Poštnina plačana .v gotovini. mm rv Vi. 1 Pf». trak« 6’ PIO CEVINASTIH IZDELKOV MOSTE EffiSS' kiiSSf-^ ^.'V\ SATURN^ cATVPHvc ZA INDUSTRIJU IZRADA IZ LIMA LJUBLJANA 3A m h uy ctpm jy M3PA£AM3JIMMA JbVBTbAHA NAROČNINA: LETNO 12 ŠTEVILK 100 DINARJEV, POLLETNO 6 ŠTEVILK 55 DIN, POSAMEZNE ŠTEVILKE PO 10 DIN INOZEMSTVO LETNO 120 DIN, AMERIKA 3 DOL. - LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6111. - TELEF. 2549 - ČEK. RAČ. 12.587 Kostanjarji so se utaborili na vseh oglih jesenske Ljubljane Foto mIlustracija* Desno: Zrel kostanj na drevesu Foto .Ilustracija' Triglav z Rjovine Desno: Stenar s Kriške stene Motivi s slovenskih planin Foto C. Švigelj Spodaj levo: Oblačna študija s Kredarice desno: Motiv izpod Tosca s . ..-v-. ' /t f/. ^ ^ Osemdesetletnica dolgoletnega in zaslužnega slovenskega politika Fr. Šukljeja „na Kamnu“ 24. oktobra i929 Okoli mize od leve na desno: 1) inž. Milan Šuklje, (pred njim) 2) Milena Šuklje. 3) dekan in kanonik Ivan Lavrenčič, 4) gospa Štefka Sukl/e, 5) stud. iur Vlad. Šuklje. 6) ga. Minka Dernoušek, roj. Šuklje, 7) ga. Gizela Šuklje, 8) gdč. Jadviga Rosina, 9) Janko Šuklje, JO) ga. Poldi Šuklje, 11) ga. Julijana Zupančič, 12) preuzuišeni knezoškof dr. Ani. Bon. Jeglič. 13) Franjo Šuklje, (pred njim) 14) Marija Šuklje, 15) stud.gymn. Mariina Šuklje. V ozadju od leve na desno: 16) si ud. techn. Lujo Šuklje, 17) stud. gymn. Suetozara Šuk-lle, 18) stud. gymn. Anica Šuklje, 19) stud. mus. Karel Dernoušek, 20) učiteljica Morila Dernoušek, 21) stud.arch. Gizela Šuklje, 22) stud gymn. Marko Šuklje, 23) stud. gymn. Gigi Šuklje Foto O. Dolenc, Nooo mesto Težka nesreča orienl-ekspresa v Rajhenburgu ki je zahtevala več smrtnih žrtev. Prevrnjena lokomotiva in službeni vagon ekspresa v Savi to to Vinko Bavec, Rajhenburg Jutranja molitev pred odhodom iz kasarne na manevre, ki so se vršili v Polhovgrajskih dolomitih Foto /. Kosec Komandant div. gen. Sava Tripkovič in brig. gen. Ž. Stanisavljevič na Grmadi boto gen. Ž. b/anlsaoljeoič Jesenski manevri Serija slik z jesenskih manevrov obeh brigad dravske divizije pod vodstvom divizijskega generala g. Save Tripkoviča Spodaj: Artilerija strelja Foto I Kosec Artilerija se vzpenja po klancu Foto i. Koteč Častniški zbor pri študiju kart Foto i Kosec Borci v brambi na Grmadi Foto gen. ž. s/anhaoi/euič Albert Lortzing: Car - tesar Opera v treh dejanjih. Dirigent: Niko Štritof, režiser: Josip Povhč, koreograf: N. Golovin. Premiera v ljubljanski operi Foto mItuMtractJam A r i »Sami diplomati.. .?“ Iz drugega dejanja. Angleški poslanik (Rumpeij), župan (Križaj) Peter Mihajlou (Grba), francoski Saardamski župan uan Bett (Križaj), poslanik (Kovač), Peter Ivanoo Ena izmed vlog, ki jih g. Križal po (Gostič), Marija (Ribičeva) dolgi odsotnosti zopet kreira v Ljubljani S Balet po holandskih motivih v tretjem dejanju m tinale tretjega dejanja. Car Peter odhaja, ljudstvo ga pozdravlja Car Peter — g. Grba JiajŽ IA7 IfU KRATKE I10CE! DFlfl KRFPl RfVfflllA 111 SRinOTiPin^lj Goethe: Faust, tragedije proi del. Režija: Osip Šest. Zgoraj: Mephisto (Skrbinšek), Faust (Levar) Spodaj: prolog Ibsen: Spooračanje. Ciril Debevec, Marija Vera, Miru Danilova. Običajni naslov prirejen po nemškem »Gespenster« ni prikladen, ker ne odgovarja origin. naslovu »Gjengangere«, kar pomenja: >Oni, ki se vedno povračajo«. A. Robida je prevedel »So že zopet iu«, I. Pregelj »Spovračanje« Novosti o drami kr. Narodnega gledališča o Ljubljani Vee slike: foto los. Pogačnik ml.. Ljubljana. Metini trg 17 Ivan Cesar v vlogi Topaza (Velika abeceda uspeha) Velika abeceda uspeha: scena I. dejanja, v šoli; scena IV. dejanja (Nablocka, Cesar in Kralj) a Na slavnostni predstavi „Prodane neveste", od leve ua desno: Kouač (Vašek), Križaj (Kecal), dirigent Balatka, Nožiničeva (Marinka), Šimenc (Janko) O. Kouač med uenci Proslava 25 letnice opernega delovanja g. Kovača Foto mIlustracija" Moment o napeti situaciji Foto rep ort H. Kern, Liublfana Tekme za državno prvenstvo v rokoborbi ki so se vršite o Ljubljani. Zmagovalci od leve na desno: težka kategorija: Palkovič Franjo (Herkules, Zagreb); lahka: Grujič Antun (Herkules, Zagreb); sridnja bj: Janeš Pero (Herkules, Zagreb); bantam: Tot Karol (Radnički Senla); srednja a): Markovič (Croalia, Zagrebi; srednja a): Kinceš (Hakoah, Subotico); peresnotahka: Vojvodič Blaž (Herkules, Zagreb) ^ ‘ \ krogu: Vlado Uzelac (Radnički. Beograd), nagrajen za najelegantnejšo rokoborbo Foto repori H. Kern Ja m boree — svetovni skavtski kongres ik Poljaka ob Soetouitu, spominu slovanskega boga Obešenec v irskem taboru; obešene so ose slabe lastnosti Lord Baden-Poteell o pogovoru z delegati iz Chilea Foto P Kunaver Slike s svetovnega skavtskega kongresa Prihod Amerikanceo na kongres Fol° P• Kunouar Mitja Švigelj: Indijanski šotori V dneh 1. do 13. avgusta 1.1. je potekel letošnji svetovni skavtski kongres, ki se vrši vsaka štiri leta. 50.000 skavtov se je sestalo pri Liwerpoolu v Angliji na ogromnem taborišču. Njih število je pričalo, kako zelo se je že razširil skavti-zem po vsem svetu. Saj so bili zbrani tu vsi narodi in vsa plemena naše zemlje, ki so bili pomešani med seboj v taborih belcev, črncev, Indijancev, Mala jcev, Japoncev, Indijcev, mulatov itd. — Internacionalnega skavtskega tabora se je udeležilo tudi 21 Jugoslovanov, med njimi pet iz Ljubljane. Njim na čelu se je pri velihih skupnih paradah dvigal zmajev totem ljubljanskih skavtov z našo državno zastavo. Vsemu taboru sta prisostvovala angleški prestolonaslednik Prince ofWales, navdušen skavt, in svetovni skavtski šef lord Baden-Povel poleg drugih lordov, generalov in zastopnikov nekaterih državnih vladarjev. To veliko skupno taborcnje je imelo namen medsebojnega zbližanja, mednarodnega prijateljstva, skavtske tehnične tn taborne izpopolnitve, predvsem pa re-prezentirati veliko skavtsko idejo svetovnega miru. Totem ljublj. skavtov na taboru v Beogradu Haida-Indijanci, indijansko oleme, ki je bivi lo na meji Alaske in je eno naistorejših plemen severne Amerike, so imeli za simbol svojega plemena velikanski orlovski totem, ki /e bil njim in prijateljskim plemenom svet. To lepo izrezljani loiem, ki mu je vsaka generaciia izrezljala po eno figuro, so razstavili v Lincolnovem parku Potomci Haida-lndijancev mu nazdravljalo Indijec S. S. N. Dhataore Indijanec Gašper Porter v jugosl. taboru Star Indijanec Fo,u M.Šoiguj KMI GLAV M ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO IN PREItnilRJE: HEDZET IN KORIIMH, LJUBLJANA Veliki Pat Knut Hamsun Ilustriral Olaf Globočnik Bil sem izprevodnik na cestni železnici v Chicagu. Najprej sem bil nastavljen na Halstedski liniji, to je na konjski železnici med centrom mesta in trgom za živino. Mi, ki smo opravljali službo ponoči, nismo bili niti najmanj zavarovani zoper ono množico sumljivih ljudi, kateri so to pot hodili v nočnem času. Streljati in ubiti nismo smeli nikogar, ker bi bila cestnoželezniška družba v takem slu-čaj^u dolžina dati odškodnino; kar se mene tiče, tudi nisem imel nikdar revolverja in sem moral vselej zaupati svoji zvezdi. Sicer je pa človek redkokdaj brez orožja: Tako se je na primer ročaj zavore dal hipoma sneti in je mogel služiti kot izvrstno pomagalo. Se pravi, prevečkrat ga spet nisem rabil; samo enkrat. Leta 1886. sem bil vse noči okrog božiča na tej železnici, ne da bi se bilo kdaj kaj pripetilo. Nekoč je prišla z živinskega trga kampa Ircev, ki so docela napolnili naš voz; bili so pijani in imeli polno steklenic pri sebi, drli so se po notah, plačati se jim pa kar nič ni dalo, dasi smo bili že odpeljali. Leto in dan, so dejali, da vendar plačujejo družbi po 5 centov zjutraj in zvečer, zdaj pa da je božič, so rekli, in da enkrat nočejo plačati. Saj tudi ni bilo tako neumno, to pojmovanje, toda pustiti se jih le nisem upal iz strahu pred špijoni, katere je družba nastavljala, da bi nadzorovali poštenost izprevodnikov. Tedaj je vstopil v voz tak konstablar. Ostal je nekaj minut notri, spregovoril par besed o božiču in vremenu in kmalu nato izstopil, ker je bilo prenapolnjeno. Prav dobro sem vedel, da bi mu bilo treba reči samo ibesedo o teni in vsi pasažirii bi bili morali plačati tistih pet centov; toda molčal sem. Zakaj da jih nisem naznanil, me je nato vprašal eden izmed potnikov. Ker se mi ni zdelo potrebno, sem mu odgovoril, saj imam vendar opravka z gentlemani. Nato so se mi nekateri pričeli rogati; nekaj pa jih je držalo z menoj in so poravnali zadevo s tem, da so plačali listke za vse. Naslednji božič sem prišel k liniji v Cottage. To je bila velikanska sprememba, ker sem bil prideljen vlaku z dvema, včasih celo s tremi vozovi, katere je gnal podzemski kabel. Občinstvo je bilo v tem delu mesta odlično in moral sem sprejemati denar v rokavicah. Za oddih ni bilo tu nikakih drugih zanimivosti in kmalu si bil sit gledati in poslušati te prebivalce vil. Za božič 1887 mi je pa le bil pripravljen majhen doživljaj. Bilo je na sveti dan dopoldne, ko sem vozil v mesto; imel sem tedaj službo podnevi. Vstopil je neki gosp o cl in se pričel z menoj razgovarjati. Ako sem imel posla v vozu, je počakal, da sem prišel nazaj na svoje mesto na zadnji platformi ter nato znova pričenjal razgovor. Bil je pri kakih 30 letih, bled, s kratkimi brki in je bil jako odlično napravljen, toda brez vrhnje suknje, dasi je bilo zelo mrzlo. Odpeljal sem se z doma, je dejal, tako, kakor sem bil. Hotel sean prestreči svojo gospo. Božična darila, sem pripomnil. Čisto prav! je odgovoril in se smehljal. Bilo pa je to smehjjanje jako čudno, spakovanje z usti, nervozna grimasa. Koliko zaslužite? je vprašal. V deželi \ankee ni to vprašanje nič nenavadno, torej sem mu povedal, koliko zaslužim. Ali hočete zaslužiti ekstra 10 dolarjev? je vprašal. Dejal sem: Da. Vzel je iz žepa svojo denarnico in mi dal bankovec. Zraven je pripomnil, da mi zaupa. Kaj naj storim zato? sem vprašal. Zahteval je, da mu pokažem vozni red in dejal: Vi vozite danes 8 ur? Da. Na eni strani izmed Vaših tur mi boste storili majhno uslugo. Tu, na oglu Monroejeve ceste vozimo čez rov, ki vodi k podzemskemu kablu. Rov je pokrit s pokrovom; tega dvignem in stopim vanj. Vi se hočete končati? Ne popolnoma. Toda to hočem storiti. Aha! Vi boste svoj voz zaustavili in mene spravili iz luknje, tudi če se Vam bom upiral. To se bo zgodilo. Hvala. Sieer pa nisem duševno bolan, kot mogoče mislite. Vse to delam zaradi svoje žene, ona mora videti, da sem si hotel vzeti življenje. — Vaša gospa se bo torej peljala v mojem vlaku? Da! Sedela bo in the grip. Osupnil sem. »The grip« je bil voz, kjer je stal vlakovodja; bil je odprt in brez sten, pozimi je bilo tam mrzlo in tedaj ni nikdo sedel tja. Seveda bo in the grip, je ponovil. Obljubila je to svo jemu ljubimcu v nekem pismu in da mu bo dala znamenje, kadar pride. Bral sem to pismo. — Dobro. Toda opomniti Vas moram, da boste dvig- nili pokrov' čim hitreje in stopili brez zadrževanja dol. Sicer nas ujame sledeči vlak. Vozimo s presledki treh minut. Vem vse to, je odvrnil mož. Pokrov bo že dvignjen, ko pridem. On je dvignjen že v tem trenutku. Še eno: Odkod morete vedeti, s katerim v.lakom se bo peljala Vaša gospa? O tem bom obveščen telefoiiično. Imam ljudi, ki vodijo njene korake. Moja gospa bo imela na sebi rjav kožuhov kostim, lahko jo boste spoznali — zelo lepa je. Ako bi ^e onesvestila, jo spravite do lekarne na Monroejevem oglu. Vprašal sem: Ali ste govorili tudi z mojim vozačem? Da, je odgovoril mož. In dal sem mu enako vsoto kot Vam. Vendar nočem, da bi vidva zbijala šale iz te stvari. Sploh ne govorita o tem! Ne. Ko se boste bližali Monroejevi cesti, se postavite torej na »the grip« in dobro pazite. Ko zagledate nad rovom mojo glavo, daste signal in vlak se bo ustavil. Vozač Vam bo pomagal, da me obvladate in izvlečete iz rova, četudi bom tidovratno vztrajal pri tem, da hočem umreti. Razmislil sem malo vso to stvar in dejal: Zdi se mi, da bi si bili lahko prihranili denar in nikomur ne izdali svojega načrta. Vi bi enostavno stopili v rov. Ti veliki Bog, je zavpil ta mož, recimo da. Vozač me ne bi opazil! Vi me ne bi opazili! Nikdo me ne bi opazil! Dn, imate prav. Govorila sva še o tem in onem, mož se je peljal do končne postaje, in ko se je moj vlak tam obrnil, se je peljal z nami nazaj. Na oglu Monroejeve ceste je dejal: Tu je lekarna, kamor prinesite mojo gospo, če bi se onesvestila. Potean je skočil z voza. Bil sem za deset dolarjev bogatejši. Hvala Bogu, tudi srečnih dni je bilo nekaj v življenju! Skozi celo zimo sem se varoval režočega vetra s časopisi. s katerimi sem ovijal prša in hrbet; čim sem se ganil, je škrtalo z mene na najneprijetnejše načine, tako da so imeli tovariši dosti zabave z menoj. Zdaj pa bi že utegnilo zadostovati med drugim tudi za kožuhovinast telovnik čudovite toplote. Če bi ob sledeči priliki prišli tovariši in se spravili okrog mene, da bi poslušali moje škrtanje, ne bi tega dovolil... Vozimo dve, vozimo tri ture v mesto; nič se ni zgodilo. Ivo pa smo baš hoteli odpeljati četrtič s postaje Cottage, j e vstopila mlada dama in sedla v »t h e gri p«. Imela je na sebi rjav kožuhaist kostim. Ko sem prišel k njej in prejel njen denar, me je pogledala s celim obrazom. Bila je zelo mlada in lepa, oči globoko nedolžne in modre. Uibožica, sem si mislil, velik strah vas čaika; toda gotovo ste nekaj storili napak in zdaj imejte svojo kazen. Vsekakor pa jo bom skrbno odnesel v apoteko. Bližali smo se mestu. S svoje platforme sem zapazil, da je vozač naenkrat pričel z damo govoriti. Kaj le ji ima povedati? Razen tega mu tudi ni bilo dovoljeno v službi občevati s potniki. V svoje največje začudenje sem videl, da se je dama celo presedla en sedež bliže k vlakovodji, 011 pa stoji pri stroju in napeto oosluša, kar mu ona pripoveduje. Bolj in bolj grmimo v mesto, se ustavljamo in ljudje vstopajo, se ustavljamo in ljudje izstopajo, vse gre svojo pot. bližamo se Monroejevi cesti. Mislim pri sebi: ekscentrični mladi mož je svoje mesto pametno izbral, Monroejev vogal je miren vogal in brez motenj se bo lahko spustil v rov. In mislim dalje, kako sem sem pa tja videl v teh rovih delavce od železniške družbe, ki so popravljali, če je bilo notri kaj pokvarjeno. Ampak če bi kdaj kateremu padlo v glavo, da bi ostal v preduhu v hipu, ko vozi čezen j vlak, no, ta bi zares postal za precej col krajši, ker bi vilice, katere vodijo z voza »the grip« h kablu, snele njegovo glavo z vratu. Ker je bila naslednja cesta Monroejeva, sem odšel na »the gripe. Niti vozač niti dama nista več govorila. Zadnje, kar sem opazil, je bilo kimanje vozača, kakor da se mu je nekaj končno zjasnilo; nato je strmel naravnost predse in jel voziti z vso brzino. In bil je vendar veliki Pat, Irec, vozač mojega vlaka. Slack her abit, sem mu dejal v žargonu. To se pravi: Vozi malo počasneje. Zapazil sem bil namreč sredi na tiru črno točko, utegnila bi to biti človeška gl a v a, ki moli iz tal. Ogledal sem si tudi damo, njene oči so bile naperjene na isto točko in trdno se je držala za sedež. Je že v skrbeh zaradi morebitne nesreče, sem si mislil; kaj bo le storila, če opazi, da je to njen lastni mož, ki se hoče končati! Veliki Pat pa ni nič zmanjšal brzine vožnje. Zaklicul sem mu, da se nahajajo neki ljudje v basdnu — nič spre- membe. Zdaj smo razločno videli glavo, bil je neumni mladi človek, ki je stal v rovu z obrazom k nam obrnjenim. Nastavil sem k ustom piščalko in močno zapiskal za »stoj«; Pat je vozil z isto brzino; še četrtinka minute in nesreča je neizbežna. Udaril sem ob zvonec, ta je zazvonil, nato sem skočil naprej in zagrabil zavoro. Toda bilo je prepozno; vrešče je izavozil vlak preko rova, preden se je ustavil. Skočil sem z voza; bil sem ves zmeden in sem se spominjal samo tega, da moram zgrabiti nekega moža, ki se bo temu upiral. Toda takoj nato sem splezal spet na »grip« in nisem imel nikjer več miru. Tudi vlakovodja je bil kot iz sebe, spraševal je brez zmisla in pameti, če niso bili ljudje v preduhu in kako se je moglo zgoditi, da ni ustavil vlaka. Mlada dama je vpila: Strašno! Strašno! Njen obraz je bil brez krvi in krčevito se je oprijemala sedeža. Toda ni se onesvestila, nego je malo za tem izstopila in nadaljevala svojo pot. Nabralo se je mnogo ljudi; glavo ponesrečenega smo našli pod zadnjim vozom, trup pa je stal še v preduhu; vilice stroja so zagrabile glavo pod brado in jo odtrgale od telesa. Spravili smo mrliča s tira, nakar je prišel revizor, ki naj bi ga odpremil proč. Ta si je zapisal tudi mnogo imen in zame so pričali vsi pasažirji, da sem zvonil, piskal in nazadnje celo zagrabil za zavoro. Sicer pa smo morali mi od cestne železnice itak vselej na raport v našo pisarno. Veliki Pat me je poprosil za nož. Jaz sem ga razumel napačno in sem mu dejal, da je nesreča že itak dovolj velika. Tedaj se je veliki Pat nasmehnil in mi pokazal svoj revolver, češ, da mu orožja ne manjka in da noža ne bi rabil za kakšne neumnosti, nego za čisto druge stvari. Ko sem mu ga dal, mi je rekel »zdravstvuj«; on da ne more več ostati v službi; da mu je žal, da pa naj jaz sam peljem vlak v remizo, kjer da bom dobil drugega vozača. In pojasnil • mi je, kako imam ravnati. Nož pa da mu moram pustiti, je dejal, ker bo stopil v kakšno skrito vežo in porezal gumbe z uniforme. S tem se je poslovil. Kaj sem hotel, moral sem odpeljati sam v postajo; za mojim vlakom jih je stala cela vrsta, ki so samo tega čakali, da se premaknem z mesta. In ker sem bdi stroja od prej že nekoliko vajen, je šlo brez nezgod. * Nekega večera med božičem in novim letom sem bil prost in sam kolovratil po mestu. Ko sem prišel do nekega kolodvora, sem za kratek čas stopil noter, da bi si ogledal silni promet njegov. Preril sem se tja do enega izmed peronov, kjer sem opazoval vlak, ki je imel vsak čas oditi. Naenkrat začujem svoje ime. na stopnicah vagona zapazim moža, ki se smeje in me kliče. Bil je veliki Pat. Trajalo pa je nekaj časa, da sem ga prepoznal, ker je bil fino oblečen in si je bil pustil odrezati brado. Iz grla se mi je izvil kratek osupnjen krik. Pst, ne tako glasno! Kako se je zadeva prav za prav iztekla? je vprašal Pat. Zaslišali so nas. Tebe pa iščejo. Pat je dejal: Zdaj potujem na zapad. Kaj imaš tu od življenja? Sedem, osem dolarjev na teden, a od tega štiri za vzdrževanje. Zemlje si bom kupil, postal bom farmar. Se razume, da imam za to denar. Ako hočeš z menoj, si bova poiskala zunaj v Friscou zemlje. Jaz ne morem proč. Grafološki kotiček Odgovori na vprašanja »Angela Schalda«. Pretežno čutna narava, vse njeno delovanje in nehanje je vplivano od razpoloženja in trenutnega čuvstvovanja, česar se pa oseba niti sama prav ne zaveda. Celo njeno bistvo je pod vplivom komodnosti, mirnega snovanja in veselja nad prirodnimi, prvotnimi užitki. Oseba je zelo radodarna, ne skopari v nobenem oziru, zanima se za blagobit svoje okolice, pri tem postane včasih že preveč popustljiva in ohlapna. Ni ji do velike slave in časti, zadovolji sc z malim, giblje se najraši v ozkem, intimnem krogu, ki razume njene težnje in stremljenja. Ima svojstva dobre gospodinje in skrbne matere. Dobrohotna, prisrčna natura, pri tem pa precej tenkočutna in občutljiva; volja ni ravno posebno jaka, vendar se pa javlja v zelo simpatičnih formah, enakomerno in konstantno. Oseba je kljub živahnemu naturelu v svojih mislih in sodbah popolnoma stvarna in premišljena, v nastopu in vedenju preprosta in enostavna; rafiniranosti ne pozna, ker ji je duševno popolnoma tuja. Pretežno realna natura. Ima močno razvit estetičen čut, smisel za prirodo, barvitost in sočnost življenja. »Triglav«. Družabna čuvstva prevladujejo, hitro se vnamete in ogrejete za kako stvar, ste pretežno čuvstvena natura, še polna naravnega nagonskega občutja; opaža se pa neki notranji nemir, nestalnost in delna duševna neorijentiranost. Čutite v sebi tudi precejšnje notranje ovire, ki ne dopuste popolnega razmaha vaših duševnih sil; vsled tega vam manjka v javnosti neposrednosti in popolne določnosti v vedenju in nastopu, čutite se ženiranega in vezanega. Zato ste pa tembolj sproščeni v miselnem življenju, kjer ne poznate meja. Vaša miselnost je čudovito prožna in gibka, zelo mnogostrani ste, razumevate hitro in točno, navajeni ste logičnih zaključkov, vendar pa v izrekanju sodb niste povsem samostojni in neodvisni, ker vam manjka večje zbranosti in tudi potrpljenja za ukvarjanje z detajli in važnimi podrobnostmi. Na zunanjost ne polagate posebne važnosti, ljubite predvsem komoditeto in bi se v vezanih formah počutili prav neprijetno. »Radovednost«. Prilagodljiva natura, ki je v dosego svojih ciljev pripravljena prenesti marsikako pomanjkanje. Impulzivna, naglega značaja, hitrih misli in odločb. Opaža se pomanjkanje večje duševne koncentracije, njena duševnost je pod vplivom močnih čuvstev. Precej kritičnega nat ure la, v momentih zadirčna in gospodovalna. V nastopu ima precej ostrine in svojevoljnosti, radi tega ne vpliva vedno simpatično na okolico. 2ivi pretežno v idejnih sferah, ljubi abstraktno miselnost, manjka ji pa plodovite, ustvarjajoče fantazije. Manjka ji torej življenjske polnosti in sočnosti, preveč suhoparna in pusta je. Vezana je na zunanje forme, brez prave duševne svobode in prostosti; v sebi čuti polno ovir, radi tega je sama s seboj nezadovoljna, in to nezadovoljnost projicira tudi navzven. Očividno precenjuje lastne moči, radi tega ne najde v sebi pravega ravnotežja in duševnega miru. Samozavest in hotenje je močno razvito, oseba stremi kvišku, včasih še preko sebe. Gre ji vedno le za jedro vsakega problema, dolgoveznost in brezpredmetno govoričenje sovraži. »Janko«. Oseba je zelo prilagodljiva, hitro se znajde v poljubnih življenjskih razmerah, vsestransko je razvita in nadarjena, in razpo-/aga s precej bujno umetniško fantazijo. Primanjkuje ji pa vztrajne trdnosti in duševne konsolidiranosti ter pravega notranjega ravnotežja; oseba se teh slabosti dobro zaveda, zato jih skuša prikriti z vprav diplomatsko premišljenim nastopom. Ljubi duševni razmah in spremembo. Njenemu stremljenju ni nikoli popolnoma zadoščeno, zato se opaža v njenem delovanju nestrpnost in tndi delna nezadovoljnost Krema Leo d o r Ima štiri možnosti uporabe: Pri solnčnih opeklinah, izvrstno hladi krema Leodor vneto kožo. Pri Ubodu mrčesa prepreei krema Leodor, debelo namazana molečo oteklino ter srbečico. Je krema Leodor s svojim nežnim vonjem izvrstno sredstvo. Rudečim rokam in nelepi koži, da sneinobeia kreme Leodor ono lepo barvo, katero si želi vsaka odlična dama. Tuba kreme Leodor stane Din 14 50, mala tuba Din 9.—, in pripadajoče Leodor-milo Din. 8.— komad. Dobi se povsod, kjer pro dajajo Clilorodont- proizvode. 11*5 z danim položajem. Ljubi prostost in svobodno kretanje, prosta je vsake pedantnosti in ozkosrčnosti. Njena narava predstavlja združitev impulzivnega hotenja na eni in nedoločnosti na drugi strani. Svoje CT' v . l Kak, namene in cilje previdno skriva, težko ji je priti do dna. Zelo komplicirana natura, polna notranjega doživetja, a tudi polna duševnih bojev. Občutljiva, sprejemljiva, odprta zunanjim vtisom, vživeti se zna v duševnost ljudi, s katerimi ima stike. Duševnost izkazuje bolj mehak ustroj, ki priča, da se oseba le s težka sama od sebe odloči za kako večjo akcijo. V ljubezenskih zadevah širokogrudna, brez posebnih kapric in zahtev ter brez ostrine in robatosti. Živahnih misli in impulzivnih odločb. V splošnem oziru simpatična natura, ki si pa sama s seboj še ni prav na jasnem. Pripomba uredništva: Kdor želi grafološko skico značaja kake osebe, naj vpošlje približno 10 s črnilom pisanih vrstic njene pisave (navesti treba tuai spol in starost) na uredništvo naše revije pod naslovom »Grafološki kotiček«. Obenem naj priloži pismu 20 Din za delo in stroške. Pisma se rešujejo strogo diskretno in zelo vestno. Analize vposlanih pisav se priobčijo v tem kotičku le na izrecno željo. Naš grafolog izdeluje tudi detajlne analize pisav in je bralcem te revije na razpolago za vse tozadevne informacije in vprašanja. OMačilnica vodi i Ugodna prilika za nakup daril za Miklavža Pristno angleško blago xa površnike: prej m Din 496, « « « 381, « « « 320, « « 280, Različni ostanki češkega in angleškega blaga za ženske in moške! sedaj m Din 310 « « « 200 « « « 164 « « « 130 Neka/ primerov: Din 110, prej m Din 120 Celi ostanek 1'80 m, pripraDen za suknjo in telovnik, za .... Celi ostanek l'80m, pripraven za suknjo in telovnik, za......................Din 230, prej m Din 36? Celi ostanek 2'30 m pripraven za manjšo celo obleko, za .. . Celi ostanek 4'90m, pripraven za celo moško ali fantovsko obleko, za Celi ostanek 2'60 m, pripraven za žensko obleko ali kostim, za Din 300, prej m Din 320 Din 775, prej m Din 346 Din 260, prej m Din 186 Cene se razumejo na dolgoročno odplačevan/e brez vsakega pribitka! Oblačilnlca »Ilirija«, Mesini trg 1711 Telefon 2825 — Na zahtevo pošljemo potnika na dom! tisoča nič, kajti hotela se je moža začel živeti lepše — mi je k temu Glej, baš sem se zmislil: tu je tvoj nož. Lepa hvala. Ne, veš ka i, življenje pri cestni železnici nima nobene prihodnosti. Tri leta sem služil in do-zdaj nisem nikdar dobil prdike da bi to službo obesil na klin. Vlak je zapiskal. Da, adijo, je dejal Pat. Poslušaj, koliko ti je pa dal oni človek, ki smo ga povozili? Deset dolarjev. Toliko sem tudi jaz dobil. Ne, prav za prav je bil to zelo pošten plačnik. Toda gospa je bila briht-nejša. Gospa? Mlada gospa, da. Naredil sem ž njo majhno kupčijo. Njej ni bilo za en ali dva znebiti. Ako bom zdaj pripomogel njen denar. ZA MIKLAVŽA IN BOŽIČ NAJBOLJ PRIKLADNA DARIL V PRIPOROČA M« TIČAR » LJUBLJANA V vodo vtaknjene vejice Levo: Spiraea arguta Siljene vrtnice Majnica ali španski bezeg Cvetje v zimskem času Koliko čudovitega cvetja nam lahko že v zimski čas pričara vso žarkost in veselo blagoglasje solnčne pomladi! Že pozimi dobiš pri vrtnarjih vijolice, šmarnice, bujno razcvetele rože itd. Tudi za preprostega sobnega vrtnarja, ki hoče brž priklicati pomlad v svoj dom, je zelo mikavno siljenje raznih čebulnic in drugih rastlin, da barvito zacveto pozimi, ko je zunaj še sneg in mraz. Beseda »siljenje« že pove, da hočemo z njim vsiliti rastlinam nekaj nenavadnega, ker jim šiloma uravnamo dobo počitka tako, da morajo zacveteti ob času, ko bi sicer še počivale. Če v začetku decembra potakneš vejice črešnje ali marelice v posodo z vodo ter jih postaviš na toplo, tedaj zacveto te vejice navadno že o božiču; če bi pa te vejice že v oktobru prenesel v toplo sobo, bi ti o božiču nikakor ne zacvetele. Več'na rastlin namreč nujno potrebuje neko dobo počitka, preden more znova brsteti. Cvetnemu popju nekaterih rastlin že zgodaj pozimi mine od narave določeni čas od-počitka; zato se na vejicah leske brž prikažejo mačice, če jih — lahko že proti koncu novembra — postaviš na toplo, in prav tako se forsitija in goreči grm (japonska kutina) kmalu razcveteta, če ju postaviš v sobo po novem letu. Največ radosti lahko nudi sobnemu vrtnarju siljenje čebulnic, ki cveto na vrtu rano spomladi. Siljeni hijacinti, tulipani, narcisi, soile (morske čebulice), žafrani, hrušice (muscari) itd. so za zimske mesece nenadomestljivo dragoceni. Milijoni čebulic za siljenje se vsako jesen po vsem svetu razpošiljajo s. Holandskega, največ iz okolice Haarlema, kjer že nekaj stoletij goje po obširnih njivah in vrtovih zlasti hijacinte in tulipane v silnih množinah. Moderno trgovsko vrtnarstvo pa odgaja še mnoge druge, zlasti lesnate rastline za zimski cvet. Izbor za ta namen pripravnih in krasno cvetočih rastlin je zelo pester. Že dobrega pol stoletja silijo posebne vrtnarije v velikih steklenjakih množice španskega bezga in žlahtnih rož v nešteto sortah. Z etrom in toplo vodo je mogoče rastlinam umetno znižati dobo počitka na minimum. Tako so se Nemčija in druge napredne severne dežele že zelo osvobodile od uvoza italijanskega zimskega cvetja. I. Majnica ali španski bezeg. Frid. Sinai v Frankfurtu ob Mainu, slovita in naj večja nemška vrtnarija za rezano cvetje, ima 32.000 m* pod steklom, kjer sili v zimskem času ogromne množine vrtnic, lilij, nageljnov in zlasti dišečega španskega bezga. II. Siljene vrtnice. Zelo hvaležni in preizkušeni za siljenje so izmed grmovniiic nekateri osladi, zlasti spiraea arguta, ki razvije na dolgih vejicah množico belega cvetja, dalje znana vrtna 'brogovita, viburnum opulus steriie z belimi cvetnimi glavami, razne okrasne slive, tako n. pr. dražestna Japonka prunus serrulata S h i d a r e s a -kura z velikim, rožnato vrstnatim cvetjem i. dr. Se 1 o minut prea prihodom gostov dovršuje njena marljiva roka ?adnje priprave ga sprejem. Nekoliko minut kesneje pa je ge gopet lepa in nesovana gospodinja/ katere dragest gadivlja goste in katere naravna lepota je vedno nova tajna sa vsako ženo in moškega. Dnevna nega g Elido pospešuje lepoto rok in jim daje alabastru slično temno polt, kar vedno sadivlja. E L I D A nega ko^e Spasite Vaš ukras Vašu kosu novom prouadenom francuskoin p o m a d o m ,raichel‘ Obustavi opadan je i sedenje kose Izleči kosno tkivo; odstrani perut i sve boljke, od kojih kosa opada i sedi Depo za Jugoslaviju: Beograd, Vasina ul. 8, II. sprat, prodaje i apoteka Delini, Knez Mihailova ul. br. 1 Prešeren in titulami pesnik Anastasius Griin. Prešeren: »Kuj pa nosiš, ubogi moj Zelenec, da se potiš tako hudo in stokaš tako glasno ?« Anton Alexander Graf von Auersperg: »Kreuzmillionen-donnerwetter! Glej, predragi inoj učitelj, pokoro moram delati, pokoro, ker sem bil nekdaj trdil v Kranjskem deželnem zboru, da morem vso slovensko literaturo spraviti v svoj žepni robec!« (Iz »Ose«, 1906.) Baritonist g. Tone Subelj, bivši član kr. opere Narodnega gledališča v Ljubljani, ki je letos prepotoval skoro vse Združene države Severne Amerike in priredil v 45. mestih koncerte (samo v Clevelandu 13/) za propagando slovenske pesmi. — (Zgornja slika ga kaže v slovenski narodni noši.) Foto 1. Z. Lis'. Hollyuoood, USA. »Ilustracija" Naslovna slika na ovitku: Ivan Čargo: Melanholija (akvarel). Foto »Ilustracija«: Marjan Pfeifer. Vsem fotoamaterjem, ki so nam poslali obilo slik: Prosimo, da malo potrpite. List razpolaga z obilnim gradivom. Kakor hitro bo mogoče, pride vse na vrsto! Ali še niste bili v nezgodnem položaju: na razpolago Vam je bil avto — in Vi ste morali odkloniti njega uporabo, ker ne znate voziti? Pri sedanjem razvoju avtomobilizma se Vam bo to zgodilo vedno večkrat. Ali Vam ni žal, da morate kot poslovni človek to ponudbo odkloniti, ali Vam ni žal, da kot družaben človek niste mogli ustreči svoji družbi? Oblastno koncesionirana šoferska šola Gojko Pipenbacher, Ljubljana, Rutarjeva 9 Na dušo dežuje bridkost zapuščenih dni, Nekdo iz bolečine trpi. — Ne povrne se pesem izpeta? — — Le jok! — Iztrpelo se je od vsepovsod. Ilustriral Miha Maleš v Žalostna pesem Anton Ocvirk Nad vsemi spomini turoben mir, Glasu od nikjer. Samo včasih tesno bolesten dih zaveje od njih. —--------------------------------------tožili, da se je prodaja slovenske knjige skoro popolnoma ustavila in - ------- da je naša knjiga zašla v težko krizo. To me je • ■■■' napeljalo do odločitve organizirati prodajo in propagando za slovensko /J. "v / knjigo. Pričel sem akvi- ^v/ \S ■/ , r ir ati. Akvizicija je ne- • , z//Z/ prijeten posel in zahteva ' •) 'Z'Z// mnogo premagovanja. v /*Zt ' Vendar sem vstrajal. r~;"'< JfZLl x\\ 'r~' ' Prve večje uspehe sem ^ r% \Y\\V dosegel pri propagandi '—1 |" / \ I f \ , in subskribeiji za jubi- A > f lejno izdajo Tolstega —V \ _ r Ane Karenine«. Kljub ^ (za naše razmere) visoki zmagovito prodrla v slo-BBg-rjL'' vensko javnost in tekom ^/BBrSF * mesecev Je proda- "'"£l j& ' • ' nih okoli 1100 izvodov. &!*] / flpjplp' Ta številka je tudi za \SKS8HIr'■/r“2 m'l'S slovenske razmere zelo R- Bmm;' ugodna in kaže veliko i fin razumevanje našega ob* i’Vi mPt:. činstva za lepo knjigo. /Agm ________ Uspeh »Ane Karenine« 1 tir WJiK««i • mi je dal poguma, da ", 'm • >(| C sem skupno z g. Obra- do vičem izdal obsežni roman Dostojevskega »Bratje Karamazovi«, ki !------------------------------------—------ so danes javnosti na raz- - polago. /oon Čargo: Ciril Vidmar Osebna propaganda je ona oblika književne prodaje, ki je danes neizogibna in nujno potrebna. Kdor vrši to delo, vrši važno kulturno delo. Ne smejo se uporabljati za ta posel ljudje, ki nimajo pravega odnosa do knjige. Založništva, ki to delajo, imajo žalostno izkustvo. Pri naših obstoječih slovenskih založništvih se v splošnem opaža velika osnovna napaka. Pri nas še danes izdajajo knjige tako kot pred vojno. Pozabljajo, da stoji pred nami danes nov svet in nov človek, zato je treba vse založniško delo prilagoditi časovnim razmeram, vendar pri tem paziti na izvrševanje tiste edine naloge, ki jo ima in mora imeti knjiga. Način izdajanja, organizacija plačilnih obveznosti, individualno pridobivanje posameznih interesentov, to so danes predpogoji uspešnega založniškega delovanja. Razmere našega književnega trga so me vodile do i . ..........^. »•- • - - - -————ti izvajanja akvizieije. Pri- f*. čel sem širiti krog lju- to delo \i \ b\\ fe * j : Naše knjigotrštvo je \ 4il\\ & ‘f'r ffrlk -• ! baziralo do zdaj na slu- 1 ’ \\\ Kr«. / fim.! i čajnem zalaganju. Knji- \ r| ge so prodali, kolikor |e • teto m bo vršila tisti po- ________________________________________ ložbe dozdaj niso mogle v . ali niso hotele vršiti. loan Čargo: Janez Žagar Knjige naj gredo med množico, knjiga naj si , . pridobi ljubitelje, ki bodo znali ceniti njeno vrednost. Zato bodo njene knjige take, da bodo ustrezale inteligenčni stopnji vsega našega prebivalstva. Letno bodo izšle štiri knjige za ceno 180 oz. 240 Din, plačljivo v mesečnih obrokih. Vsem naročnikom bo založba dodajala zastonj mesečno revijo. Ta revija ne bo nobena konkurenca drugim revijam, zamašila bo občutno vrzel informativne in propagandistične revije za slovensko knjigo. Seznanjala nas bo z domačim in tujim književnim trgom, skratka z vsemi tistimi stvarmi, ki morejo in morajo zanimati duševno razboritega ljubitelja lepe in slovenske knjige. biti važen faktor v našem kulturnem življenju. Mislimo, da je pravilno, če prinašamo v H interesu publike njihove izjave. 50 letnica »Jugoslovanske knjigarne«. L. 1879 se je ustanovila »Katoliška bukvama«, ki je bila predhodnica današnje knjigarne. Prvočetrt-stoletje je knjigarna le životarila. Ko pa je 1. 1905 prevzel vodstvo sedanji ravnatelj g. Ivan Mesar, se je začela za podjetje doba naj večjega razmaha. Tedaj je začela izhajati »Ljudska knjižnica«, »Leposlovna knjižnica«, »Zbirka ljud. iger« in ob teh zbirkah cela vrsta najrazličnejših knjig. Za časa vojne je bilo izdajanje knjig precej otež-kočeno, zato pa se je po vojni začelo novo delo z novimi silami, ki ga je v zadnjih letih le zavrla kriza knjige, denarno vprašanje obubožanega malega naroda. Toda stremljenja kriza ni mogla onemogočiti in baš ob svoji 50 letnici se knjigarna priprav-, , ljn na izdajanje no- vih seru pomembnih knjig, katere smo že imeli in bomo še imeli priliko na tem mestu predstaviti našim čitateljem. Ivan Mesar, ravnatelj Jugoslovanske knjigarne« je tisti mož, na katerem visi vse breme problema sodobne knjige. Diči ga izredna iniciativnost in pravilen Čut za izdajo knjig o pravem času. Tu priobčujemo njegovo izjavo o slovenski sodobni knjigi: »Kriza je skoro zavrla vsako izdajanje in skoro uničila vse naše načrte. Uradništvo, ki je preje predvsem kupovalo knjige, danes nima denarja, knjižnice ne kupujejo knjig, kakor bi jih morale, di-jaštvo je problem zase. Priznati pa je treba, da so se prodajale gospodarske knjige, ker je prišlo v nas spoznanje, da je treba gospodariti. Z dohodki krijemo danes komaj obresti in z izkupičkom starih knjig izdajamo nove. Padle so naklade, Če smo pred vojno tiskali knjigo v 4—5 tisoč izvodih, moremo danes komaj v 1—2 tisoč. Nisem pa pesimist in mislim, da mora pravilna in fina knjižna vzgoja naše mladine dovesti do veselih rezultatov. To naj bi bila ena glavnih nalog naše šole. Mnogo obeta moderna akvizicija, propaganda za slovensko knjigo od osebe do osebe. Zato bo »Jugoslovanska knjigarna« izdajala naprej v zaupanju na bodočnost. Izšli bodo Pregljevi spisi, novi zvezki »Ljud. knjiž- Raonateh Ivan Mesar IVAN PREGELJ SOINCA yUD5K\ KNJIŽNIC I2MAIA CMRt: Zunanja oblika knjig založbe Jugoslovanske knjigarne o razdobju hi 190$~-i929 Stari in novi delavci za slovensko knjigo Problem slovenske knjige, ki je temeljil v zmanjšanem in skoro že docela neznatnem zanimanju slovenskega občinstva zanjo, je prešel najopasnejši moment, zakaj danes so zopet na delu stari in novi delavci, da s svežimi silami zbude novo in še večjo potrebo po duševnem življenju, ki naj ga nudi knjiga in ki ga naj vzbudi v najširših plasteh našega naroda. V tem času je proslavila ena najstarejših naših založb svojo 50 letnico in se je ustanovila ena novih založb, ki obeta nice« in monumentalna zbirka prevodov odličnih del iz svetovne lite rature, katere prvi zvezek bo izšel v kratkem.« Sodobna akvizicija. (Iz razgovora z g. Cirilom Vidmarjem.) Približno pred tremi leti sem napravil prve poizkuse z razpečavanjem slovenske knjige od osebe do osebe. Naši knjigotržki krogi so od prevrata naprej Letos 26. junija je dovršil svoje 60. leto danski romanopisec Martin Andersen Nexo, ki ga imenujejo »danski Gorki«. V svoji zgodnji mladosti je bil pustir, kesneje čevljarski pomočnik, zidar. V času brezposeln sti je obiskoval ljudsko univerzo, postal učitelj in začel pisateljevati. Njegova dela so kot človek, ki je priše prav iz dna: v njih je nekaj svete mržnje, v njih je mnogo ljubezni, ki jo zmore le človek, in polno upanja, ki ga daje vera v lastno silo. Dobro mesto v svetovni književnosti si je osvojil zlasti s svojima obširnima romanoma: Pelle Osvojevalec (1910) in Stine, otrok člo» veka (1920), mogočnima epoma ustvarjajočega človeka. Drugi romani: Pokora, Mati, Družina Frank, Božja dežela (letos) itd., zbirke novel: Sence, Slavospev iz dna, Prol. novele, Kmečke novele, Bornholmske novele. Obrežje detinjstva itd., drama: Ljudje z Ban-gaurda. Novela »Zidovi« je prevedena iz zbirke njegovih novel v nemškem prevodu pod naslovom »Potniki praznih sedežev«. Zidovi Martin Andersen Nexo Prav lahko bi se bil naselil v pravem mestu, lahko bi bil imel delavnico s pomočniki in vajenci in majhno proda jalnico s tovarniškimi čevlji — nič bi ga ne bilo oviralo v tem. Bil je sposoben v svoji stroki in nekaj sto kron bi gotovo kje nabral, da bi lahko začel. V najhujšem primeru bi ti tovarnar pomagal na noge, za kar bi se mu prodal s kostmi in kožo. Toda Blank se ni maral komurkoli ali kakršnikoli stvari prodati. Ljubil je svobodo, zato se je bil naselil na robu mesta, v eni tistih hiš z dvema nadstropjema in podstrešnim stanovanjem, tam, kjer prehajajo polja polagoma v velemesto. Iz svoje visoko ležeče kleti je imel pri delu \ sl- »red očmi: najprej nekaj brezupne ilovnate grude, potem vrbe, s katerih je v megli kapljalo in ki so bile zavetišče r«7-mršenim ptičem, in dalje zunaj |>olja, na katerih je rastlo pravo žito. Še dalje zunaj — tega si je bil v svesti — so bili krasni gozdovi z jezeri iu rožami po tleh. Toda Blank ni bil sanjač, in to tu je bilo vendar tisto pravo — dežela. »Moj bog, ali je to vse?« so dejali tovariši, kadar jih je bil vzel s sabo domov, da bi videli, kako silno lepo stanuje. To ga je ozlovoljilo. Zagovarjati svoje lepote pa ni mogel; saj ni postal deležen svojega veselja po razumu, marveč po srcu in dihu. A drugič se je ognil ljudem in je obdržal svoj svet zase; če je drugim le do tega, da bi mu vzeli najboljše, jih pač lahko pogreša. Nazadnje je prišlo do tega, da ni z nikomer občeval. Nekako nezaupanje se je zbudilo v njem, tega se je oklepal trdno, kot hi veljalo braniti svojo last. Kadar so mu ljudje prinesli delo in pričeli govoriti, kako svobodno stanuje, jim ni odgovarjal, marveč je ostal pri stvari — in jih je skušal čimprej odpraviti. Razen o čisto poslovnih stvareh ni govoril z ljudmi o ničemer; saj bi vsak splošni pogovor prej ali slej dovedel do točke, ki je njegova skrivnost; in svojo delavnico je — na nekoliko preočiten način — uredil tako, da je bilo ljudem nemogoče priti do okna. Čim je bil sam, ga je obšel globok mir; nikdar se ni čutil samotnega. Ves je bil poln zavesti, da je dosegel pravo; bilo je, kot je treba. Ni tuhtal, a njegova čud je sprejemala nenavadno pestre dojme, ki jih je budilo nebo z oblaki, kjer je romalo vesoljstvo v neprestanem izmenjavanju mimo. In solnce samo je objemalo vse to kot presilno srce boga. Svoja okna je imel skoro vse leto odprta: kadarkoli je sijalo solnce, je njegovo žvižganje tako rekoč trepetalo preko razpokane ilovnate skorje, žvižgal je kot napol znorel, kot omamljen — povzpelo se je do oglušujoče vriskajoče radosti; kot sobni ptič, ki visi na zidu v solnčnili pramenih. Neke jeseni pa so začeli neposredno pred njegovimi okni kopati zemljo. Blank je zvedavo opazoval ljudi iz svojega stanovanja; uredil si je kot ptič; celo v načinu, kajko je stegoval svoj vrat in opazoval početje zunaj, je bilo nekaj ptičjega. Nikakršnega nemira ni občutil; to je bilo nekaj, kar se je pač dogajalo v pokrajini; obračala je nove plati navzven — vse njemu v veselje. Pozimi se je po zmrznjeni razkopani zemlji podila mladina iz soseščine, pomladi pa so prišli rokodelci ter so pričeli zidati. Kaj lepo jih je bilo gledati; zakaj Blank je sedel sam s svojim od zore do mraka; nikar da bi mu kdo gledal v delo, ki ga je imel v rokah. In zunaj je bilo vrvenje kot v mravljišču. Da utegne iz dela tolikih rok nastati kaj celotnega — temu se je čudil na vso moč. To:la zgradba zunaj je rastla dan za dnem ter obrnila proti L-lanku v razdalji dveh, treh metrov gol zid. Dežela je bila zagrajena; nekega dne je izginil zadnji vršiček vrbe. Blank se je začudeno izpraševal, koliko neba bodo pač še pustili. Nič odmeva ni bilo v tem zidu in Blank je utihnil s svojim prepevanjem; žvižgal je še včasih — da je prečisiil zrak. Polagoma, tekom let, pa je postala enolična siva površina zidu lisasta od vlage in senc; velike muhe so lazile po njej in jo oživljale •— marljivi prašički in včasi kaka stonoga. Čim je Blank zjutraj zlezel iz postelje, je pogledal v zid: po značaju in barvi lis je sodil, kakšen dan se obeta. Nekaj korakov na levo je stal drug, prav tako visok zid s tremi zaboji za smeti poleg sebe; in če se je do pasu stegnil skozi okno ter legel na hrbet, je lahko videl naravnost v nebo. Često tega ni bilo mogoče storiti, pa saj tudi ni bilo potrebno. Daleč na desno je bila med zidovi ozka špranja, ki je vsebovala vse. Popolnoma zgoraj nebo, potem nekaj lipovih vej, ki so molele izza zidov, potem šegav majhen izrezek iz pokrajine in končno del poti s svojim nepre- stanim prometom — prav preko ozadja špranje. S svojega stola ni mogel videti ničesar od vsega tega; če pa je |x>stav;il na okno komad zrcala, je imel vse pred sabo. S tem svojim koščkom božje proste narave v zrcalu je Blank kar udobno shajal. Samo obraz mu je bilo treba dvigniti iznad svojega posla, pa je bil deležen vsega: solnca, dežja in poljan; in ko je poteklo nekaj let, je povsem pozabil, da je stalo svoje dni pred njim nekaj drugega kot ta sivi, iisasti ziid. Ko se je bil pred leti selil semkaj, je stanoval na vogalu reven kolonialni trgovec. Prav ta je zdaj zidal in oživljal ta del mesta; debel je bil zdaj in napitan, imeli so ga za veletrgovca. Čevljar Blank ni niti poskušal pro- dreti v posameznosti razvoja. Razumel je le, da je ta veletrgovec zagradil deželo, ter je to na svoj način dovedel v zvezo z debelostjo moža. Jemal je stvari, kakor so bile. Veletrgovec je bil zelo priden človek, priljuden gospodar in prijazen napram nižjim ljudem. Ob nedeljah je ležal na vseh štirih na preprogi svoje sobe ter se igral s svojimi otroki. Eno samo napako je imel: da se je venomer debelil in s tem zapiral razgled. Natančno tako so se oblikovale stvari čevljarju Blan-ku, kot očividen pojav, ki je postajal popolnoma očiten, kadarkoli je zagledal svojega gospodarja, vsakokrat mu je zbujala pozornost njegova debelost; ves nemiren je opazoval, da se človek neprestano debeli. To je občutil kot pretečo nevarnost za svoje lastno dihanje; bilo mu je, kot bi mu hoteli ukrasti zrak. Nekoč spomladi pa se je končno pripetilo nekaj, kar je postalo usodno. Veletrgovec ni našel nikakega prostora več, pred špranjo je zrastel iz tal visok, gosposki zid. Zadnji ostanek zemlje je izginil, v Blankovem zrcalu je stalo zdaj ;pet kuhinjskih oken .v stebru drugo nad drugim. Poslopje pa je imelo to lastnost, da je njegova zadnja stran ujemala dopoldansko solnce ter ga odražala v zrcalu; kadar je bilo eno izmed oken tako široko odprto, da se je nekako sprostilo golega zidu, je Blank lahko zaslutil petero oken dekliških kamric. Potem je prišla odnekod gola, obla roka ter spet zaprla okno; prišla je in odšla kakor blisk; za silo jo je nadomestoval solnčni žarek. Prav za prav pa je bilo vse to brez pomena. Zrcalce se je nekega dne prevrnilo in Blank ga je pustil ležati; ni ga potreboval več. Vedel je zdaj več kot kdaj prej in vse bolj je znal uporabljati svoje znanje; če so se roji mušic spreletavali kot troje sivih plešočih senc nad tremi zaboji s smetmi, je vedel, da je mirno, lepo vreme. Ležal je ob vlažni steni in se je nalezel revmatizma; natanko je čutil, kdaj vihra zunaj sever, ta dobri prijatelj trganja po udih. Ko pa je zasmrdelo iz zabojev s smetmi, ni bilo več daleč do poletja; smrad je bil zanj naravnost blagodejen, ker je prebujal solnce v njem. Vedno več je bilo znamenj; navsezadnje jih je bilo toliko, da se je naselilo neprestano poletje vanj; zatekel se je v domišljijo, pa si je znal pričarati solnce, kadarkoli je le poželel. Nič več ni žvižgal, ni mu bilo do tega. Zanj je bil zdaj važen mir. Molče je sedel pri svojem delu, s praznim, prežečim izrazom. Iz praznote pred njegovim pogledom so rastli novi svetovi, tako da ni ničesar pogrešal. Njegov vid je bil nenavadno nebogljen napram zunanjim stvarem, goli zid mu je oslabil vid; ljudje, ki so ga bili videli v oči, so ga imeli za blaznega in so se ga izogibali. A na znotraj je videl izredno dobro, v samem sebi je našel vse. Polagoma je prišel ob marsikaj, kar druge drži v življenju. Ničesar ni zahteval zase, in vendar se je smatral za imovitega človeka. A žal mu je bilo vseh ljudi okrog sebe. »Zazidani so,« je govoril sam sebi in žalosten zmajeval z glavo. »Saj ne more solnce nikoli posijati nanje.« Niti malo mi pomislil, da je sam v prav takem položaju. Vse je zavračal — želje in potrebe — in ostalo mu je edino ogrevajoče čuvstvo, sočuvstvovanje z usodo vseh onih, ki jih je trla senca stiskajočih zidov. On edini je spoznal, odkod to gorje — prav radi tega so ga imeli za blazneža; sam je to prav dobro vedel. Drugi so mislili, da so temu krivi zidovi, kleli so jih. Blank pa je vedel za skrivnost, on edini! Zato se je tako skrivnostno smehljal. Kadarkoli ga je to čuvstvo močno prevzelo, je popustil delo. in njegovi prsti so tipali po čevljarskem nožu. Stara vraža se je držala tega bodalca. Marsikateremu njegovih prednikov v obrti je pomagalo in ga varovalo; če obrneš njegovo ost v pravo smer, te varuje vsega zlega in ti privabi srečo v hišo. Blank sam ni veroval v to; bodalce se mu je motalo med prsti, ne da bi prav za prav vedel, kaj bi ž njim; početje, ki se ga človek sploh ne zaveda. V svoji stiski je začel brusiti nož na ost; to je bilo prav za prav edino opravilo, ki je tešilo njegovo dušo. Sam je smatral to za prazno potrato časa in kadarkoli ga je obšla strast, je besno tolkel po nožu; in vendar se ni mogel zdržati. Nekega dne je bilo Blanka in ostalim stanovalcem stare predmestne hiše odpovedano. Poslopja so se gnetla že krog in krog hiše, ki naj bi jo podrli, da napravi prostor moderni zgradbi. Čudno, Blank ni nikoli niti pomislil na to možnost, če bi se nekega jutra prebudil in opazil, da so se stiskajoči zidovi spet pogreznili v zemljo, bi se temu prav nič ne čudil; zdelo bi se mu prav in pravično. A porušiti to staro bajto, da bi napravila prostor taki kasarni, tega ni mogel in ni mogel razumeti. Saj to pomeni razbiti ves svet, da bi bilo prostora za še več muhastih domislekov; to pomeni, postavljati vse pojme na glavo. Toda Blank je prav dobro vedel, kaj tiči za vso stvarjo. Veletrgovec je bil tiste dni tako napihnjen, da mu ni bilo dovolj, zapirati ljudi — treba jih je kratkomalo spraviti s poti, da bo zanj dovolj prostora. Blank je oblekel svojo najboljšo obleko, vtaknil šiljasti nož pod jopič, stopil preko ceste in pozvonil na vratih veletrgovca. Njegov pogled se je zadnje čase nenavadno i/preminjal, da so se ga ljudje naravnost bali. O --o Slišal je, kako je rekla služkinja v sobi; »Tisti trapasti čevljar je.« Veletrgovec je planil iz sobe in začuden strmel v Blanka. »Samo zaradi tistih odpovedi sem prišel,« je jecljal Blank in vstopil. »Hja, kaj za vraga pa je z odpovedmi? Mislite mogoče, da so protizakonite?« »Pač, pač, le — ti si prenapet, preveč se debeliš, ti — drugim pa primanjkuje zraka. Predrem te, da bo mogel zrak iz tebe —,« je govoril Blank sunkoma in zasadil bodalce v njegov trebuh. Čevljarja Blanka so zaprli, a njegove misli so bile pre-čudaške, da bi imelo zmisel, držati ga v ječi. Človek, ki je zamenjal gol zid z zajetnim veletrgovcem je pač slaboumen; takega človeka vendar ne moreš trajno smatrati za misleče bitje niti pustiti, da bi bil deležen normalnih dobrin družbe. Kaj kmalu so ga prepeljali v blaznico. Zdaj je v blaznici; uverjen je, da je s svojim nožem razbil zidove. Razodela se mu je globina; vidi veliko zveznost, z brezpomembnimi malenkostmi se ne mara pečati. Zato ga stalno drže v blaznici. Včasi ima svoje jasne trenutke, ko črpa svoje misli iz velikega skupnega čebra. Tedaj preudarjajo, ali ga ne bi vrnili družbi. K sreči pa potem iznenada vpraša, ali zdaj lahko sije solnce na staro bajto, ali pa, če bi bilo •potrebno, da bi še enkrat navrtal veletrgovca. (Prevedel M. K.) George Grol! je najmarkantnejši zastopnik nemške povojne grafike, v večini svojih del izrazito tendenčen. Verist, to se pravi, grebe po življenju, kjer le-to najbolj surovo in grdo teče. Slika noč življenja, kakor naš Cankar. A dočim nam duša pri Cankarju zares zakoprni po lepoti in pjavici, od samega silnega optimizma njegovega, ostanemo pri Grofiu neomajni v svojem zaničevanju, celo trši in bolj črnogledi. »Der Mensch ist nicht gut — sondern ein Vieh«, pravi, in svet je po njegovem nezmisel. — Oni, ki reklamirajo Crofia za socijalnega umetnika, umetnika proletarskih mas, pozabljajo, da sc Grofi v svoji grafiki iz delavca prav tako norčuje kot iz bankirja. On sc norčuje in biča življenje celo. - Njegova risba je ekstrakt grafične karikature. Liuija polna sarkazma, forma izmaličena, pretirana in groteskna. V figurah slepa demouija — zares, Človek govedo. Za vsak okus ni. A v ogromnem delu Grofiovem je mnogo mnogo umetnin prve vrsle, ki bogato odtehtajo Grofiove slabše ure. (Gornji dve Groflovi risbi sta vzeti iz nemškega prevoda Nexojcvih »Passagiere der leeren Platze«, Malik Verlag, Berlin). C I. Čargo: Portreti razstavljalcev od leve nn Razstava Dolinar - G. A. Kos - Pavlovec .Narodna galerija“ v Jakopičevem paviljonu u Ljubljani Dr. Rajko Ložar Vsako jesen odpre zapuščeni Jakopičev paviljon svoja vrata naši umetnosti. Letos so razstavili L. Dolinar kipe, G. A. Kos in Fr. Pavlovec kolekciji slik. Celotno razstavo je obvladoval velikanski Dolinarjev kip »Mojzes«, ki je odtegnil pozornost obiskovalčevo docela od drugih manjših stvari mojstra. Tam je bilo namreč videti boljšo plastiko in — format najmanjši, predmet resničen — imenuje se portret. V prvi vrsti Portret H. S. in G. A. Kosa. Narava govori svoj iin en stil in tako je vsak Dolinarjev portret boljši nego ostala skulptura. Kes. Beg. Sv. Krištof in druga dela pričajo pač o orjaškem tehničnem znanju, ki dela kiparja slepega za preprost in naraven in pomembnejši stojni motiv in motiv sploh; in pričajo tudi o veličini Meštroviča, nimajo pa glavnega, kar bi morali imeti, namreč notranje nujnosti, dasu jim ni odrekati velike iskrenosti in resnobe. G. A. Kos je zelo soroden Dolinarju in mnogo zna. Njegovo znanje je ljudi v razstavi presenečalo, toda v nje go viili delih pogreši človek razen nujnosti tudi teže in resnosti ustvarjanja. Zato zaostaja za Dolinarjem. Vse pri njem je zakrito s sijajno tehniko pr odnašanja in z eleganco. Dve sliki sta segali preko ostalih in je bila prva desno: Fr. Pavlovec, L. Dolinar, G. A. Kos Malo tihožitje in druga Portret deklice. Pod sijajno barvno obleko je na večini Kosovili slik izginila predmetnost, človek pri školjkah zaradi barve ne pride do školjke in zaradi sence drugod ne do pojma telesnosti in prostora. Zdi se, da smo v njegovih delih z belimi partijami v silnem solncu in s črnimi v hudem mrazu, ki sicer jako imponira. a počutimo se ne dobro. V sredi med njima — vide Malo tihožitje — se namreč začne umetnost iin naj nas Kos prihodnjič preseneti ž njo. Pavlovec je lani prvič nastopil v krogu Četrte generacije, a to pot je razstavil večjo kolekcijo. Mi tako skromnih in tiluih, iskrenih, a tako finih barvnih pesmi vse do Pavlovca nismo poznali. To je več nego požlahtnjen slovenski impresijonizem, kar je P. dal na Tihožitju s hruškami, Mali vasi, Savi, Gozdu, Za vasjo itd. Tu je barva prvikrat duhoven interpret pojava stvari in je predmet prvič v obsegu naših impresijonističnih struj postal vreden in sposoben, da se jaivlja potom barve kot subtilnega slikarskega fenomena. In slika je pri Pavlovcu prvič pni nas kot celota ne več produkt barv samih, nego razmerja med njimi — tona. še so poleg živih mest v Pavlovčevem slikarstvu nekatera tudi gluha, toda če obiskovalec razstave teh skromnih, a zato notranje taJko bogatih platen ni pokupil vseh, je vzrok pač v tem, da ne ve, kaj je to umetnost slike. Naj gre torej k Pavlovcu in naj se pouči o tem. (Reprodukcije nekaterih del v prihodnji številki!) Leon Kavčič: Oktoberska ljubezen (akvareli). — /. Samo til II Ah, česa me spominjaš, roža ?! Ul. Presenečen 354 Jahta gospoda vojvode Suen Elueslad Ilustriral Albert Sirk (Dalje) VII. Kapitulacija. Pogladi vseh mojih gostov so planili vame. Vstal sem. da pojasnim vso zadevo. V moje največje začudenje se je začel ravnatelj hotela na ves glas smejati. Razumel sem, zakaj se smeje. Mislil si je, da je vse skupaj ekscentrična šala. Kmalu so vpadli’ v njegov smeli tudi ostali gostje z veselimi obrazi. Bil sem v strahu, da se mi ponesreči ves načrt in zato sem zavpil z bobnečim glasom: »Gospodje! Vse to je ikrvava resnica!« Ravnatelj pa se je smejal kar naprej in moral sem ga ukrotiti. Sklenil sem, da mu poklonim kroglico iz svojega browninga, ki ga vedno nosim seboj. Rečem vaim, da sem eden najboljših strelcev z revolverjem, kar vi že dolg;o veste, gospod Krag. Nu — pomeril sem in zadel ravnatelja v roko. Zavpil je in padel na tla. Ostali, ki so mislili, da je po njem, so obnemeli. Zdaj so videli, da je vse krvava resnica in rekel sem jim, da čaka vsakega strel, kdor le ziine. »Da, in v glavo,« sem dostavil, »ravnatelj naj se zahvali Bogu, da ni poginil.« Te zadnje besede sem izgovoril z zamolklim glasom, ki je primerno učinkoval. Eden gospodov se je tako prestrašil, da se je zgrudil nezavesten. Najhrabrejši med njimi je bil brezdvomno starejši direktor igralnice, elegantni monsieur Deux. On se je zavedel prvi in četudi se mu je glas nekoliko tresel, vendar je bil še precej hladnokrven. »Kaj hočete?« je vprašal. »Kaj pomeni ta napad?« »To boste kmalu izvedeli,« sem odgovoril. »Toda prej moranj poskrbeti za varnost... Jack tih Brown! Prepustite vajine tri gospode drugim!« »Ali nas mislite umoriti?« «o vprašali vsi naenkrat. »Ne. Poskrbel bom le, da ne boste nevarni.« Moja ljudje so vkratkem zvezali vsej družbi roke in noge. Tri gospode sem izbral, da se bom pogajal ž njimi. Starejšega šefa igralnice, direktorja banke in župana mon-sieurja Berliota.« Tedaj je prekinil detektiv pripovedovanje pustolovca in vzkliknil: »Nezinisel! Neizmiisel! In to vse da se je bilo zgodilo, ne da bi bili mi o tem kaj vedeli? To bi bil pravi svetovni škandal, če bi se bilo v resnici kaj takega zgodilo.« »Počakajta, gospoda,« je rekel pustolovec žurno. »Če mi dovolite, da nadaljujem, boste vse razumeli... Dogodki so se namreč razvili tako, da vse zgodbe niso smeli razbob-nati, ker ibi se jim sicer smejal ves svet. Poslušajte, prosim! Predvsem sem razložil svojim gostom, da nisem vojvoda in tudi ne Portugalec. Da pa sem navaden državljan in — največji zločinec v Evropii. Zaprepaden je je bilo popolno. Šef igralnice je vprašal, kaj hočem prav za prav. Odgovoril sem: »Ko sem prišel v Ostende, sem imel milijon na svoj način pridobljenega premoženja. Imel sem trden namen, da ta kapital tu pomnožim, bodisi z igro ali pa z zločinom. Z igranjem sem pogorel: ne le, da nisem nič pridobil, temuč sem tudi izgubil svoj milijon in ta milijon hočem najprej imeti!« Šef, ki je mislil, da se s tean izmuzne, je odvrnil: »To je lahka stvar. Eden tajnih paragrafov igralnične-ga poslovnika dovoljuje, da se more vrniti del vsote, ki jo je izgubil igralec. In če se more dokazati, da je dotičnii; igral v... recimo nekakšni duševni zmedenosti, ima celo pravico, da zahteva {»vračilo vse izgubljene vsote.« »Mislite, da bom pristal na to, da sem bil duševno bolan?« sem ga vprašal. »Da,« je odgovoril počasi, »tako bi se cela zadeva najlažje uredila.« »Ne,« sem izjavil, »niti za dva milijona ne bi pristal na kaj takega. Sicer vas opozarjam, da to ni malenkostna vsota, ki jo zahtevam. Milijon sem izgubil in ta je moj — konec besedi.« »Ker ste ga izgubili, ga pač ne morete meni nič tebi nič šteti k svojemu denarju.« Smejal sem se njegovii naivnosti in rekel sem mu, da mi ne sme ugovarjati. Da bo v nasprotnem slučaju kar hitro sin smrti. »Kaj torej hočete?« je vprašal prisiljeno mirno. »Preden vam odgovorim, vas moram še marsikaj vprašati.« »Prosim.« »Koliko so po vašem mnenju vredni igralnica, kazino, hotel in gledališče, vse skupaj? Premislite točno, preden mi odgovorite!« »Okroglo dvajset in pet milijonov,« je rekel po daljšem premisleku. »Nu, to ni slabo.« Nato sem vprašal župana: »Koliko je vredna katedrala?« »Katedrala? Bogme, nisem strokovnjak, da bi jo mogel oceniti.« »Bržkone je stavba zelo stara?« »Da, med najstarejšimi v Evropi, ponos mesta in vse države. Poprave in restavriranje je stalo okoli dvajset do dvajset in pet milijonov.« »Videl sem tudi mnogo drugih dragocenih stavb v mestu,« sem nadaljeval, »muzej n. pr. — ali bi mi ga prodali, če bi ponudil deset milijonov?« »Ne.« »In magistrat? Nova stavba, kajne?« »Da. Osem milijonov vredna.« »Da me boste razumeli,« sem odrezal osorno, »kako krvavoresna je vsa zadeva, vam moram predvsem povedati, da so vse telefonske zveze pretrgane.« »Kako mislite? Vse telefonske zveze?« »Da. To so napravili moji ljudje. Iz mesta ni mogoče priklicati od nobene strani pomoči. Najbližja mornariška stanica je oddaljena pet milj in najbližja utrdba dve milji. Mesto je brez vojaške garnizije in čuva ga le slabo organizirana policija. Vidite: položaj je izredno resen.« »Za božjo voljo, kaj vendar namerava te, človek?« je vprašal šef igralnice. »Nameravam bombardirati Ostende,« sem odgovoril. Oba direktorja in župan so se zopet začeli smejati, jaz pa sem dvignil roko z revolverjem. Baš sem hotel pritisniti, da jim podarim nekaj za spomin, ko so spremenili svojo taktiko. Smeh jim je zamrl na ustnicah, gledali so me obupani pogledi. »Ali ste blazni?« je rekel šef igralnice. »Tedaj ste naj-opasnejši blaznež, ali pa ste v resnici največji in najdrznejši lopov tega sveta.« »To zadnje se ujema z resnico,« sem odvrnil. »S čim nameravate lx>mbardirati mesto?« je vprašal. »Z najnevarnejšim orožjem, z bombami. Vabim vas, da greste z menoj in si ogledati zanimiv prizor... Jack,« sem rekel enemu izmed moštva, »pazite na te tri gospode. Prvega, ki poizkusi pobegniti ali dati kakšen znak, ustrelite brez usmiljenja kakor psa.« »Razumem,« je rekel Jack in dvignil revolver. Šel sem s tremi gospodi na krov, kjer so moji ljudje baš nameščali topove. »Ena sama krogla iz enejra teh topov more razstreliti vso igralnico,« sem jih opomnil. »Ali ne pomislite, koliko človeških življenj bi moglo biti uničenih?« »Da,« sem odvrnil. »To vse sem premislil. Pa — kaj je meni za par človeških življenj! Kakor hitro bom razrušil mesto, bom z zadnjo bombo pognal v zrak svojo jahto. Če ne boste hoteli izpolniti mojih zahtev, ne bomo jutri več pri življenju, ne vi. ne ja*. Vsaj vi ne.« sem dostavil. »Kar se mane tiče, nimam prav nič izgubiti, toda mnogo pridobiti. Že dolgo živim, truden sem, preveč truden, da bi se podil za zločini. Zdaj hočem še završita z zadnjim velikim činom. Če se mi posreči — dobro, življenje • Dua Upa slovenskega obraza Zaglejte se v slovenski mlad obraz i prorokujle bodočnost sebi in nam! Preteklost nam je dala sedanjost in ta nam bo dala bodočnost: lepoto v duhu in v telesu l južni tip. Gdč. V. K. iz Trsta Foto Lux et umbra, Trst Severni tip. Gdč. Mija B. iz Ljubljane Foto Jus. Pogačnik ml. Moderna baletna akrobacija Predvajala na bohemskem večeru gdč. Marta Jakše, članica baleta, in g. Fran Mrak, član Nar. gledališča v Ljubljani Levo: Pero Spodaj: Kolo Desno: Na rokah Foto ,Ilustracija' Svojevrsten poštni nabiralnik o Ameriki. Ta 15 čevljev visoki nabiralnik v mestu Portlandu (Oregon) služi za zračno pošto. Ni baš posebno priročen Merilec brzine za strojepiske. S strojem je zvezan besedni števec. Narekujoči govori z uro v roki in bere, koliko besed napiše strojepiska v eni minuti Motor gonijo solnčni žarkil Kolo v kolesu ' Dr. R. Goddard v U. S. A. lovi solnčne žarke in jih spre- Oscar Babcock iz Wisconsina kaže vožnjo s kolesom v minja v parno pogonsko silo kolesu s posebnim aparatom, ki ga je sam skonstruiral •. - Miss Eva Gruber, edini slon ženskega Šimpanz s svojima lepo vzgojenima spola, ki seje naučil vozili se na kolesu otrokoma Vratolomne produkcije cirkuških akrobatov Lev, kralj pustinje, s svojo krotiteljico Fotoag. Pinto, Beograd Cirkus, cirkus.. Krotiteljica odpira levinji čeljusti Klovni otvorijo predstavo Levo: Konje je treba očistiti za predstavo Desno: Dvogrbe kamele se solnčijo v jesenskem solncu Foto Fr. Krašovec Desno: Brezžični telefon Anglija—Avstralija. Avstralski ministrski predsednik Mr. Bruce v Sidneyu (Avstralija) se razgovarja z lordom Passfieldom, tajnikom avstralskega doml-niona v Londonu Spodaj: Nekdaj in zdaj. V Londonu so priredili vožnjo samih nad 50 let starih avtomobilov v r.tofstfHH :rr^aii5*3BBll Jrrn^Vi Redka slika: Prihod n arnika z Mac Donal-uom v newyorškem pristanišču. Naskok fotografov in kinooperaterjev na premierja britanskega imperija Obisk Mac Donalda v U. S. A. Levo: Sprejem Mac Donalda po prihodu o Neuo York. Spremlja ga ogromna povorka avtomobilov Rožice sem trgala Zamaknjen Prui prijatelj Foto N. Nedel/ko Dva prijatelja Foto Smerke, Stoilce Nova serija naših otrok Prinašamo po vrsti, kakor smo prejemali. Kar je lepega, pride še vse na vrsto. Ribič Foto .V. s e d etiko Konkurenco zaključimo v 12. številki. Uredništvo »Ilustracije« Mladi kolesar Goslice imam, pa soirati ne znam—/ Kako mala Milčka kipari in slikari N v: S H Bl)V, H k VATO V l\ SLOVENCEV KPA^KUMMK c**ha mm (SBI, mm H«®l !■:«ww»j SKB;« SKB sfiseas m 4Wr Skulptura s portala nove palače Poštne hranilnice o Ljubljani, Aleksandrova cesta 18. Leva figura simbolizira Slednjo, desna Dajanje. Delo akad. kiparja Ivana Jurkoviča. Izmed drugih del tega kiparja omenjamo Spomenik padlim v Škofji Loki in Borovnici Foto jiusirad/a" Dve p or talni figuri, delo akad. kiparja I. Napotnika v Zavodnjah pri Šoštanju Desno: Spomenik branilcem Beograda, delo akad. kiparja Živojina Lukiča. Spomenik bo postavilo ,Udruženje rezervnih oficirjev in bojevnikov" na novem beogradskem pokopališču Foto, g. Pmio Izhaja vsakega 25. v mesecu. Naročnina letno 100 Din (inozemstvo 120 Din, Amerika 3 dolarje), polletno 55 Din (inozemstvo 65 Din). Številka (0 Din. Izdaja konzorcij Ilustracije (K. čeč