Iz raznih drasav V NAŠI DRŽAVI, CTporaba štLrimilijardnega notraojega posojila. Ministrski svet je sklenil 14. aprila uredbo, po kateri se bo razdelilo štirimilijardno notranje posojilo po 6X takole: 1500 milijonov je določenih za nove železniške zveze, 500 milijonov za nove ceste in 1500 milijonov za državno obrambo. Za obresti in odplačevanje posojila je zastavIjen Clsti dohodek uprave državnih monopolov. V DRUGffl DRŽAVAH Iz Velike Nemčije. Po zmagoelavnem Ijudskein glasovanju glede psciključitve Avetrije Nemčiji sta zavladala za velikonočne pramike v VeliM Nemčiji počitek ia odmor. Hitlerjev paverjenik v Avstriji, Biirckl, je odredil tako zvani >veHkonočni eoirc, ki bo trajal do 25. aprila. Do tega dne mora prenehati sleherno strankarsko jdelovanje. Prepovedane so vee osebne ppnemembe v državni in samoupravni službl ter pri raznih državnib podjetjih. V tem pafctičnem. zatišju se vršijo priprave za JBtlesrjev obisk v Italiji, ki bo v prvib dneb. maja. Njegovo epremstvo bo obsegak) 60 oseb ki med temi mnogo visokih ifiaetnikov. Bivaiije Hitlerja v Italiji je dok>6eno na sedem dni. Nemški zunanji mipJBter Ribbentrop bo odpotoval v kratkem fr jugovzhodne evropske države m bo obi¦kal prestolna mesta. Istočasno bo miniBtreki predsednik, fddmaršal Goring, po•etil Varšavo. — Od »velikonočnega miru« pa je izvzeta proslava Hitlerjevega 50. rojstnega dne, ki bo 20. apriJa. Stremljenje čehoslovaške vlade po pobotanju s sudetskimi N«mci. Cehoelovaška Vlada je podaljšala prepoved shodov preko EL maja. Prvič od obstoja oehoslovaške republike ne bo 1. maja v državi nobenih toanifestacij in slovesnosti. Prepoved zborovanj je podaljšana radi tega, da bi sbodi ne poostriU že itak nevarnega nesoglasja med Cebi in opozicijo. Čehoslovaška vlada si prizadeva v zadajem času na vso moč, da bi dosegla sporazum z Nemci. Predsednik dr. Beneš se je odloeil, da bo zaoel pogajanja istočasno z Nemci v Nemčiji in svojimi henleinovci ali sudetskimi Nemci. Z Berlinom bi dr. Beneš rad doseged pogodbo nevmešavania rajhovske Nemčije v čehoslovaške razmere. S henlemovci pa se že vršijo razgovori o pogojih za uresničenje avtonomije sudetskih Nemcev. Javna tajnost je tudi, da bo storila angleška vlada vse, da podpre Čehoelovaško pri zgoraj omcnjenih pogajanjih. Slovaška Ijudska stranka odtočno na avfconomističnem stališču. Zgoraj poročamo, da misli čehoslovaška vlada resno s podeBtvijo popolne avtonomije sudetskim Nemeem. V odločilnih trenutkih, ko gre Nemeem za upravno samostojnost v okviru Befaoslovaške republike, tudi Slovaška ljudAa. stranka pod predsedstvom g. Hlinke M drži rok križem. Pred praznikd so se ibrali senatorji in poslanci Slovaške ljudrire stranke v Ružomberku. Na sestanku K> se odločno izrekli za dosedanjo politiko ¦totvaške ljudske stranke, katere prva in |lavna zahteva je avtanomija. Brez avtofcotnije ni bodočnoeti za slovaški narod. Zato bo Siovaška ljudska stranka vztrajala pri do»jdanjih zahtevah in sodelovala v bcju ra avtonomijo z vsemi drugimi skupinami v Čehoslovaški, ki so pred kratldra ustanovile t*ko zvani avtonomistični blok. Sknvaki poudarjajo, da je zdaj tisti čas, ko bodo sprejeti odločilni sklepi glede bodoče notranje ureditve čehoslovaške države. Ce aamerava vlada urejati narodnostni položaj Nemcev na avtonomistični podla,,!, imajo do avtonomije vsaj toliko pravice kot Nemci tudi SlovaM. Na zborovanju Blovaških političnih voditeljev so sklenili, da bodo izdali v tem smislu razglas slovaškernu narodu. Sprejeli so tudi O6tro resolucijo pix>ti političnemu pritisku, ki ga vlada zadnje čase izvaja na Slovaškem, kjer si hoče zagotoviti ugoden izid občinskih volitev s tem, da onemogoča slovaški opoeaciji vsa politična zborovanja in agitacijo. Načrti nove francoske vlade. Nova Daladierjeva vlada, kateiro so krstili za »vlado narodne obrambe«, se je predstavila parlamen,tu 12. aprila dopoldne. Predsednik vlade je podal kratko izjavo, v kateri je podčrtal dejstvo, da izginjajo razne države, imperiji ali gvetovna vladarstva pa se ustanavijajo. Radi tega mora Francija zaščititi avoje meje doma in v kolonijab. Narodna obramba zahteva predvsem zdrav denarni trg aJi valuto. Zdravo gospodarstvo tirja mirne sociabie razmere m nova vlada bo storila vse, da to delavstvu tudi dokaže z mirno ureditvijo socialnih sporov. Vsi Francozi morajo danes nastopati enotno. Kratka izjava nove vlade je bfla dana na glasovanje kot zaupnica. Pri glaaovanju je izrekla zbornica zaupnico s 576 glasovi proti 5. — Vsi znaki kažejo, da bo nova vlada sLedila Angliji, kar se tiče sporazuma z Italijo. Prvi korak, katerega bo napravila za zboljšanje razmer z Italijani, bo imenovanje novega po6lanika v Rimu. S tem bo Francija. priznala zasedbo Abesinije in itaJrjanski imperij. FVancoska vlada bo podprla tudi Angleže v tem, da bo nastopila v Zenevi pri Društvu narodov za to, da bo dala Zveza narodov svojim članicam prosto roko giede priznanja italijanskega svetovnega vladarstva. — Daladierjeva vlada pa je zadda kljub največjemu uspehu v zbornici na nevarnost ssplošne stavke. Stavka v kovinski kidustriji ie zajela v pariških okrajih 12. aprila 280.000 delavcev. Stevilo od stavk prizadetili tovarn je preseglo omenjenega dne številko sto. Nevarnost splošne stavke v Franciji je bila ob nastopu nove vlade zelo velika in bo imela vlada z njo velike težave. Francoski senat soglasno za novo vlado. Vlade ljudske fronte so zginjale s pozorišca, ker njihovih sklepov ni hotel sprejeti >6iesničarsko usmerjeni senat. Sedaonja radikalna Daladierjeva vlada se je predstavila po sijajno zmagovitem uspehu v zborrdci tudi v senatu, ki je vrgel zadnjo Blumovo vlado. Za izredna pooblastila novi vladi za organizaciio narodne brambe, za dvig gospodarstva in sploh za vse, kar se zdi potrebno v teku šestih mesecev, so glasovali vsi senatorji razen enega, ki se je vzdržal glasovanja. Pred glasovanjem ie o zakonu xa pooblastila poročal senator Gardey, M je dejal, da temelji vhidni zakon- sM nnčrt na javnem zaupanju in da ga navdibujejo demokratična načela, dočim je Blumov prediog ternel jil na sili ter uvajal v francosko gospodarstvo inflacijo (preplavo s papirnatimi bankovei). Pred glasovanjem je govoril še predsednik Daladier sam, ki je dejal, da prosi senat, naj mu izkaže tisto zaupanje, kakršno mu je že izrekla poslanska zbomica. Senatorji naj se zavedajo, da od njihovega glasovanja zavisi blagor Francije in blagor Evrope. Presenetljiv izid glasovanja v senatu kaže, da vidijo vsi dobro misleči Francozi v novi vladi jamstvo za lepšo bodočnost v francoski notranji in zunanji politiki. S tem, da sta poslansika zbornica in senat eoglasno dala vladi izredna pooblastila, ji je obstanek zagotovljen vsaj do meseca avgusta. Razdor v francoski socialistično-republikansld uniji. Socialistično-republikanska unija je spadala k skupuii Ijudske fronte. Iz stranke je izstopil njm predsednik in večkratni bivši minister Paul Boncour radi osebnih nasprotstev in bo vstopil v socialistično straiiko. Boncour je eden najbolj bogatih francoskih advokatov. Pridobil si je ogromno premoženje na ta načln, da je zagovarjal člane evropskih kraIjevskih in odstavljenih viadarskih rodbin, ki so tožile nasledstvene države za odškodnino. Bil je tudi pravni zastopnik Habsburžanov. Končna rešitev abesinskega vprašanja na vidiku. Sporazum med Anglijo in Italijo obeta majnika končno rešitev abesinskega vprašanja. Angleška vlada je poslala Zvezi narodov spomenico, v kateri zahteva, da se reši abesinsko vprašanje na prihodnjem zasedanju sveta Zveze narodov 9. maja v Ženevi. Angieška spomenica je rodila upravičeno upanje, da bo sprejel svet Zveze narodov sklep, po katerem se bo članicam Društva narodov dala popolna svoboda, da priznajo po lastni uvidevnosti italijanski imperij, ne da bi se s tem pregrešile proti doiočbam Zveze narodov. Najnovejši korak Ajigiije v Ženevi je dokaz, da bo pripomogel italijansko-angleški sporazurn v veliki meri k ureditvi evropskib političnih vprašanj. Stalin razkriva gen&ralske zarote. Sovjetska tajna policija je zaprla sedem generalov rdeče armade, kateri so obdolženi nameravanega bombnega atentata na Stalina in na maršala Vorošilova. Atentat bi naj bil izvršen maja ob priliki velike vojaške parade. Med aretiraninii je bivši sovjetsM vojni minister maršal Jegorov, ter general Dibenko, ki je bil dolgo časa eden najbolj zvestih Stalinovih in Vorošilovili sotrudnikov. Jegoro^ ie bil bivši carski častnik in je vodil odpor proti političnim komisarjem, ki nadzirajo rdečo armado. Dva generala sta zbežala, preden ju je zagrabila tajna policija. Neki polkovnik in bivši adjutant Jegorova se je ustrelil, kakor hitro je potrkala policija z bajoneti na puškah na njegova vrata. Po vsej evropski Rusiji se vršijo obsežne aretacije, ki so v zvezd z zgoraj omenjeno zaroto, katero si je najbrž izmislil StaliA, ker ga je zopet zažejalo po človeški krvi.