji dragini, in ko moram cerkvenemu hlapcu dajati 70 gold. letne plače, mogel puščati biro okoli 18 gold. vrednosti. Res v treh dneh mi pride prošnja nazaj z rubriko: „Dem Gesuchsteller mit der Weisung zunick, den Ausweiss uber die Collektur-Riickstande neuerlich (!) vorzulegen". Hipoma vstrežem tudi tej želji, al mili Bog! zopet preteče šest tednov, in vedno še glodam kost potrpežljivosti! Ali ni po takem resnica, kar že starodavni latinski pregovor pravi: „quem dii oderunt, magistrum fecerunt?"
Iz Brezovice poleg Ljubljane. (O napredku živinoreje in semnju.) Ne zamerite nam„Novice", ker je napredek geslo današnje dobe, da se tudi mi drznemo o napredku živinoreje naše močvirnate doline spregovoriti. Odkar smo začeli po nasvetu rodoljubnih mož v „Novicah" in „Pratiki" ravnati, da smo sopašnike razdelili, hribovsko pašo opustili in živino v hlevih krmiti začeli, nimamo samo lepše živine in več gnoja, temuč tudi v borštih zdaj mlado lesovje raste, da ga je veselje pogledati, ktero je popred kakor pristriženo stalo. Vsega tega bi mi nikdar ne bili dosegli, ako bi bili glas teh rodoljubnih mož preslišali. Kdor še spi, naj se tedaj zdrami, in naj posluša glas, kteri v njegovo korist doni! V naši dolini je pa že tudi mnogo šotnatih delov zgorelo tako, da imamo zdaj tam seno-žeti, kjer je nekdaj šota ležala, in tako tudi več mrve pridelujemo memo nekdaj; to pa nam je tudi pomagalo, da smo število živine skoraj čez polovico pomnožili. Tako imamo zdaj v naši fari toliko lepe živine: goveje, konjske in prešičev, da tudi pri nas lahko semnje imamo. Naš čislani gospod župan nam je peticijo za dovoljenje semnjev naredil do slavne c. k. deželne vlade, ktera nam je 3 semnje za živino dovolila, in sicer: 30. grudna, 17. prosinca ali sv. Antona dan, in v četrtek po veliki noči vsako leto. In tako bomo že prvi semenj 30. grudna imeli, če ga tudi „Pratika" še ni naznanila, na Brezovici pri sv. Antonu, eno miljo od Ljubljane poleg tržaške ceste; potem pa vsakega na dovoljeni dan. Pridite tedaj , ki želite lepe živine kupiti in vi, ki jo želite prodati. Pridite obilno, da bo Veliko barantije.                                           Far mani.
fz Šenčurja 24. nov. R. (Šolske homatije). Vsled dopisa c. kr. okrajnega glavarstva v Kranji od 23. dne p. m. smo v naši župniški cerkvi začetek šole 3. dan t. m. s to gosposkino opombo oznanili, da taki stariši, ki svoje otroke nemarno pošiljajo v šolo, bodo brez usmiljenja kaznovani. Mislil bi človek, da naše si. c. k. okrajno glavarstvo, kot sedanja viša šolska gosposka, ktera umeje tako strogo žugati ljudem in v enacih zadevah tudi ne prizanaša rada pregrešnikom, bode tudi skrbno pazilo na to, da je šolsko poslopje z vsem potrebnim prevideno. Al kar zadeva našo šolo, čutiti je, kakor bi okrajni glavar bal se zameriti svojemu ljub-čeku in našemu občinskemu županu, ki mu je vseh slučajih ne samo zvest podtikavec, marveč še po njegovem mnenji med Senčurjani edina „inteligencija in kapital/4 da-si tudi nima preobiio niti v glavi niti v mošnji. Pustivši vse drugo za zdaj na strani opomnim samo to, da akoravno letošnja nenavadno zgodnja zima že ves ta mesec več ali manj občutljivo pritiska s svojim nevšečnim mrazom, vendar naša šolska peč od začetka letošnjega šolskega poduka do današnjega dneva še ni bila nikoli zakurjena, in ubogi otročiči, kojih nekteri po celo uro hoda zahajajo v šolo, se v njej z učiteljem vred zarad županove zanikarnosti mraza tresejo, mesto da bi se vspešno učili. Sicer je učitelj že večkrat opomnil župana, naj oskrbi za šolo   zdaj   toli-
kan] potrebnih drv, za ktera on vsako leto iz občinskega sklada denar dobiva, a govoril je vselej gluhim ušesom, kajti drv le ni in šolska soba je zmirom ša mrzla; dalje pritožiti se v tej zadevi si pa boje revež ne upa, ker mu je še preživo v spominu, kako je bil obče spoštovani in izvrstni sprednik njegov naglo pahnjen v gorensko Sibirijo Rateče, ker se je bil z županom zarad šolskih drv spri. Iz usmiljenja do ubozih otročičev so minulo soboto naš gosp. župnik se pritožili pri okrajnem glavarstvu v Kranj i ter zažugali, da bodo na svojo lastno odgovornost ukazali zapreti šolo tako dolgo, dokler se ne bo s kurjavo greti začela. In dragi čitatelj! kaj misliš, kaj se je vsied tega zgodilo? Ne da bi bil c. k. okrajni glavar, kot naša viša šolska gosposka prijel župana in ga zarad te kazni vredne vnemar-nosti zasluženo grajal, ampak poslal je 7 gl. kazenskega denarja šolskega našemu g. župniku, zahtevajoč, naj on oskrbi za šolo potrebnih drv. Al g. župnik, dobro spomnivši se, kako sta naš okrajni glavar g. Derbič in njegov komisar pri konecletnih šolskih preskušnjab, kjer so duhovni učitelji otroke iz krščanskega nauka v nazočnosti svojih župnikov posebej izpraševali, take zaznamke napredka za „neveljavne" rdeče prečrtala, so denar ročno nazaj poslali ter s tem razodeli, da, ako se jim zanikuje nadzorništvo šole v tako imenitnih v nravno življenje segajočih zadevah, se za šolsko kurjavo, snaženje dimnikov, pometanje šolske sobe in kar je sicer tacih opravil, prav lepo zahvaljujejo in še to novim šolskim nadzornikom prav radi prepuščajo.
Iz Kranja 29. nov. (V tukajšnji čitalnici) bode prihodnjo nedeljo 5. decembra ob 4. uri popoldne občni zbor. Predložili se bodo računi in volil odbor za prihodnje leto.    Vljudno vabi častite društvenike
odbor. Iz Kranja 28. nov. —x. — Svojemu dopisu v poslednjih „Novicah" dostavljam še nektere vrstice. Kako dober gospodar je bil  prejšnji  župan Pire,   vidi se iz tega,   da je   v najlepšem redu zapustil  mestno kašo z 1800 gold. gotovine, in vendar se je pod županovanjem njegovim storilo za mesto, kolikor je bilo mogoče. Ker se očituje prejšnjemu gosp. županu, daje preveč samosvoj no ravnal, tedaj nasprotniki njegovi morajo s tem nehote sami priznavati, da dobri stan blagajnice je posebno njegova zasluga.    Po vsem tem smo   trdne misli, da bodo naši mestjani, kedar spregledajo, še g. Pirca prosili,   naj bi jim spet  bil župan;  zdaj mirnega srca lahko gleda,   kako   se   bode vršilo županovanje naprej in koliko, bode mestu koristila nemška pisanja.    On je bil mož, ki se ni dal po nikomur — tudi po birokraciji ne — sukati v svojem delovanji, in kako neprestrašeno je delal na prid mestu,   da  bi  mu naklonil  dohodkov, videlo se je med drugim iz tega,  kako krepko se je potegoval za  to,   da  dobi   mesto  poštene  procente  od tega, kar vinski davek znaša.  Ali se bo morebiti uradnik cestni Sovan, ki je danes tukaj, jutri drugod, in kije letal po mestu,  da ne bi se volili narodni možaki, potegnil tako za korist mestno,   ali  pa morebiti novi odbornik „Jurij v kotu" ali drugi novaki?   Župan mestni mora srce imeti za  prid mesta,  vrh tega pa tudi besedo,   da zna povsod  in pred vsakim majhnim in velikim gospodom se potegniti za blagor mesta. — Povedati  pa  moram   v   popravo undanjega   svojega   dopisa naposled   še to,  da   prečastiti  gosp.  Tomaž Zupan, katehet na tukajšnji gimnaziji,   ni   se  odtegnil  volitvi, ampak da je volil narodne može v 1. razredu,  kjer je po uradnikih  zmogla  protinarodna stranka,  — v  2. in 3. razredu o narodnosti še govoriti ni, naj zmaga Peter ali Pavel!
Iz Ljubljane.    (Družba kmetijska) je od si. mini-sterstva   prejela te   dni  300 gold.   državne  podpore za
umno napravljena gnojnišča, — 1000 gold. pa zato, da nakupi jezerskih in trbiških ovnov in ovacin jih razdeli po deželi enako tako kakor bike. Premije se bodo razpisale, kader bodo podučne bukvice gotove, kako naj se napravljajo gnojnišča; kmalu pa se bode oklicalo, pod kterimi pogoji se bodo dajali ovni in ovce, in pozvali se bodo gospodarji, naj se oglasijo za-nje.
—   (Svetli knezoškof in jpa preč. gosp. dr. Pogača?*) se danes ponoči podasta na pot v Rim; v Gorici bota z velikim škofom in knezom goriškim pričakala škofa tržaškega, kteri pred dohodom cesarjevim ne more lahko zapustiti Trsta, in potem vsi skupaj odrinejo po železnici v Rim. V cerkvenem zboru bodo tedaj s škofom Mrakom vred 4 škofje Kranjci.
—  (V zboru katoliškega društva) je prof. dr. Von-čino z vneto besedo šibal ljubljansko nemško inteli-gencijo, ki je dvakrat vrela v gledišče, da je gledala laž na odru — 21 let zazidano nuno „Barbaro Ubrik-ovo"; — dr. E. Costa je govoril o odseku, ki ga je društvo napravilo za milodarne namene, med kterimi Je prvi ta, da s podporo čitalničnih gospa in go-spodičin vzame na-se skrb za napravo zimske obleke za uboge šolske otroke. Kakor slišimo, osnuje katoliško društvo 12. dne t. m. veselico in dohodke njene obrne v pripomoč te miloščine, kteri, kakor prejšnja leta, naj bi pomagal vsak, komur se smili uboga mladina.
—   (Nadzornika ljublj. gimnazije in realke) gospoda Wretschko in Holzinger sta bila zaporedoma tukaj, da sta po šolskem dvalizmu — realističnem in humanističnem — ogledavala šole. Dr. Wretshko nosi glavo zel6 po koncu, Holzinger je bolj oskromen gospod, s kterim more profesor Heinrich posebno zadovoljen biti; pri nauku slovenščine v gimnaziji ga ni bilo; al zato ne, ker ne razume slovenskega jezika, ali zato ne, ker uboga slovenščina ne potrebuje nadzorstva?
—  (Na bojišču dalmatinskem ranjene ali zbolele vojake) pripeljejo tedaj gotovo tudi v ljubljansko vojaško
bolnišnico. Odbor milostnih gospa, leta 1866. ustanovljen, pod voditeljstvom gospe baronovke Codelli-jeve, je sklenil, da ostanki bandaž, šarpij itd. iz leta 1866. se porabijo za te reveže, za ktere ima sedanja dunajska vlada veliko večo odgovornost, kakor leta 1866. Bel-kredijeva za nesrečo na Češkem.
—   (Čitalnica) napravi prihodnjo nedeljo zvečer ob 7. uri „besedo"; en del bode pevski, drugi gle-dišni s podporo dramatičnega društva. Program pevskega oddelka je: 1. Poziv k petji. Možki zbor zložil V. Hendrych. — 2. Recitativo e canzone di „Fiorina". Šolo za sopran z gtasovirom, zložil Drag. Perdotti. — 3. Hrepenenj e. Cveterospev možki, zložil Drag. Zahorskv. — 4. Terzetto za dva soprana in tenor z glasovirom iz opere „Idomeneus" od Mozarta. — Srečen zakon. Humoristični možki zbor, zložil Drag. Bendl. — Poleg gospodov pojete v tej „besedi" tudi gospodičina pl. Neugebauer in gospa Odijeva. — Pevskem oddelku sledi vesela igra „Servus Petelinček", poslovenjena po M. Vilharju.
—  Slavnoznani skladatelj Davorin Jenko, ki iz Belega grada gre za leto in dan v Prago, je v ličnem iztisu na svitlo dal snopič srbskih, hrvatskih in slovenskih pesem za možki zbor in jih posvetil knezu srbskemu Milanu Obrenoviču III. — Drugi pot več o tej zanimivi zbirki, kteri je cena 2 gold.
— (V obenem zboru muzejnega društva) je bil pl. dr. Lehman skoro enoglasno zopet izvoljen za prvo-mestnika, gospodje Trinker, prof. Konšek, dr. Va-lenta, ravnatelj Schrey, prof. Wurner za odbornike
396
397
gosp. Dežman za zapisnikarja in gosp. Dimic za blagajnika.
—   (Pod naslovom »zidanje realke" in »olepŠanje mesta") je predzadnji „Triglav" dobro opominjal, naj bi se pri novih stavbah gledalo bolj na to, da se o d-stranijo v notranjem mestu veliki pregreški starodavnih zidanj, kakor da se lepša mesto od zunaj, kjer ga malokdo vidi. Mi bi tej želji izrekoma dostavili to, naj bi hranilnica, ki išče pripravnega prostora za realko, v prevdarek vzela pavovo nogo našega mesta: gostilnico „pri konjiču" in ob enem gostilnico Novakovo. Gotovo bi bili veči stroški, al dosegla bi se dva namena: realka in pa — olepšanje mesta.
—   (Prošnja.) Vnanje gospode ude čitalnice ljubljanske, kteri za letošnje leto še niso odrajtali letnega doneska, naj blagovolijo, ker se leto koncu bliža, zaostalo plačilo društveni blagajnici izročiti.
Odbor čitalnični. — (Očetje nemškega ljubljanskega gledišča) so se pa le spet s svojo „Barbaro Ubrikovo" osramotili, ali kakor Nemec pravi, blamirali strašno, kajti te dni so prinesli časniki novico, da sodnija v Krakovu ni našla nobenega hudodelskega djanja v tem, da so, kakor so kovice" v svojem času povedale, noro svojo tovaršico imele nune v svojem samostanu tako zavarovano, kakor mora biti zavarovan besen (divji) norec. Liberalizem nove ere — se ve, da je potreboval v svojo glorijo kaj tacega, da bi se pred svetom svetil, češ, da milo skrbi za preganjane in mučene nune in minihe, — in kar mahoma so tako ,,nedolžno" revo staknili v karmelitar-skem samostanu Krakovskem. Velika preiskava — hrup po vseh „liberalnih" časnikih — in hajd tudi na gle-dišni oder ž njo, da si lačni pesnik zasluži par goldinarjev in da na gledišče pride nov kos nemške kulture. In se ve da kako bi ljubljanska „inteligencija" mogla prestati brez — „21 let zazidane nune!" In zdaj sodniki v Krakovu, kterih ne pači strast, rekli so, da nune niso se vkrivičile nikakoršnega hudodelstva. Tako „parturiunt montes et nascitur ridiculus mus"! Ker po takem „21 let zazidana nuna" ne bode več ljudi tirala v ljubljansko nemško gledišče, utegne kmalu priti „Martin Luter" na vrsto, kajti „Tagespošta" že pripoveduje, da ga v Gradcu pričakujejo na oder, in Ljubljana iz Gradca jemlje rada, fcar spada „zur Schule der bildung". Ako bi se pa ljublj. konsorciumu „Martin Luter še premalo interesanten zdel, izdeluje naš „Brencelj" kakor v poslednjem svojem listu pripoveduje, strašne igre, da bodo poslušalcem v ložah in na parterji ne le lasje po koncu stopili, ampak tudi sapa jim zastala, po teh-le načrtih: nUrŠa Strboncelj" ali mlada deklica, ktera je bila 200 let brez vse jedi zazidana. Opera v 3 aktih z volčjim tulenjem. — »Janez Klobasa" ali pečen in kuhan odrtnik, kteri sam sebe peče in j6. — »Hinko Tolovajski" ali grozovit razbojnik, kteri sne po 100 ljudi na dan s kožo in kocinami. — »Strašna prikazen v gradu StraŠinskem" ali 9999 strahov po 100 sežnjev visokih. — »Krvav prstan" ali zaslužena kazen zarad odrtnije. Na koncu vsakega oddelka se jame prstan jokati in toči krvave solze. — »Capinov Jaka" ali mučenec, kteri je bil^ 255 let naboden na vrhu cerkvenega stolpa (turna). »Špela Prekvata" ali deklica 3 leta stara, ktera je bila tako zazidana, da je stala 360 let na eni nogi. — »Stara copernica" ftli žena, ktera se bo odrla do kosti pred očmi gledalcev in potem  zopet  oblekla v posušeno  in
vstrojeno kožo.
__ (Odgovor in avizo slav. vredniŠtvu »Narod. Slov."
na vprašanje v 139. listu). 10.000 gold., kterih kovice" od vlade dandanes še niso prejele, prepuščajo „Narodu", da jih on namesti „Novic" potegne, kajti iz poslednjih 4 vrstic   njegove   kritike v   listu 104,   kjer
vladi hvalo izrekuje za izdanje brošurice o „občnih državljanskih pravicah", one očitno vidijo, da je „Narod" to „debelo" premijo veliko bolj zaslužil kakor „Novice" se svojo suhoparno opombo v 35. listu. Poleg te avizije „Novice", ker imajo disposicijonsfond pod svojim ključem, še drugo debelino od 10.000 gold. zagotovljajo „Narodu", ako dokaže, da „Novicam" priložena brošu-rica v svojih 19 členih ni original, nego le prestava iz nemškega napisa „visocih vladnih krogov nove ere", — in vrh tega „Narodu" zagotovljamo še druzih 10.000 gold. za to, da preveri svojega prijatla „Tagblatt", da se je lagal, ko je v 200. listu pisal, da omenjena brošura je tako objektivno pisana, da bralec iz nje ne izve, kaj da vlada prav za prav misli. Evo slavni „Narod"! 30.000 debelih forintov v subvencijo za prihodnje leto.
— (Juri s puŠo) je v poslednjem svojem listu proti „Novicam" dal muhi in komarju „zedinjeno Slovenijo" zagovarjati. Ker se stare „Novice" ne vkvarjajo z muhami, komarji in druzimi tacimi mladimi mrčesi, prepuščajo „Brenceljnu", naj blagovoli „Jurja" podučiti.