e tr s»
LÌ
5-
V
C
i
1
1
t
L
PRIJATELJ,
ki s simpatijo spremljaš
našo borbo,
pridruži se nam,
vstopi v komunistično partijo!
Obnovljena izdaja - Leto XX. - Štev. 18 (728)
DELO
glasilo KRI za slovensko narodno manjšino
UREDNIŠTVO in uprava :	34131 Trst,
Ul. Capitolina 3 - Telefon 744046, 744047	
DOPISNIŠTVO za goriško	pokrajino:
34170 Gorica, Ul. XXIV. Telefon 24-36	Maggio 18 -
NAROČNINA: Letna 1000 lir, polletna 550	
lir. Poštni tekoči račun:	Trst 11/7000
TRST - 25. oktobra 1968
Posamezna številka 40 lir
Petnajstdaevnik
Quindiciaale
Spedii, in abb. poat. Grappo II
V soboto 19. oktobra je bil v Trstu posvet slovenskih izvoljenih komunistov. Posvetu je predsedoval poslanec Albin škerk, uvodno poročilo pa je imel deželni svetovalec Dušan Lovriha.
V debato so posegli številni občinski in pokrajinski svetovalci s Tržaškega in Goriškega, kakor tudi voditelji sekcij in množičnih organizacij, ki so bili povabljeni na posvet. Razpravljali so o perečih vprašanjih, ki zanimajo Slovence. Poudarili so, da je položaj, v katerem se nahajajo Slovenci, nezadovoljiv. Zlasti nezadovoljiv je položaj slovenske šole. Podčrtana je bila nujnost pre-okreta tako v notranji kot v zunanji politiki.
Komisiji za slovenske probleme, ki deluje pri deželnem komiteju KPI, je bila poverjena naloga, da na osnovi poročila in debate sestavi dokument za diskusijo v pripravi na 12. kongres KPI.
Posveta so se udeležili tudi tovariši:	Antonino Cuffaro. tajnik
tržaške federacije KPI, Lino Cre-vatin, organizacijski tajnik tržaške federacije KPI in Mario Colli, namestnik deželnega tajnika KPI.
/z poročila tov. Lovrihe
Objavljamo izvleók iz poročila, ki ga je imel tovariš Dušan Lovriha :
Deželni posvet izvoljenih Slovencev, tajnikov sekcij in tovarišev, ki imajo vodilna mesta v množičnih organizacijah, je bil sklican na pobudo deželnega komiteja KPI za Furlanijo-Julijsko krajino.
že dejstvo samo, da smo se sestali slovenski komunisti, ki imamo odgovorno vlogo tudi v partiji, v množičnih organizacijah ter da smo prišli iz raznih 'krajev dežele, daje posvetovanju izreden PečaL Namen posveta je ta, da proučimo stanje slovenske narodne skupnosti v vseh treh pokrajinah dežele, da izdelamo načrt programa bodočega delovanja.
Slovenski komunisti smo v sklopu KPI in v skladu z njeno splošno politično linijo dosledno delali skupno z italijanskimi tovariši, da bi postala dežela most miru in sodelovanja med narodi in državami, s katerimi ta dežela meji.
Za dosego tega cilja smo zahtevali in zahtevamo novo, aktivnejšo in demokratično zunanjo politiko italiianske vlade; zahtevamo tako politiko, ki naj teži k odpravi nasprotujočih si vojaških blokov, odstranitvi vojaških opo-Hšč pakta NATO, izstopu Italije iz omenjenega pakta, odpravi vojaških služnosti v deželi ter k ustvaritvi sistema evropske varno-sti- To smo zahtevali in zahtevajo, ker vemo, da je samo v novi politiki moč pričakovati, da bo dežela Furlanija - Julijska krajina imela možnost opomoči se 'z svoje gospodarske in družbene
zaostalosti.
Morda se bo komu čudno zde-• da se na posvetovanju, kakrš-\ je naše, govori tudi o zuna-i Politiki, vojaških služnostih 3 Toda to je neizbežno. O teh 'rašanjih moramo govoriti, saj
so izredno važna za nas. Vsi namreč vemo, da so prav vojaške služnosti in manevri, ki se nenehno ponavljajo na področjih ob meji, glavna ovira gospodarskega napredka na širokih področjih dežele.
Tudi slovenski manjšini ni vseeno ali jo obkroža gospodarska zaostalost ali obratno. V gospodarski stiski je narodna manjšina lažje podvržena diskriminaciji, zapostavljanju, asimilaciji. Prav zato je dolžnost slovenskih komunistov v vseh treh pokrajinah, da se še bolj aktivno kot v preteklosti vključijo v splošno borbo za mir, gospodarski in družbeni napredek, demokracijo in za socialistično družbeno ureditev.
Komunistična partija Italije zagovarja načelo popolne enakopravnosti Slovencev, poudarja pa, da so vprašanja narodnih pravic, enakopravnosti in razvoja narodne manjšine tesno povezana z razvojem in utrjevanjem demokracije v italijanski družbi, v okviru katere tudi manjšina živi. Če večinski narod ne uživa vseh demokratičnih svoboščin in socialne pravičnosti, je umevano, da ne more manjšina biti svobodna in enakopravna. Zaradi takega temeljnega stališča je KPI vedno združevala borbo in prizadevanja za demokracijo in socializem z borbo za enakopravnost in razvoj slovenske narodne manjšine. Tako borbo je KPI od svojega nastanka vodila na načelih marksizma - leninizma in proletarskega internacionalizma. Pozivala je in poziva tudi danes množice večinskega in množice manjšinskega naroda, naj se skupno borijo proti izkoriščanju in zapostavljanju, za demokracijo in za vsesplošni družbeni napredek, za popolno enakopravnost.
Slovenski komunisti delujejo v raznih množičnih organizacijah. Delež, ki ga dajejo v teh organizacijah je nenadomestljiv. Morda je delovanje teh tovarišev premalo poznano.
Združitev nekaterih osrednjih organizacii, ki delujejo med Slovenci, je bila. kljub raznim pomislekom, pozitivna. To se je izkazalo tako pri Kmečki zvezi kot pri Slovenski prosvetni zvezi. Zlasti vidni so sadovi na prosvetnem nodročiu. To potrjujejo tudi številne prireditve, proslave 25-letnice vseljudske vstaje proti fašizmu. IHO-letnice čitalnic in druge podobne manifestacije. Nedvomno je, da tudi te prireditve prispevajo k utrjevanju slovenske narodne zavesti, s čimer se ie naša partiia vselej strinjala in kar je vselej podpirala.
Fašistični zakoni so še vedno v veljavi
Slovenski jezik je še vedno zapostavljen. Kljub dolgoletni borbi ni še priznan kot drugi uradni jezik v naši deželi. Še vedno je prepovedan v državnih in drugih javnih uradih ter na sodišču. Niti slovenski izvoljeni predstavniki v deželnem svetu, v pokrajinskih svetih in v mestnih svetih ne morejo govoriti v svoji materinščini. Samo v slovenskih občinah na podeželju izvoljeni pred-
stavniki govore v svojem jeziku. To pravico smo si priborili. Ni pa z zakonom urejeno to vprašanje. Levi center ni naredil ničesar za to, da bi se stvari spremenile, za to, da bi bil razveljavljen fašistični zakon, ki prepoveduje slovenščino. Pri tržaški občini, pri pokrajinski in deželni upravi so bili morda ustanovljeni nekakšni prevajalni uradi, toda kako ti uradi delujejo — če sploh delujejo — nihče ne ve.
Podobno kot z jezikom v javnih uradih se godi tudi z javnimi napisi. V krajih, kjer so na oblasti demokratične in napredne sile, so javni napisi dvojezični. V občinah, ki jih vodijo naši tova riši so tudi krajevna imena napisana v slovenski obliki, v tistih občinah ki so v rokah levega centra dvojezičnih napisov ni. Če se je kateri še ohranil, je še izza časa, ko so bili v upravi tudi naši tovariši. Občinska uprava v Nabrežini zadnje čase zanemarja to vprašanje. Občinska uprava v Doberdobu je sklenila, da bo dala na občinski grb dvojezičen napis. Pristojni nadzorni urad je sklep ovrgel.
Podobno kot s krajevnimi imeni se godi tudi z osebnimi imeni in priimki. To pereče vprašanje je še vedno odprto.
Vsa ta vprašanja bi treba rešiti. Za to pa so potrebni ustrezni zakoni.
Položaj šolstva ni dokončno urejen
Tudi položaj slovenskega šolstva ni še urejen. Zakon o slovenskem šolstvu je pomanjkljiv a se niti ne izvaja v celoti. V videmski pokrajini ni slovenskih šol. Slovenska mladina pogreša strokovne šole.
V nekaterih krogih je prevladovalo mnenje, da bo slovenska šola postopoma shirala. Zato so in še zavlačujejo rešitev perečih vprašanj. No, če so določeni krogi s podobnimi menji prežeti, potem se močno motijo. Tudi letošnji vpis v slovenske šole potrjuje, da se motijo.
Komunisti si nismo delali utvar glede dežele s posebnim statutom, menili pa smo, da bo dežela rešila vsaj nekatera vprašanja, ki so za slovensko manjšino bistvenega pomena. Dežela je dobila posebni statut prav zaradi obstoja slovenske manjšine.
Demokristjani in njihovi sopotniki so ostali to, kar so bili. Obljubljajo a ničesar ne store. V Rimu ne rešujejo vprašanj slovenske manjšine, v deželi pa pravijo, da niso pristojni za reševanje teh vprašanj in se sklicujejo na znano razsodbo ustavnega sodišča.
Treba je torej nadaljevati borbo. Izvoljeni predstavniki — komunisti so se vselej odločno zavzemali za rešitev vprašanj. Tudi v bodoče se bodo zavzemali za to, toda da bo borba uspešnejša, mora biti podprta od množic.
Ker smo na tem posvetu zbrani predstavniki krajevnih uprav je prav, da se o delovanju teh uprav tudi ob priliki nekoliko ( Nadal]c ^an]e na 2. strani)
3. novembra v Avianu
Manifestacija za mir in proti pahtu NATO
Dne 3. novembra bo v Avianu v Furlaniji velika ljudska manifestacija za mir, proti paktu NATO, za odstranitev tujih vojaških oporišč. Manifestacijo organizirajo federacije KPI in komunistične mladine, federacije in mladinsko gibanje PSI UP iz dežele Furlanije - Julijske krajine in Veneta, gibanje avtonomnih socialistov iz Vidma, Benetk, Travisa in Vicenze in študentsko gibanje iz Padove.
«Proč s tujimi vojaškimi oporišči», «Italija naj izstopi iz pakta NATO», «naj se odpravijo nasprotujoči si vojaški bloki, to so gesla velike manifestacije. Pobuda je toliko bolj pomembna, ker se uresničuje prav v času, ko skušajo krepiti atlantsko politiko, ko se množe vojaške vaje, ko «proučujejo» načrte za postavitev «a-tomske zavese» na mejah s socialističnim svetom.
Ta pobuda pa bo tembolj pomembna tudi zato, ker je rezultat sodelovanja raznih političnih prepričanj, tistega sodelovanja, ki je potrebno za uspešno borbo, ki
naj privede do nove zunanje politike, odstranitve vojaških služnosti, odprave tujih vojaških o-porišč, do ustvaritve ugodnejših pogojev za gospodarski razvoj dežele.
Poudarili smo že, da vedno bolj pogosti vojaški manevri ob mejah s socialističnim svetom jasno govore; da ti manevri potrjujejo, kako močno je politika sedanje vlade podrejena samovolji ZDA in pakta NATO. Prav tako smo poudarili, da ni bila slučajna inšpekcija komandanta in drugih visokih predstavnikov pakta NATO na obmejnih področjih dežele Furlanije - Julijske krajine, med drugim tudi v Gorici, kjer je bil «delovni» sestanek. Vse to se uvršča v kampanjo, ki jo napihuje atlantizem; vse to je v skladu s politiko delitve Evrope in sveta na nasprotujoče si bloke, kar je v nasprotju z interesi miru in varnosti.
Poudarili smo in poudarjamo, da dežela Furlanija -Julijska krajina ne sme biti bojno področje temveč most sodelovanja med narodi in državami.
oooooi 'OOOOi »oooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo
Na pobudo KPI in PSIUP
Konferenca o tržaškem gospodarstvu
V	soboto 26. in v nedeljo 27. oktobra bo v Trstu gospodarska konferenca, ki jo organizirata federaciji KPI in PSIUP. Osnovna tema konference je: «Nazadovanje Trsta, odgovornosti vodilnega sloja in perspektive borbe za ponoven razmah». Uvodni poročili bosta na konferenci podala: tajnik federacije KPI A. Cuffaro in tajnik federacije PSIUP Enzo Martone. Sledili bodo koreferati. Univ. prof. Costa bo govoril o potrebnih predpostavkah za razvoj gospodarskih dejavnosti na
oooooooooooooooooooooooooooo
Delegacija zamejskih Slovencev v Ljubljani
V	ponedeljek, 21. oktobra so pred stavniki slovenske manjšine v Italiji obiskali predsednika izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije. Obisk je bil izredno topel in prisrčen.
Naslednji dan je delegacija obiskala tudi Slovensko akademijo znanosti in umetnosti in tovarno Sava v Kranju. V Kranju so delegati položili venec na grob Franceta Prešerna. Poklonili so se tudi spominu žrtev nacifašizma v Begunjah. Pred odhodom iz Ljubljane je bila delegacija zamejskih Slovencev gost republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije.
Tržaškem, prof. Sala bo govoril o temi : petdesetletnica in vodilni sloj, deželni tajnik CGIL Zuliani pa bo govoril o položaju delavstva. Konference se bosta udeležila tudi predstavnika osrednjih vodstev strank KPI in PSIUP E. Peggio in L. Albertini, ki bosta spregovorila ob zaključku, predvidoma ob 11. uri v nedeljo. Prvi del konference, to je v soboto, bo v dvorani Trgovinske zbornice, drugi del, to je v nedeljo dopoldne pa v kinu Grattacielo.
Po velikih bojih v Trstu, dne 8. oktobra 1966, so demokristjan-ski prvaki sprožili gonjo proti komunistom ter jih obtoževali, da so nahujskali delavce. Komunistom so očitali, da ne razumejo pomena sklepov medministrskega odbora CIPE, da nočejo spoznati, da bo prav po zaslugi teh sklepov prišlo do razvoja programiranega gospodarstva. Komunistom so očitali, da odklanjajo ugodnosti, ki izhajajo iz sklepov CIPE, da so v zmoti, ko trmasto branijo zastarelo ladjedelnico Sv. Marka. Očitali so jim, da s svojim zadržanjem postavljajo v negotovost bodočnost Trsta. Medtem ko so tako ravnali pa so na vsej črti odklanjali kritike in tudi predloge, ki so jih postavljali delavci. Brezpogojno so poveličevali sklepe medministrskega odbora za gospodarsko programiranje. Pri tem so (Nadaljevanje na 4. strani)
2 • DELO --------
Pobuda poslancev KRI
- 25.10.19682
Zakonski predlog za zaščito manjšin
Poslanec Albin Škerk poudarja, da je treba odpraviti razlike med večinskim narodom in manjšinami
Poslanci KPI Albin Škerk, Pietro Ingrao, Mario Lizzerò, Guidi in Scaini so predložili predlog zakona, ki vsebuje predpise za zaščito narodnostnih in jezikovnih manjšin.
Predlog zakona vsebuje samo en člen, ki pravi: Členom 291 in 415 kazenskega zakonika, ki je bil proglašen s kraljevskim odlokom od 19. oktobra 1930 štev. 1398, se dodata naslednja člena, ki se glasita 291-bis). Se uveljavijo kazni, ki jih določa člen 291 za vsakogar, ki javno žali izročila, jezik in kulturo narodnih manjšin; 415-bis) se uveljavilo kazni, ki jih predvideva člen 415 za vsakogar, ki javno ščuva k nestrpnosti in sovraštvu med raznimi narodnostmi.
Poslanec Albin Škerk je v o-brazložitvi predloga podčrtal, da je namen zakona izločitev razlik pri ravnanju z italijanskimi državljani, ki pripadajo narodnim manjšinam.
Z dopolnitvijo vsebine členov 291 in 415 kazenskega zakonika menimo, da je nujno potrebno uvesti v zakon člena 291 bis in 415 bis, ki bi postavila, kar se kazenske zaščite tiče, na enako raven italijansko večino in narodne manjšine. Na ta način bomo zagotovili poleg kazenske zaščite posameznikov tudi in zlasti kazenske zaščito narodnostne manjšine kot skupnosti, ki ima lastne značilnosti, katere so bistveni sestavni del naše demokracije.
Kazenski zakon, kakršen je sedaj, občuti posledice ozračja, v katerem je nastal, ter ne dopušča na noben način opredeliti načela zaščite narodne manjšine kot ločene skupnosti, ki bi morala biti popolnoma enakopravna z večino.
Člen 291-bis, ki spopolnjuje sedanji člen 291 kazenskega zakonika, uvaja načelo, ki s te plati zagotavlja popolno enakopravnost narodnih manjšin z večino. Tesno povezan s tem načelom je člen 415-bis, ki predvideva kaznovanje vsakogar, ki javno ščuva k nestrpnosti in k sovraštvu med raznimi narodnostmi.
Predlagatelji zakonskega predloga upajo, da se bo parlament že v začetku 5. zakonodaje lotil tega resnega dela in odločilnega vprašanja demokracije s pravično rešitvijo vprašanj narodnih manjšin; hkrati upajo, da se bo ustvarila v italijanskem parlamentu tako široka enotna in demokratična fronta, ki bo omogočila prvi važen korak naproti popolni enakopravnosti vseh državljanov.
Članska izkaznica KPI
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOouOOOOOuOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Diskriminacija na škodo slovenske šole
Protest poslancev KPI
Poslanci KPI Albin škerk, Giorgina Arian-Levi, Mario Lizzerò in Scaini so poslali ministru za šolstvo pismeno vprašanje glede razpisa natečaja za stalna učiteljska mesta. Poslanci sprašujejo ministra za razloge diskriminacije na škodo osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom v deželi s posebnim statutom Furlaniji-Julijski krajini.
Ministrska okrožnica štev. 6814 od 31. julija 1968, ki za razpisani učiteljski natečaj vsebuje posebne predpise za Sicilijo, Dolino Aosta, Sardinijo in Visoko Poadižje, določa za dežele Furlanija-Julijska krajina predpise samo za stalna mesta na šolah z italijanskim učnim jezikom, ignorira pa nujne potrebe slovenske šole in zahteve slovenske manjšine.
Omenjeni poslanci vprašujejo ministra, če se mu ne zdi potrebno čimprej objaviti predpise, po katerih bo tudi slovenskim učiteljem priznana pravica, da se udeležijo natečaja za stalna mesta v rednem in nadštevilčnem staležu
na osnovnih šolah s 'slovenskim učnim jezikom.
Krivica, ki se godi slovenskim učiteljem na Tržaškem in Goriškem je očitna. Dolga leta so morali čakati, da je bil sploh razpisan izredni natečaj za stalna mesta, zdaj pa je prišlo spet do diskriminacije, ki ne pozna nobenega opravičila.
Po razpisu prvega izrednega natečaja so pristojne oblasti zagotovile, da bodo tudi za slovenske osnovne šole redno razpisani natečaji v okviru vsedržavnih natečajev.
Na Tržaškem je trenutno 18 nezasedenih stalnih mest v staležu na slovenskih osnovnih šolah. Učiteljev, ki so dokončali učiteljišče in ki so že poučevali je precej in so se že pripravljali v pričakovanju razpisa natečaja.
Potrebno je, da ministrstvo za šolstvo izda v izpopolnitev razpisa natečaja za stalna mesta na osnovnih šolah tudi določbe za stalna mesta na slovenskih osnovnih šolah na Tržaškem in Goriškem.
Posvetovanje slovenskih komunistov
Iz uvodnega poročila, ki ga je podal deželni svetovalec Dušan Lovriha
(Nadaljevanje s prve strani) pogovorimo. Pravilno je, da od časa do časa pogledamo volilne programe naše partije, tiste programe, s katerimi smo se predstavili našim volivcem. Skrbeti moramo, da programe uresničujemo, da obljube izpolnjujemo.
Slovenci v Italiji smo še vedno razdeljeni v tri kategorije. Praktično nam ni nikjer zagotovljena enakopravnost. Ne uživamo pravic, ki jih predvideva šesti člen republiške ustave in niti tistih skromnih pravic, ki jih predvideva tretji člen posebnega statuta avtonomne dežele Furlani je-Julijske krajine, in niti tistih pravic, ki jih predvideva memorandum. Razen pomanjkljivega zakona o slovenski šoli ni bil sprejet noben drugi zakon, ki bi se specifično nanašal na vprašanja Slovencev.
Odgovornost Krščanske demokracije
Krščanska demokracija, ki je na oblasti v vsej povojni dobi, je v naj večji meri kriva sedanjega položaja, sokrive pa so tiste stranke, ki so z njo sodelovale ali sodelujejo. Tudi z levim centrom se stvari niso spremenile. V določenih pogledih je, levi center negativno vplival na razvoj Slovencev. «Slovenska skupnost» ni v zameno za sodelovanje s Krščansko demokracijo nič bistvenega dosegla za Slovence. Komunisti so od vsega začetka .trdili, da levi center ne bo rešil nobenega osnovnega vprašanja, da ne bo rešil niti vprašanj, ki še posebej zanimajo Slovence. Vsem je še v spominu, kako smo ocenili vstop Dušana Hreščaka v tržaško občinsko upravo. Tedaj so socialisti trdili, da se bo marsikaj spremenilo. V določenih trenutkih je izgledalo, kot da bodo socialisti izsilili pristopitev k reševanju konkretnih vprašanj. Toda kaj kmalu se je izkazalo, da je bila naša prvotna sodba pravilna. Zaradi prisotnosti Slovenca Hreščaka se v tržaški občinski upravi ni prav nič spremenilo. Niti sklicevanje na tako imenovano «boljše ozračje» ne more držati, saj je to ena izmed neposrednih posledic odprtih meja in razvoja prometa med Italijo in Jugoslavijo. Toda novo ozračje ni dovolj. Mi se ne moremo in ne smemo zanašati samo na '«ugodno ozračje». In če bi se to ozračje nekega dne spremenilo? Za to, da bo novo ozračje stvarno prišlo do trajnega pomena je potrebno sprejeti zakone, s katerimi bodo zajamčene vse pravice, ki naši narodni skupnosti pripadajo.
Čudna vloga «Skupnosti»
«Slovenska skupnost» igra med Slovenci zelo čudno vlogo. Medtem, ko se na eni strani poskuša prikazovati kot da je ona edina predstavnica Slovencev v Italiji, po drugi strani tesno sodeluje s Krščansko demokracijo, ki je najbolj odgovorna za naš neugoden položaj. Odgovornost «Slovenske skupnosti» je tem večja tudi zato, ker v nekaterih primerih prav ona omogoča Krščanski demokra ciji da se drži na oblasti. V devinsko - nabrežinski občini m «Slovenska skupnost» pomagala demokristjanom, da so se prerinili do občinske uprave. Slovenski župan v tej občini je v absolutni manjšini. Po «zaslugi» te kombinacije, po zaslugi levega centra je bila razbita enotnost slovenskega ljudstva.
V prejšnjih časih so se slovenski župani od časa do časa sesta-
jali ter skupaj obravnavali razna pereča vprašanja, skupaj nastopali tudi pri nadrejenih oblasteh. Po ustanovitvi levega centra se ta lepa navada ne more nadaljevati. Slovenski župani, občinski in pokrajinski svetovalci se ne sestajajo, ker sestanki in skupno razpravljanje o jrerečih vprašanjih, niso po volji demokrist-janom.
Če bi vodstvo «Slovenske skupnosti» v resnici bilo prežeto z željo po enotnosti, če bi se iskreno zavzemalo za splošne koristi slovenske narodne skupnosti, potem bi moralo opustiti oguljeni protikomunizem.
Pred letošnjimi volitvami se je pojavila tudi tako imenovana «Slovenska levica». No, zaradi jasnosti lahko rečemo samo to, da je prava slovenska levica bila ustanovljena že jrred 47. leti. Prava slovenska levica so komunisti. Za tako «levico», o kakršni sanjajo nekateri nezadovoljneži pa zares ni prostora med Slovenci.
Letos poteka petdeset let od priključitve k Italiji. V teku so priprave na velike manifestacije v počastitev obletnice priključitve. Krščanska demokracija in druge nacionalistične stranke si prizadevajo, da bi s proslavljanjem odvrnile množice od perečih aktualnih vprašanj. Iz Rima so zopet prišle nekatere obljube. Toda iz izkušenj vemo, da se zelo rado pozablja na obljube.
Trst propada. Ali ne bi bilo bolje, ako bi sredstva, ki jih trosijo
Iz razprave m
Kot je poudarjeno tudi v poročilu, ki ga je objavil tiskovni urad deželnega komiteja, je poseglo v razpravo, ki je sledila uvodnemu poročilu, mnogo tovarišev. Navajamo nekaj misli iz razprave:
Poslanec Albin Škerk je govoril o vprašanjih slovenske šole. Obrazložil je vsebino vlog, ki jih je skupaj z drugim poslanci KPI naslovil ministru za šolstvo. Naglasil je potrebo po zakonu, ki bi vsestransko zaščitil slovensko narodno skupnost v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Podčrtal je potrebo po enotnem nastopu, ki naj bi zajel vse demokratične politične sile.
Tovariš LuCjan Padovan je govoril o angažiranosti komunistov na prosvetnem področju. Poudaril je; da bi morali bolj vrednotiti delovanje komunistov na prosvetnem področju. Omenil je tudi dokument, ki so ga objavili tržaški socialisti glede Slovencev. Malo pozno so objavili ta dokument. Upajmo pa, da bodo besedam sledila tudi dejanja.
Tovariš Miloš Kodrič se je dlje časa ustavil pri obravnavanju dokumenta socialistov. Tudi on je izrazil upanje, dà bodo besedam sledila dejanja. Poudaril je tudi, da je b’la združitev slovenskih prosvetnih in kmečkih organizacij pozitivna.
Dušan Kodrič je govoril o gospodarskih vprašanjih. Kje je slovenska manjšina najbolj ogrožena? Najbolj je ogrožena na gospodarskem področju. Zato je treba posvečati gospodarskim vprašanjem večjo pozornost. Razlastitve so spremenile družbeni sestav prebivalstva na Tržaškem.
Tovariš Alojz Markovič je govoril o gospodarskih in o prosvetnih vprašanjih. Grajal je pristranost, ki , se včasih pojavlja v določenih kro-. gih. Grajal pristranost določenih radijskih in televizijskih programov.
Tovariš Slavko Stoka je poudaril, da partija ni vselej dovolj povezana z množicami. Potrebno bi - bilo pregledati kaj vse je bilo obljub-
za proslavljanje uporabili v koristne namene?	_ v
Kot komunisti in kot Slovenci j; imamo pravico vprašati pobud- n nike velikih parad, kaj so na- n pravili za rešitev tržaškega go- v spodarstva? Ali so parade v skla- ti du z uničenjem ladjedelnice Sv. s Marka?	$
r
Večina Slovencev
sledi KPI	g
Med slovenskimi organizacijami | je prišlo že večkrat do polemike g v zvezi z vprašanjem, kdo je predstavnik Slovencev v naši deželi. Komunisti se v polemiko nismo ^ spuščali in se tudi ne bomo spu- j ščali. Če pa hočemo biti realisti, potem lahko rečemo na ves glas, da če je kdo, ki ima največjo vo- 1 dilno in usmerjajočo vlogo med 1 Slovenci, potem so to komunisti. 1 Volilni rezultati to trditev nelz • podbitno potrjujejo.
Večina slovenskega ljudstva sledi komunistom in Komunistična partija Italije je sila, ki — čeravno v drugačni obliki in z drugačnimi sredstvi — nadaljuje osvobodilno borbo.
Večina slovenskega prebivalstva v naši deželi se zaveda dejstva, da je za uspeh borbe za naše specifične pravice, kakor tudi za splošne interese delovnih ljudi nujno potrebna najtesnejša enotnost med Slovenci in Italijani. Dolžnost komunistov, tako Slovencev kot Italijanov, je, da nenehno krepijo to enotnost.
i posvetovanju
Ijeno, na raznih mestih. Pregledati bi treba, kaj vse so predvidevali razni sporazumi, ki so jih sklenile stranke levega centra. Kje so dvojezični napisi, kje je slovenski bilten, kako je z vprašanjem rekrecij-skih ustanov, kako je z vprašanji slovenskih otroških vrtcev. Tov. Stoka se je dlje časa zaustavil pri obravnavanju perečega vprašanje regulacijskega načrta. Podčrtal je, da se odvzema zemlja tudi v krajih. kjer ni predvidena industrija.
Tovariš Egidij Bais je govoril o propagandnih sredstvih. Ugotovil je, da naša partija zaostaja pri širjenju tiska govoril je tudi o vsebini našega tiska ter dejal, da je cesto premalo borbena.
Tovarišica Jelka Gerbec je govorila o šolski problematiki, o izpopolnitvi zakona za slovensko šolo, ureditvi vprašanja učnega, vodstvenega in nadzornega osebja. Govorila je tudi o vprašanjih strokovnega šolstva, o konkretnih akcijah, ki jih bo treba sprožiti za to, da se bo zadeva premaknila z mrtve točke.
Tovariš Jože Jarc je govoril o dokumentu, ki ga je leta 1961 sprejelo vodstvo KPI. Prav bi bilo, da bi o tem dokumentu razpravljali tudi v bližnji predkongresni diskusiji. Tov. Jarc je podčrtal, da se asimilacija še vedno nadaljuje. O-menil je razlastitve na Goriškem, zlasti pri štandrežu. Razlastitvam so komunisti nasprotovali. Tudi socialisti in Slovenska demokratska zveza so nasprotovali razlastitvam. Danes se tako socialisti in 5DZ strinjajo z razlastitvami. Tov. Jarc je zatem govoril o organizacijski dejavnosti partije. Dejal ie, da se preveč pažmje posveča raznim administrativnim poslom, premalo pa se diskutira o politični liniji. Propagandna sredstva so pomanjkljiva in nezadostna.
Tovariš Lucjan Malalan je govoril o raznih vprašanjih, ki so v zvezi z množičnimi organizacijami.
V diskusijo so posegli tudi tovariši: Slava Čebulec, Stojen Spetič. Mirko Kapelj in drugi.
125.10.1968
DELO • 3
Jubilej celice KP v Doberdobu
Sto let od tabora v Šempasu
Slika stara sto let. Prikazuje delni pogled na tabor v Šempasu. Preteklo nedeljo je bila posneta nova slika. V Šempasu so svečano proslavili stoletnico svojega tabora. Na veliki proslavi so sodelovali tudi naši pevski zbori z Goriškega in Tržaškega
Letos poteka 25 let odkar je bila v Doberdobu ustanovljena prva celica komunistične partije Delavsko napredno gibanje pa je bilo zelo močno že takoj po prvi svetovni vojni. Na prvih volitvah po I. svetovni vojni je takratna socialistična stranka dobila večino v občinskem svetu. Prvi socialistični župan je bil pok. Jože Gergolet (Mekulic).
Ko je leta 1921 nastala KPI je večina dofoerdobskih delavcev in kmetom simpatizirala za novo ustanovljeno partijo. Tega leta je bil u-stanovljen tudi «Ljudski oder». Toda fašistične oblasti so ga kmalu ukinile, predsednika Emila Jarca, ki je pred 25 leti postal prvi sekretar partije, pa zaprle.
Prav v letih, ko je fašizem začel najbolj besneti je bilo delovanje doberdobških tovarišev zelo aktivno. Emil Jarc, Franc Gergolet, Alojz Jarc, Andrej Jarc in še drugi so bili povezani s komunistično organizacijo tržiških delavcev «Rdeča pomoč». Prav tako so takrat obstojale tudi takozvane «trojke»j ki so imele stalne stike in sestanke s komunističnimi voditelji iz Rorik in Tržiča kot so bili Romano Fumis, Colussi, Beltrame, Furlan in drugi. Število doberdobce, ki so sodelovali v omenjenih g:banjih je rastlo z leta v leto.
Že v prvih mesecih 1942. leta so doberdobski tovariši začeli iskati stike s partizanskim gibanjem. Prvi sestanek so imeli 10. maja leta 1942 nekje vrh Dola. Na sestanek je prišel tudi 'kasnejši narodni heroj Darko Marušič. Odslej so stalno sodelovali s partizanskim gibanjem.
V drugi polovici oktobra leta 1942 je bilo tiranih v tržaški Coroneo 'n nato v druge zapore 8 tovarišev: Emil Jarc (Jarčev), Franc Gergolet (Bezik), Jože Černič (Maruščev), pok. Jože FrandoFč (Fertušinov), Jože Gergolet (Rošo), Jože Vižintin (Kovačev) Raimond Lavrenčič (Rib-čev), in Mihel Anton (Kolar). Kljub temu pa protifašistično gibati je v vasi ni zamrlo. V Doberdob je stalno prihajal partizanski agitator tov. Danilo (ilegalno ime), o katerem se ne ve odkod je bil doma Ta tovariš je 18. oktobra leta 1943, prav na dan, ko se je omenjenih 8 tovarišev vrnilo iz zaporov, sklical sestanek na domu tovarišice Fani Grohar por. Devetak. Tega dne je komunistično gibanje v Doberdobu dobilo Organizirano obliko. Ustanovljena je bila prva celica komunistične partije. Prvi sekretar je postal Emil Jarc (Miloš), referent za agit. prop. Franc Gergolet (Dolinar), vojaški referent Alojz Jarc (Atila) nač.elnica AFž Fani Devetak (Šparta), načelnik obveščevalne
službe Alojz Jelen (Hribar), Jože Vižintin pa je bil odgovoren za mobilizacijo v partizane.
Prvi odbor celice komunistične partije je imel sestanke enkrat tedensko. Če ni bilo v vasi nevarnosti so se sestajali na domu kakega tovariša. Ob teh prilikah je med sestankom pred hišo plapolala rdeča zastava. Največkrat pa so zaradi varnosti imeli sestanke na gmajni v bližini vasi.
Kasneje, ko je bila ustanovljena komunistična partija Julijske krajine, je tudi celica doberdobških komunistov dobila novo ime. Vsi o-menjeni tovariši razen tov. Alojza Jelena, ki je podlegel v Dachau, so še živi in zelo radi pripovedujejo o delovanju v zares težkih letih. Tovariša Franc Gergolet in Emil Jarc tudi sedaj delujeta v odboru do-berdobske sekcije KPI.
Odbor sekcije KPI v Doberdobu se ob tej priliki zahvaljuje vsem članom odbora prve komunistične celice za njihovo plemenito delo in obenem želi, da bi še dolgo let z vedro besedo bodrili k aktivnemu delu v vrstah Partije. Tej želji se pridružuje tudi uredništvo našega lista.	t j
Tudi v sedanjem času se mnogo govori in piše o nacionalizmu. Pogostokrat se dogaja, da nekateri ne razlikujejo zdravega narodnega ponosa od nacionalizma; ne delajo razlike med nacionalizmom zatirajočega in nacionalizmom zatiranega naroda, čeravno je težko verjeti, da obstoja nacionalizem zatiranega naroda. Lenin je zapisal, da vselej upoštevamo neogibno razliko v odnosu proletarca zatiranega (ali malega) naroda do zatirajočega (ali velikega) naroda.
V zapiskih od 31. decembra 1922 takole pravi:
«Vprašanje nacionalizma ne gre postavljati abstraktno, na splošno. Treba je razlikovati nacionalizem zatirajočega naroda od nacionalizma zatiranega naroda, nacionalizem velikega naroda od nacionalizma malega naroda.
Nasproti drugemu nacionalizmu so pripadniki velikega naroda, v zgodovinski praksi skoraj zmerom krivi nasilstev in žalitev, ne da bi sami to opazili.
«Bilo je do 10.900 ljudi, 50 pevcev in 25 zastav,» je označil kronist zunanjo podobo slovenskega shoda na Veliki Otavi 18. Oktobra 1868. leta, ki je prišel v zgodovino kot Šempaski tabor. Toda ne Šempa-Skega tabora, tretjega po vrsti na Slovenskem, ne gre gledati samo po zunanji podobi. V dimenzijah časa in prostora žive v Ijiideh vzgibi, ki jih zunanje manifestacije samo pomagalo razumevati.
Površni bi bili, če bi slovensko taborniško gibanje opredeljevali kot svojstven v sebi sklenjen pojav. Brstja, ki je vzklilo v pomladi narodov 1848 leta, ni mogla zamoriti slana absolutizma, marveč je lahko je zadrževala njegov razcvet. Politična zamisel o zedinjeni Sloveniji je tlela v razumnikih in se izražala med ljudmi v nepolitičnih manifestacijah. V čitalništvu šestdesetih let je ostalo marsikaj nedorečenega, a je vendarle odpiralo pot političnemu boju.
Leta 1861 je odprla prva slovenska čitalnica v Trstu svoja vrata našemu človeku. Pomembnejša od realizacije je njena ideja. Za tržaško čitalnico so začele odpirati druge, ki so iz večjih trgov segale tudi v manjša naselja. Leta 1867 so samo na Goriškem našteli šest novo ustanovljenih čitalnic. Naslednje leto
Zategadelj intemacionalizem zatirajočega ali tako imenovanega «velikega» naroda (čeprav velikega samo po vlogi velikega žandarja), ne sme biti samo v spoštovanju formalne enakosti narodov, temveč se mora izraziti v neenakosti, v katero bi privolil zatirajoči narod, veliki narod, da s tem poravna, nadomesti tisto neenakost, ki se dejansko ustvarja v življenju. Kdor tega ni razumel, ni razumel resnično proletarskega odnosa do nacionalnega vprašanja, ki je v bistvu ostal na malomeščanskem stališču in mora zato vsak hip zdrkniti na buržoazno stališče.
Kaj je važno za proletarca? Za proletarca je vašno in vrhu tega bistveno potrebno, da si v proletarskem razrednem boju zagotovi kar največ zaupanja med drugorodci. Kaj je za to potrebno? Za to ni potrebna zgolj formalna enakost. Za to je treba tako ali drugače s svojim ravnanjem ali s svojim popuščanjem nasproti drugorodcu poravnati, nadomestiti tisto ne-zaupanie, tisto sumničenje, tiste žalitve, ki mu jih je v zgodovinski preteklosti prizadejala vlada «veliko državnega» naroda.
Nič tako ne zadržuje razvoja in utrditve proletarske razredne solidarnosti kakor nacionalna krivičnost, a «užaljeni» pripadniki kakega naroda niso nikoli bolj občutljivi kakor tedaj, ko gre za občutek enakosti in za kršitev te enakosti, ki jo zagreše njihovi tovariši proletarci, čeprav zgolj 'iz malomarnosti, čeprav le v^pbliki šale. Zato je v danem primeru bolje pokazati več popustljivosti in široko-srčnosti do narodnih manjšin, kakor pa premalo. In zato v danem primeru zahteva poglavitni interes proletarske solidarnosti in potemtakem tudi proletarskega razrednega boja, da nacionalnega vprašanja nikoli ne obravnavamo formalno,pač pa, da vselej upoštevamo neogibno razliko v odnosu proletarca zatiranega (ali malega) naroda do zatirajočega (ali velikega) naroda.»
jih je bilo že štirinajst. Na ozemlju, ki ga zdaj štejemo za Primorsko, pa so jih našteli kar 32 ali 33, torej znatno več kakor na vsem drugem slovenskem prostoru. Primorsko ljudstvo se je čutilo dvakrat ogroženo: od uradnikov, ki so uradovali v njemu tujem jeziku in proti njegovim gmotnim koristim, in od italijanskega nacionalističnega gibanja, ki je postajalo vse bolj agresivno. Slednjemu je tudi vo-lini red dajal prednost.
in Tržaškem edina možnost za zbi-
Čitalništvo je bilo na Goriškem ranje Slovencev. V čitalnicah so se ljudje čutili sproščene, v njih sta se krepili nacionalna in kulturna zavest. Čitalnice so prirejale zabavne in resne programe ; vse več je bilo gledaliških «besed» in slednjič čitalniških shodov na prostem. Naravni tok stvari je terjal kvalitetni skok. Ta skok so predstavljali, tabori, ki so v staro obliko vnesli novo vsebino. Celo nazadnjaška go-riška «Domovina», ki je sledila narodnemu prebujanju, je ta skok, ki se je prvikrat odsvital v ljutomerskem taboru, morala pozdraviti z besedami, da «predstavlja novo dobo v zgodovini našega narodnega razvoja, zaznamuje določen prestop na politično polje» in hkrati pozdraviti priprave domoljubov na Šempaski tabor.
Zanimivo zadržanje avstrijskih oblasti
Ni dvoma, da so narodne voditelje na Goriškem spodbudili prav Ljutomerčani. Na sam dan tabora v Ljutomeru 9. avgusta 1868, leta je skupina narodnih mož napisala v Gorici vabilo vsem županom k pogovoru o primernosti, datumu in kralju tabora ob naši zahodni narodnostni meji. Pogovor je bil napovedan- za 24. avgusta, a so ga morali zaradi težav, ki so jih povzročali Italijani, prenesti na 7. september. Pobuda je bila potem soglasno sprejeta. In tako je lepak, natisnjen v barvah slovenske narodne zastave, ki je vabil na tabor, postavil na prvo mesto kot njegov program zahtevo po zedinjeni Sloveniji. Tako je bila ta zahteva prvikrat na Slovenskem javno razglašena na tak način. Tabora v Ljutomeru in Žalcu, ki sta bila pred šempaskim, sta jo sprejela le med 1 sklepi.
Zanimivo je, da avstrijske oblasti niso delale težav organizatorjem tabora. Zdi se, da so hotele izkoristiti tabor proti italijanskim na-cionalstom, pač v tem smislu, kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Organizatorji so dobili dovoljenje že štiri dni po oddani vlogi. Tri dni pred samim taborom pa je izšel razglas, ki je določal pot po kateri so se morali ljudje pomikati na tabor, usmerjal jih je po stran-
skih ulicah mesta Gorice. «Vhod in izhod s celimi vlaki in v trumah v notranje mesto je dne 18. oktobra prepovedan,» je pisalo v razglasu. Zanimivo je, da je celo nemški list «Groezer Zeitung» označil ta ukrep kot «brez primeren» v tedanji Avstriji. Zanj je iskal vzroke v zadrževanju Italijanov, ki so bili skrajnje sovražni proti Slovencem in bi utegnili izkoristiti tudi tabor za protislovenske demonstracije.
Slovenci med naklom in kladivom
Osrednja osebnost v šestdesetih letih minulega stoletja je bil na Goriškem nedvomno dr. Karel Lavrič, odvetnik. Bil je pobudnik, u-stanovitelj in soustanovitelj številnih čitalnic, govornik in organizator, ki je vselej in povsod postavljal na prvo mesto narodnostne in politične pravice Slovencev. Dr. Karel Lavrič je bil tudi osrednji organizator šempaskega tabora. Kot predsedniku organizacijskega odbora za tabor so mu zaupali tudi u-
vodne beseue.
«Kako se godi nam Slovencem?» se je retorično vprašal pred največjo množico ljudi, ki se je v zgodovini Goriške zbrala skupaj s Tolminskega. obronkov Brd, s Krasa iz Furlanije in Vipavske doline. «Slovenski možje!» je nadaljeval, «to pripovedovati mi srce grenka žalost trga. Razkosani in razcepljeni smo v šest kronovin s šestimi deželnimi zbori. Na Koroškem so Slovenci v tako slabem stanju, da še enega poslanca v deželnem zboru nimajo, čeprav predstavljajo tretjino vseh prebivalcev; na Štajerskem so pogumni slovenski poslanci v deželnem zboru v taki manjšini, da ne morejo nič opraviti, marveč jih Nemci je zasmehujejo. V Istri in Trstu se deželna zbora za Slovence še ne zmenita, ampak tako ravnata, kakor da bi tam sami. Lahi bivali. Na Kranjskem imajo Slovenci v deželnem zboru sicer večino, ali do sedaj njih rodoljubno potezanje za narodne pravice še ni imelo zaželenega uspeha in njih setev še ni rodila zlatih jabolk. Kako se nam godi na Goriškem, vam je znano; tukaj smo Slovenci med naklom in kladivom, to je med germaniza-torično vlado, 'ki hoče vse ponemčiti, in med Lahi.»
Burno pozdravljen je potem izražal zahteve tabora, ki so bile v nekem smislu odločnejše od zahtev, ki sta jih postavljala predhodna tabora v Ljutomeru in Žalcu, razen tega pa vsebujejo zahteve tudi slovensko visoko šolo. V ponatisu posebne knjižice, ki jo je izdal ob taboru E. Klavžar, beremo, da je doživel tabor v tedanjem tisku velik odmev. To je organizatorje spodbudilo k nadaljnjemu boju za narodnostne pravice Slovencev.
‘rizor iz zadnjega dejanja drame Tri sestre, Id jo z velikim uspehom šra Slovensko gledališče v Trstu. Ponovitve drame bodo v soboto, 26. oktobra, v nedeljo, 27. oktobra in v četrtek, 31. oktobra
oooo^ooonooooooooooooooocoooooooooooooooooooooooooooooooooo
Iz Leninove dediščine
4 • DELO
Iz goriške pokrajine
Slovenska trgovska šola v Gorici
Ministrstvo za šolstvo [je odobrilo otvoritev trgovske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici.
To je vsekakor vesela novica. Še bolj vesela pa bi bila, da ni združena z raznimi nevšečnostmi. Predvsem je treba ipouidariti, da je zares škoda, ker šola ni bila ustanovljena že prej, tako, da bi bila začela delovati že v začetku sedanjega šolskega leta.
Krajevne upravne oblasti morajo preskrbeti prostore in drugo, kar je potrebno za delovanje šole.
Neprijetno je tudi dejstvo, da — kot kaže — nova šola ne bo povsem samostojna, ampak . nekakšen oddelek podobne šole z italijanskim učnim jezikom. Izgloda, da bo šola delovala v poslopju italijanske strokovne v Ul. Cipriani.
Slovenci smo dolgo čakali na u-stanovitev 'srednjih strokovnih šol. Po uvedbi enotne nižje srednje šole se tisti absolventi, ki ne nameravajo nadaljevati študija na višjih srednjih šolah, znajdejo naenkrat takorekoč na cesti, brez poklica in brez ustrezne priprave nanj. Kdor se hoče usposobiti v določeni stroki, mo-ra niljna obiskovati šolo z italijanskim učnim jezikom.
Upajmo, da je konec teh neprijetnosti in da bo šola v najkrajšem čimprej začela vršiti svoje poslanstvo.
O prosvetni in športni dejavnosti v Sovodnjah
Pred kratkim smo imeli kratek razgovor s Davorinom Peliconom, predsednikom športnega društva «Sovodnje», ki nam je govoril tudi o prosvetnih in kuiturnih problemih sovodenjSke mladine. Od tega novzemamo naslednje:
«V zadnjem času je prosvetno delovanje postalo precej živahno. Poleg športnega društva obstoja še prosvetno društvo z dramsko družino in skupino narodnih noš. V okviru športnega društva «Sovodnje» delujejo tri nogometne ekipe in sicer naraščajniki, mladinci in prva ekipa.
V pretekli nogometni sezoni so se dobro odrezali predvsem mladinci in naraščajniki, ki so si pridobili prvo disciplinsko nagrado, kar je v čast bodisi sovodenjskemu društvu bodisi vsem Sovodenjcem. Prva ekipa pa je lansko leto razočarala. Letos pa se trudimo, da bi odpravili pomanjkljivosti in napake prve.
ga moštva in upamo, da bomo želi tudi dobre uspehe in da se bo ekipa v kratkem času vigiala. Druge težave pa nam povzročajo finančna sredstva, saj so dohodki društva neznatni. Enake težave ima tudi prosvetno društvo.
Letos je dramski odsek naštudiral krajšo igro. Skupina pa je do sedaj nastopala samo v prosvetni dvorani v Gorici, ker druga društva na Goriškem nimajo primernih prostorov. V prenovljenem prosvetnem sedežu v Doberdobu pa popravljajo oder in zaradi tega ne moremo še nastopiti.
V prosvetno dejavnost spada tudi skupina narodnih noš, ki se je v povorki predstavila v Ljubljani na «Gorenski ohceti», v Doberdobu na «Dan kulture» in na Tržaškem ob priliki «Kraške ohceti». Poleg tega pa smo to poletje, priredili tudi vaški praznik
Na prosvetnem polju bi lahko še kaj napravili toda pri tem naletimo na ovire finančnega in kadrovskega značaja. Upajmo, da se bo dalo v bodoče premostiti tudi te ovire.»
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU — Kulturni dom Sezona 1968-69
ANTON PAVLOVIČ ČEHOV TRI SESTRE
drama v štirih dejanjih
V soboto, 26. oktobra ob 20.30 red A (prva sobota po premieri); v nedeljo, 27. oktobra ob 16. uri red okoliški; v četrtek, 31. Oktobra ob 20.30 red D (predstava na predpražnik).
Abonmaji so na razpolago pri gledališki blagajni v Kulturnem domu
Tečaj srbohrvaščine
Krožek absolventov slovenske trgovske akademije v Trstu priredi tečaj srbohrvaščine. Začetek prihodnjega novembra. Informacije in vpisovanje na telef. 740018 vsak dan od 14. do 16. ure.
Slovensko prosvetno društvo Tabor organizira razstavo dokumentov o prosvetni dejavnosti na Opčinah od leta 1868 do 1968, razstavo del domačih likovnih umetnikov in razstavo dol openskih dijakov.
Otvoritev razstave v Prosvetnem domu bo v soboto, 26. oktobra ob 20. uri.
S tržaškega ozemlja__________
Težave na tehničnem trgovskem zavodu „Žiga Zois1
Fo treh tednih nerednega pouka dosežena razdvojitev razredov
Trst je naveličan neizpolnjenih obljub
Položaj na Državnem trgovskem ■ tehničnem zavodu Žiga Zois v Trstu ! je skrajno neugoden. Že tri tedne | imajo dijaki prvih treh razredov pouk vsak drugi dan.
Kot smo že poročali, so naši predstavniki v tržaškem občinskem svetu, v pokrajinskem svetu in v deželnem svetu predložili interpelacije ter zahtevali posredovanje za čimprejšnjo rešitev perečih vprašanj.
Pokrajinski svetovalec KPI Mirko Kapelj je povabil pokrajinsko upravo) naj se zavzame za ugodno rešitev razmer na šoli Žiga Zois. V vlogi, ki jo je naslovil predsedniku pokrajinske uprave je med drugim poudaril, da se perečega vprašanja ne more reševati s tem, da bi sredi šolskega leta preurejali učilnice. Vprašanje se mora rešiti tako, da bodo razredi deljeni. Kot v preteklosti.
Na seji pokrajinskega sveta, ki je bda v sredo zvečer, je na vprašanje našega svetovalca odgovoril odbornik za šolstvo prof. Foschi.
V odgovoru je rečeno, da je pokrajinska uprava «proučila vsebino vprašanja in da je zelo občutljiva za vprašanje šolstva. Zato je tudi posredovala na pristojnih mestih. Vendar pa ministrstvo za šolstvo še ni izdalo potrebnega dovoljenja za ustanovitev vzporednih razredov. Upoštevajoč stanje na omenjeni slovenski šoli, ki ima učilnice, ki ne sprejmeo več kotj 20 u-čencev, v vsakem od 5 razredov pa je od 25. do 34 dijalkov, mora šolsko skrbništvo zahtevati dovoljenje od ministrstva za šolstvo za ustanovitev vzporednih razredov. Zahtevi mora šojski skrbnik priložiti tloris šolske zgradbe, iz katerega mora biti razvidna razlika med številom učencev in številom mest v učilnicah. Do sedaj pa šolsko skrbništvo še ni prejelo zadevnega odgovora.»
Prof. Foschi je še dodal: «Te podatke in ta zagotovila smo dobili na osnovi neposrednega zanimanja in smo zaprosili šolsko skrbni-šlvo, kateremu smo predočild to vprašanje, kot nam ga je poslali svetovalec Mirko Kapelj, . naj se zanima za čimprejšnjo rešitev tega problema.»
Prizadeti dijaki so sklenili, da bodo stavkali v znak protesta proti zavlačevanju ugodne rešitve vprašanja. StaVka je bila napovedana za danes. V trenutku ko poročamo
Tajništvo tržaške federacije KPI je proučilo razvoj borbe za obrambo .tržaškega gospodarstva. Izreklo je pohvalo delavcem ladjedelnice
Sv. Marka in Arzenala, ki so s spon- j. Trst naveličan neizpolnjenih obljub, tano stavko pokazali, da ne spre- j potrjuje tudi, da bo stalno zahte-jemajo pasivno nejasnih obljub i val od vlade, da sprejme stvarne CIPE. Sklep« delavcev kaže) da 'je ukrepe za ohranitev zaposlitve.
o zadevi, smo izvedeli, da bo zadeva rešena čez nekaj dni. Zaradi tega so tudi dijaki sklenidii da ne bodo protestirali.
Ko je bil naš list že v tisku smo izvedeli, da je šolski skrbnik sporočil ravnatelju šolskega zavoda Žiga Zois, da je pristojno mi-nistrtvo sprejelo prošnjo za razdvojitev razredov.
Dva koncerta škedenjskih roja ko v-u metn i kov
V vrsti jubilejnih prireditev, ki jih organizira odbor za proslavo stoletnice Kmečke čitalnice v Skednju sta bila ta teden dva koncerta. V sredo zvečer je bil koncert v Ske-denjski kinodvorani, drugi pa je bil v četrtek zvečer v mali dvorani Kui-
UOOOOOnoOOOOOOOOOOOOOOOOOOOJ
Konferenca o gospodarstvo
(Nadaljevanje s 1. strani) našli več ali manj vnete zaveznike v levem centru in v določenih krogih gospodarstvenikov.
Minili sta že dve leti od tedaj. Današnja stvarnost še bolj potrjuje, da je bil upor tržaških delavcev dne 8. oktobra 1966 povsem upravičen; potrjuje, da so bile vse obtožbe na račun komunistov neutemeljene. Dejstvo je, da so delavci, ki so se postavili po robu sklepom medministrskega odbora, imeli popolnoma prav in da tako kot delavci danes mislijo tudi v vrstah drugih kategorij .tržaškega prebivalstva.
Pred štirinajstimi teti je vlada objavila velikopotezne načrte za preporod tržaškega gospodarstva. Sedemdeset milijard lir je bilo namenjenih v ta namen. Ta vosta naj bi služila za pospešitev srednje in velike industrije, za razna izboljševalna dela, za posodobljenje železnice in ceste idt., idt..
V letih, ki so sledila velikim obljubam so bile dana še druge obljube. A skoraj vedno se je vse ustavilo pri obljubah. In tako smo prišli do znanih sklepov medministrskega odbora CIPE, do tistih sklepov, ki so dejansko pomenili obsodbo tržaške ladje-delske industrije.
Znano je, da se je vse mesto fi vignilo proti tem sklepom Samo v določenih predvsem demo-kristjanskih krogih so bili in so še vedno uverjeni, da so načrti CIPE pravilni.
Gospodarski položaj v Trstu postaja vedno bolj negotov. Vedno bolj jasno je, da so sklepi medministrskega odbora pomenili hud udarec za vse mesto, da niso nrinesli prav nobene ugodnosti. o katerih so zlasti prvaki vlrdaiočih skupin svojčas toliko govorili. Ladjedelništvo hira, promet tudi. število delovnih mest nazaduje. V zadnjih letih je Trst izgubil več kot 10.000 delovnih mest. Konec leta 1963 je bilo v Trstu zaposlenih okoli 98.000 o-seb. konec junija letos pa nekaj nad 87.000. Resnost položaj se izraža tudi iz dejstva, da se je Občutno zmanjšalo število zaposlenih moških, družinskih poglavar-iev in mladincev, tako delavcev kot vajencev.
Komunisti in socialisti proletarske enotnosti so sklenili, da na skupni konferenci proučijo obstoječi gospodarski položaj in načrte ter predloge za izhod iz sedanje slepe ulice, konkretne predloge za preporod gospodarstva.
-------------- 25.10.1968
turnega doma. Na obeh koncertih sta nastopila znana operna pevca Ksenija Vidali in Danilo Merlak — oba škedenjska rojaka. Sodelovali so tudi pianisti Gojmir Demšar, Neva Merlak in Dina Slama, flavtist Miloš Pahor Janko Sluga pa je nastopil z violo.
Še pred tema dvema prireditvama je bil v dvorani škedenjskega prosvetnega društva umetniška razstava. Svoja dela so razstavljali ške-denjski rojaki: Marjan Čeme, Silvester Godina, Marjan Kravos, Avre-lij Lukežič in Edvard Martinuzzi.
Vstopite v KPI
Začela se je kampanja za včlanjevanje v komunistično partijo in v zvezo komunistične mladine. Kampanja, ki vsako leto zbudi veliko zanimanja v vrstah delavskega razreda, je letos toliko bolj pomembna, ker se vrši v času velike napetosti v svetu in v času, ko je komunistično gibanje še pod vplivom pretresa, ki ga je doživelo Zaradi dogodkov na Češkoslovaškem.
Generalni tajnik KPI tovariš Longo je pred začetkom sedanje kampanje za včlanjevanje naslovil posebno pismo tovarišem. V pismu pravi med drugim, da se kampanja vrši v letu zelo razgibanem letu, ki pa je bilo tudi leto velikih idejnih spopadov. Tov. Longo poudarja tudi, da je v borbi proti imperializmu in kapitalizmu potrebna enotnost med silami napredka in demokracije; potrebna je močna komunistična partija.
Proslavimo zgodovinsko o-bletnico Oktobrske revolucije s tem, da obnovimo svoje članske izkaznice, da pripeljemo v partijo vsaj enega družinskega člana ali 'delovnega tovariša.
Studio Slovenskega gledališča v Trstu
Slovensko gledališče vabi vse interesente, da se vpišejo v Studio SG v Trstu. Studio bo pod vodstvom proVf. Mirka Mahniča, režiserja in profesorja Akademije za igralsko umetnost v Ljubljani, začel delovati 5. novembra letos. Program bo poleg gledališkega dela obsegal tudi tečaj slovenskega pravorečja, ki je namenjen še posebej šolnikom in prosvetnim delavcem.
Prijave sprejema uprava Slovenskega gledališča v Trstu, Ulica Petronio 4, telef. 734265, vsak dan od 8. do 14. ure.
Smrt zavednega tovariša
Umri je tovariš Josip Rebula iz Nabrežine. Na njegovi zadnji poti v sredo popoldne ga je spremilo mnogo tovarišev in prijateljev.
Tovariš Rebula je skoraj vse življenje delal v nabrežinških kamnolomih. šele pred nekaj leti se je preselil k sinu v Vižovlje, kjer je tudi umrl.
Pokojni je bil znan po svoji delavski im narodni zavesti. V takem duhu je vzgojil tudi svojo družino. Sodeloval je tudi v osvobodilnem gibanju.
Naj mu bo rahla domača gruda.
Sekcija KPI v Nabrežini in Se-sljanu izrekata svojcem pokojnega tovariša Josipa Rebule Občuteno sožalje. Pridružuje se tudi Delo.
DELO
glasilo KPI za slovensko narodno manjšino Direktor Marija Bernetič Odgovorni urednik Anton Mirko Kapelj Tisk; Tip. Riva - Trst - Ul. Torrebianca 12