ISSN 0350-5 S61
IM	t*dn«
Pooblačilo se bo.
številka 12
četrtek, 27. mercd 2003
280 SfT

Ji^. C*
Za EU in NATO
V nedelj» smi» st* državljani Slovenije na referendumu iKlIoCatI o vstopu v Evropsko unij» In ivtm NATO. Za lîvropsko imijo se Je ixxlťlmh neuradnih i/idih referenduma odločilo 89,61 mlstot* k» tistih p<)lni»]etnih <lr/.avljan4)v Sloveni.je, ki sa \mš\\ na volivca. /ii NAI'O pa 65.0.^ (Hisiolka.
Pa poglejmo, kako smo glasovali na na^cm ohmoćju ? Voli Ici SaicSkc Jollnc smo ra/porcjcni v 1. in volilni okraj ccljske volilne enote. V sedmem volilnem kraju, ki obsega prciežni del Velenja sc jih je xa Članstvo v EU opredelilo 91,46 odsiolka,/a NATO pa odstotka voliveev. Skupaj je v volilni imenik v tem volilnem okraju vj^isanih |7.()4Xvolilnjh upravičencev, udeležba na referendumu pa je bila odstolna. Med najbolj ogretimi za Ev-n^psko unijo so bili volivci na vnliSču (»orica. /nnjo se jih jc i/reklo kar 94,66 odstotka (sledi Si ara vas s »K? odstotki in Komwo s 93.77 odMotka). Najmanj pa jih je za Jo priključitev glasovalo v CTirkovcah-odstotka (sledi voiiS<^e na vSianleuwi-88.28od-.sunka in v Paki. 8H.35 od.slolka). /a zvezo NATO pa so bili v lem volilnem okraju najbolj ogreli v Smart nem - /a jih je glasovalo 76,4^» odstotka, najmanj pa na Sianieiovi -54.19 odstotka.
Ml.


foto: vos
Pomlad Je vedifo lepa
Prebujanje narave, živali
V petek je priSla ludi koledarsko. Pa Čeprav je sseboj prineslo zelo hladne noči in jutra. Dnevi so vsak dan daljši, obsijani s soneem in toplejši. Konec tedna bonU) premaknili uro. Dela v naravi je prav tako vsak dan več. Kmetje so se že lolili oranja njiv, vrličkarji pridno "sliha-jo*' in sadijo prve vrininc, po okoliških hribih pohodnike razveseljujejo tclohi in zvončki...
Prebujajose tudi živali-mačke in kužki želijo :^cninc - in prebujamo sc ljudje. Tisti, kijih v teh dneh ni položila gripa, se morda spopadajo s pomladansko uirujenosljoali pa Ijulnizcnskimi težavami. Po zimskem spanju so ponavadi Itidi te spomladi bolj opazne ... Naj bodo prvi spomladanski dnevi do vas čim bolj prijazni!
Z voUšča na Kardeljevem trgu v Velenju (foto: vos)
V osmi volilni eni>li (obsega zahodni del Velenja. .Sa^ianj, Smart-no ob Paki) je v volilni imenik vpisanih 16.98.^ viîlivcev, udeležba na nedeljskem rclerendumu pa je bila 6iJ,U>-odsfotna,
Za Evropsko unijo jih je glasovalo 89,93 odstotka, za NATO pa Wv,89 culstolko. V tem volilnem okraju so bili za Evrojisko unijo najbolj zagreti vTopolšici, kjer je za glasovalo 94.64 odstoikći volivcev (v Smaii nem ob Paki I in v Pesju 9.^0). Najmanj pa jih je za vsiop v GU giasíwalo v Šenividu, odstotka, v Ciorenju 83,33 odstotka in v Ravnah odstotka, /a vsU^p v NATO pa so bili najbolj ogreti v (îaberkah. za jih je j^asovalo 75,29, najmanj pa v Ciorenju —56.73 odsiotka.
■ M, Zakošek
d.d.l
ZAVAROVALNICA MARIBOR
nEDSTAVNlím VUilUÊ - Sten trg S5. 3321 Vftei», M.; 11/ 89? Sfl 91
Modri kasko
Prej bomo vstajali
V nedeljo.31. marca, bomos sre d nj evropske ga časa prešit na poletni čas. Ob 2. uri /ju-iruj bomo zalo Cas premaknili za eno uro naprej.
Šolski center Velenje
Zaplesalo bo več kot 730 dijakov
Jutri (v petek) in v soboto bo Rdeča dvnnina v Velenju prizorišče /.e 27. matiiranr*»ke{>a plesa dijakov, ki /akJJučuJeJo šola* nje na Šolah Šolskega centra Velenje. V petek IxkIo svoje plesno /nanje in sp4»sobn4»sti priluizali (Jijuki Splošne in strokovne i ni-na/ije. v sui)olo [m Poklicne hi tehniške rudarske, strojne, elek-tro In računalniške šole ter šole storitvene dejavnosti. Ples hodo /aČeii ob 20- uri.
.šolanje na šolah centra v tem solskcm letu zaključuje 743 dijakov, od legîi jih bo predvidoma 282 opravljalo zaključni izpit, 274 poklicno in 2i2spío^no maturo.
mtp
I N
Popotni prijatelj
V ma^umu/kmi JtUanpiir nun ob nukuua nad jMOU 'JIT
^1.190.
Nama je prodaina!? 0
či'palka I Lutkovna predstava
IA^Â "O deklici, ki je ■OOUa" prehitro rasla"
9770350556014
n ONOVitEC e
Glas občanov bo bolj slišen
VELENJE - Prejšnji lorekje v pr<»stt»iih Mestne občine Velenje polekala konstitutivnu ^ejB Komisije m prošnje in pri-toži>e, ki šteje sedem članov. Predsednik omenjene komisije je Jo^e Zupančič.
Komisija ohravnavaprt"Knjcinpriio?bc, kijiii oWaní vložijo na naslov komisije ali ,wcta občine glede dela občijiskc uprave ali župana, spremlja priložbc zoper dokvíbe odlokov in drugih odločitev svcia, ugotavlja uiemeljenosl in odgovornim predlaga rešilve ter sodeluje z usireznû komisijo Državnega zbora Republike Slovenije. Kontaktna oseba za prošnje in pnlo^bc s sirani občanov je Zdenka Gradišnik, kije dascgiji-va na leicfoaski številki (03) 896-16-80» prošnje in priložbc pa laliko občani pošiljajo ludi preko elektronskega naslova prasnj e -pri t ozbe Avele nje. si.
Zbrali že več kot polovico predvidenega denarja
CELJE — V ponedeljek. 31. marai, se i/teče enomesečna 'l\iševa dobrodeliui akcifa Gremit se i^nit.Vanjoje'Hiš vključil pet svojih trjjovin v Celju, oh vsakem nakupu izdelkov v teh trgovinah pa prispeva tanjo 10 SIV.
Z akcijo naj bi zbrali milijon tolarjev, namenili pa jih bodo za obnovo otroškega igriSča vrlca Anice Ccmcjcve. igrišče naj bi opremili z novimi igrali, uredili samo igrišče in zagotovili varnost t)lrok na njem. Prenovljeno igrišče bo najmlajšim omogočilo predvsem kakovostnejše prei^ivljanje prostega časa.
Kot so sporočili iz 'lUša, dobrodelna akcija pi>teka po predvidenih načrtiii. Že v prvi polovici meseca so namreč obrali veČ k(U polovico načrtovanega denarja.
■ tp
v
Iz občine Šmartno ob Paki
Vaški odbori - ponekod že, drugje v naslednjih dneh
Vse od /imskih počitnic do sredine prcjšixjefia tedna so se v občini vrstiti /hori krajanov. Ot> prvem sklicu od 10 vaških skupnosti (VS) nista hlla sklepčna dva /l)ora, (i*aška vas in Šmartno ob Puki)« na dru&em sklicu pa so tudi xa omenjeni VS ()4)likovali vaški odbor.
Nekateri vaški odbori so že imenovali svojega predsedniki in člane, v preostaliii jih bodo v naslednjih dneh. Aktivnosti z vaškimi skupnostmi bo vodil podžupan Janko Avberšek, kije že nap(wcdaU da bo zadeve na tem področju najprej asklajc-val oziroma koordiniral svet predsednikov VS.
Med vprašanji, ki so jih udclczcnci zborov krajanov zastavljali županu Alojzu Podgoršku, jc bila v ospredju ccstna dojavntwl (.signali^^acija, prcplasiitevccst, javna razsvetljava, izgradnja novih cestnih odsekov), varne poti, prevoz otrok v šolo, /a katere nameni občina na leto 6,5 milijona tolarjev, kanalizacija (vtem trenutku urcjujejov občini dva odseka), krajani VS Rcčica ob Paki pa so izpostavili tudi ureditev struge reke Pake.
Bodo v VS Slatina gradili manjšo čistilno napravo?
Komunalno p^idjetje Velenje načrtuje pilotno izgradnjo nekaj manjših čistilnih naprav (za 5 do 8 g<wpodinjstev) različnih tipov. Eno od teh naj bizgradiJi tudi v občini Šmartno ob Paki, natančneje v vaški skupnosti Slatina. Ko bodo v omenjeni VS imenovali člane vai^kegři odbora, bodo uslan<wili tudi gradbeni odbor, ki bo vodil aktivnosti, povezane s to nal(3;?bo. Lotili naj bi sc jc letos in jo letos tudi končali.
Most v W še letos obnovljen
Da jc most v Velikem Vrhu nevaren za uporabnike in da je nujno potreben obnove, je dejstvo. Kot jc povedal župan Alojz Podgor^k se o nujno potrebni sanaciji dogovarjajo. Aktivnosti bo vodil gradbeni <5dbor, ki ga bo imenoval va§ki odbor v teh dneh. Denar za obnovo bo občina namenila iz proračuna, in sicer iz sredstev za vzdrževanje ce.st in objektov, precej dela pa bodo krajani opravili ludi udarniško.
V ponedeljeii seja sveta
Svetniki občine Šmartno ob Paki se bodo ta mesec sešli na kar dveh sejah občinskega sveta. Ker na tretji (v začetku marca) niso sprejeli predloga letošnjega občinskega proračuna, občinska uprava upa, da ga bodo potrdili na seji vponedeljek, 31. marca. Poleg te točke dnevnega reda imajo predvideno Še obravnavo por(5Čiia in programa izvajanja javne gaspodarske službe ravnanja z odpadki, Sejo hodov mali dvorani Šmar5kega kulturnega doma/ačeli ob 18. uri.
■ tp
Na Poklicni In tehniški elektro In računalniški šoli In Poklicni In tehniški šoli za storitvene dejavnosti ŠCV
Novost v novem šolsicem letu - poklicni tečaj
v ni/pisu /ii vpis /M šolsko le* to 2003/2004 J« ministrsko za šolstvo, znanost in šport objavilo /e čtMič mo/nosti i/olim/eva-i\|u na Šolskem centru Velenje v niHturik'tnem, prvič |)u tudi v poklicnem tečaju. Zelenu luč ziinj sta dobihi l\)klicna in tehniška šola 7A storitvene dejavn(»sti {/a pridobitev poklica ekonomski tehniki ter Pitklkna in tehniška elektro ter računalniška šola, kjer bodo kot edini v Sloveniji omotročili kandidatom pridobitev naziva računalniški tehnik.
Oba tečaja sta namenjena predvsem mladim, ki iz kakršjiih-koli razlcigov niso končali šolanja oziroma želijo pridobiti čim višjo izobrazbo. Tistim, ki so končali poklicno Šok>, daje nia-luritctni tečaj namreč moííntwt nadaljevanja šolanja na želeni fakullcti, poklicni tečaj pa je do-
bra priložnost za gimnazijce, ki niso opravili mature ali ne želijo nadaljevati študija na univerzi, radi pa bi pridobili poklic.
Kdo se lahko vpiše v |M>k]icni tečaj? Kandidati, ki so uspesno končali 4. letnik splošne ali strokovne gimnazije oziroma temu programu ustrezen srednješolski program po prejšnjih predpisih. Po uspešno končanem poklicnem tečaju bodo lahko pristopili k poklicni maturi in na ta način pridobili poklic, ki ga kot gimnazijski maturanti (prejšnji naziv) niso imeli, Pridobili bodo torej srednjo strokovno izobrazbo, enakovredno tisti v programih .srednjega strokovnega izobraževanja. Tudi značilnosti in cilji so enaki: (jmogočajo |x>glablja-nje in razširjanje strokovne izobrazbe, potrebne za nadaljevanje študija na višjih ali visokih stro-
kovnih šolah ali za razumevtinje in olTvladiwanje stroke.
V program maturitetne^a tečaja pa se lahko vpišejo kandidati s končano srednjo poklicno tehniško ali drugo srednjo strokovno šolo oziroma tretjim letnikom gimnttzije (ti le, če so prekinili izobrai^cvanje za najmanj 1 leto). Vpišejosc lahko tudi kandidati z nedokončano srednjo šolo, ki so aspešncj opravili preizkus znanja iz materinega jezika, matematike, tujegaje-zika na ravni 3. letnika gimnazije in dveh izbirnih maturiletnih predmetov. Po maiuriietnem tečaju hihko pristopijo k opravljanja mature. Kot je povedak svetovalna delavka na Šolskem centru Velenje Gabrijela Fidler so dosedanje izku-šnje pokazale, da večina kandidat ovs končano srednjo poklicno šolo ali celo
manj ne zmorejo tega programa oziroma ne opravijo mature.
Na Splošni in strokovni gimnaziji Šolskega centra Velenje bo-dov mjvem šoLskcm letu vpisali v maturitetni tečaj že četrto generacijo dijakov. Prvo leto ga je opravljalo približno 30 kandidii-tov, leto ka'Vîcjc in v tem Šolskem letu pa ga izvajajo v dveh oddelkih. v rednem in izrednem, V rednem je 34 kandidatov, v izrednem pa 22.
Oba progriuna (poklicni in ma-turitetni tečaj) trajata eno leto, izobraževanje v ol>eh pa bodo predvidoma začeli izvajali 6. oktobra. Kandidati morajo prijave oddati najkasneje do 2. septembra. Dodatne informacije so jim na voljo tudi pri .wetovalnih delavkah Šolskega ccntia Velenje.
■ tp
Spodbujanje pok//cne^a Izobraževanja s pomočjo poklicne vzgoje na osnovnih šolah
Delo v deiavnicaii končala prva sicupina
v prostorih i/.4)braževalnej>H centra (*orenja je prejšnji torek sedlo za skupno mizo osem učencev <îsnovne šole Mihe Pinta rja ibleda Velenje« nekateri njihovi starši, mentorji, ravna* teU šole in predstavniki Šolske* {•a cenlra Veier^e. Z delovnim srečanjem so zaznamovali zaključek delavnic <» spoznavanju poklicev v okviru projekta Spodbujanje izobraževanja s pomočjo poklicne vzgoje na osnovni šoli.
V dcIavnicah so učenci pod vodstvom mentorjev spoznavali poklicc v elektro stroki, značilna dela in delovne pogoje, se preizkusili na določenih področjih. Na takšen način so jim organizatorji delavnic želeli pomagati pri spoznavanju samega sebe, jim vzbudili zanimanje za tehniške poklicc, jih seznaniti z možnostmi izobraŽevanja in uveljavljanja v življenju. Učenci so družno z mentorji preživeli po dve šolski uri na Šolskem centru Veletijc, na Premogovniku, v Tcšu in v Gorenju. Izdelke, ki so jih naredili, so ob koncu delavnic lahko odnesli sseboj. Na zaključni delavnici so mentorji predstavili
potek dela, o.svojih vti.sih so spregovorili tudi učenci in njihovi starši.
In zakaj so na Šolskem centru pristopili kprojektu Spodbujanja poklicnega izobraževanja s pomočjo poklicne vzgoje na osnovni šoli? Zato, ker je zanimanje za tehniške programe v.sako leto slabše. S projektom naj bi upadanje za tehniške poklice ustavili aii vsaj upočasnili. Da bi projekt res
zaživel tudi v praksi, so podpisali poslovni dogovor Mestna občina Velenje, ljubljanski zavod I/IDA , Poklicna in tehniška elektro in računalniška šola Šolskega cenlra Velenje, (iorenje in Premogovnik Velenje, Termoelektrarna Šoštanj, osnovni šoli Mihe Pin-tarja Toleda in Livada Velenje, občina Mozirje, osnovna šola Rečica ob Savinji in BSi 11 lišni aparati Nazarje.
V Sloveniji se je pred več k<.>l 30 leti vpisalo v poklicne šole več kot 50 odstotkov učencev, 24 v tehniške in druge šole, blizu 20 odstotkov pa v gimnazije. Danes je precej drugače: za gimnazijske programe se odloči približno 411 odstotkov učencev, za poklicne Sole dobrih 20, za tehniške in druge strokovne Sole pa blizu 35 odstotkov učencev, ki končajo osnovno Solo.
■ tp


Ucenc; so biU navdušeni, mentorji zeio zadovoijni
Otvoritev razstave na Velenjskem gratíu
Epilog ustvarjalnih sred
VELENJE, 21. marca • Prvi pomladni danje na pMnr) privji* 1)i] celo paleto pisanih cvetlic na vrtovih in travnikih, na velenj« skem gradu pa se jev |>etek zgodil ^en do)>4KJek v čast pnemu pomladnemu dnevu.
Že drugo leto je na Ljudski univerzi Velenje potekal Študijski krožek z naskwoni »Ustvarjalne srede«. Članice so pod budnim likovnim očesom mentorico profe.sorice Ur.še Stropnik izvabljale na piano svoje umetniške talente. Začele so s svinčnikom, nadaljevale z ogljem, .se poskusile v tehniki tempera in tudi z akrili. Obliko-
vale so llmo maso in skulpture iz gline. Pa Se vse kaj drugega so spoznavale, mentorica jim je želela predstavili najpomembnejše predstavnike posameznih dob in posameznih tehnik. ot)e-neni pa jim je približala zakonitosti v likovni u met n osli.
Za zaključek tega drugega leta so sklonile, da ».svoja dola na ogled postavijo«. Tako so Blažka Dolini^ck. Darja riscr,.lclka Gr^-diiinik^ Irena Jamnikar, Ksenija Krc^ar, Laum Kregur, Ncda .la-nežiČ, jožica Mandič, Ema Ku-kcivcc. Alenka Mirnik, jona Mir-nik, SaSa Piano in Marjeta Stropnik v petek ponasnc slate
na otvoritvi svoje razstavo. Z uvodnimi melodijami Beaticscv ve Yesterday, ki jo je na violino zaigrala Pia Mimik, so začele razstavo, na kateri je med drugim spregovorila Kiscrka Plahu-to z Ljutlskc univerzo Velenje, ot-voril pa jo je vodja Muzeja Velenje Damijan KJjajič.
Zii večino lazstavljavksobili to prvi koraki in veselje je bilo veliko. Še posebej so hvaležne svoji mentorici Urii za trud in potrpežljivost. predvsem pa za napotke in vedno pozitivno vzpodbujanje. Razstava bo odprta do 4. aprila.
■ D . F.
Velika gosilska vaja zo bodoče častnike
VJNSKA GORA - V ok-N-iru GZ Vlenje že vse od januiirja poteka uspi^sabijanje za gasilske Častnike, ki se ga udeležujejo Člani druSlev iz šaleškega ter zgornje in spodnje savinjskega področja.
Skupaj jih izobraževanje obiskuje 57. V nedeljo je 54 slušateljev opravilo teoretičen del preizkusa po izobraževanju, v pxmedeljek popoldne pašo se zbrali v Crnovi prt Velenju. Na nedograjenem objektu za novim avtl^salonom Avto Igor so jim namreč pripmvili veliko taktično vajo s prikazom ga.šen-j a požara in reševanja iz gorečega objekta. Gasilci scj bili s potekom in izvedbo vaje zadovoljni.
■ bš
TnH^VT^ MAN	In RTV
mÉÊàJL^ diutba. d.o.o. Velenje ittaiz ob ćeiitklh. Cena pos^merne^a iTvoda 290 SfT, ir^eseim naročnina 1.1CN) SIT. trimeseina ratoCnina 3150 SIT. poletna naroen^ 6,100 $rT. letna naročnina 11 SÍT
Uredništvo: SonsZakc^ek (direktor In glavni urednik), ^ns Vovk
(odgovoml urednik), M lieras Xrs&C-Plai^nc (pcrno£nlca umdnlka). Janez Plesntk, Tatjana Podgofâek, BoianaŠpegst (novinar])). Mir^Zakoéek (urednica radija). Janja Košu^šjiegel {telinii^na urednlcai, Toma} Geriak (cAllkovatec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Saáo
KoneCmk, Jiye Bančnik (propagandista):
$«det uredniltva !n uprave: 3320 Velenje. Ktdhceva 2a. p. p. 202,
leleion {03) 59817 50. telefax (03} 897 46 43.
TRR - Nova LB. Vfifsnje- 02426-0D20133854
E*majl: press ®na»9S si
Oblikovanje in graf. priprava: NaS Cas d.O.o. Ttsk Tisama SET d.d, Nahbda: 5.40C Svodw NensroCenih fotografij in rokopisov ne vraiamo!
Po zakonu a DOV čas' uvr^n med proizvode infonnalivnega znaCala za kaiers se pfaCu|ô davek po 8.5% znižam stopf^L
27. marca 2003
»»H^as
DOGODKI
Era ustanovita novo družbo Motiva
Za zdaj 25 enot in 179 zaposlenih
Zm»ir.ij li)re <ldnjskť (Iru/bť Vvlenje ikí prejšnjeu^ ponetlelj-k;i |X>s(ujť dru^ha Motiva. Zn /.&d} /cJni/.uje 10 maluprudaj-níhťnot i/ pn^^rumu tekstila in 15 K p4K)n>ćJa prehrani*, y d. direktorje (ire^orVerlnič.
Nada Z4ivolovsek liudarin, di-rcklorica za kadre, korporativne in splošne zadevo Cre delniške družbe, jc povedala, da so Morivo usianovili v skladu s sprejeto strategijo mednarodnega podjelja, kije tudi njen I()(J odstotni lasinik- Družba Ima sede? v Velenju. Reorganizacijo jc narekovala konkurenca, ki pritiska na vseh koncih in krajih 1er prizadevanja po um-nejScni gi»podaj]enju. »Manjše, 7.6 obstoječe p«>slo\'ne enote ne morejt» hiti konkurenčne, ne morejo se ra/vijati. Zalo jili ho-
mo /dru/ili v veri}^! Trani^l/ in na takšen način družno i/kori* stili tržne priložnosti, lako delajo tudi dru^e po svetu.«
Era d. d. bo /. Moiivo podpisala franSizno pogodbo za po-dročje živilske dejavnosti, /a program leksiilapa se iščejo poslovne partnerje, s kalerinu name ra%'aj o oblikovali mre/o tek-siilnih maloprodajnih enot v Sliv veniji in povsod tam, kjer ima Oni svoje druřhc v jugovzhodni Evropi. Po be,"«dah Iludarino-ve so poslovne enote v Moiivi razbremenili vseh ^IroSkov, povezanih/razvojem Ere delnbške družbe, saj so ocenili, da so le lakt) lahko poslovno aspeítncjk' kol so bile d(«lej.
V tem irenuiku so v Motivi združili 25 manji>ih živilskih In teksiilnih irgovin (s področja
občin Velenje» Í>iv5ianj, Šmartno ob Paki in Mozirje: Velmo Velenje, Dolina Neživila Šošianj. Oljka Šmarlno ob Paki , Blagovnica V Mo/irje, /.ala SoSlanj, Šeniilj. Marker Efen-kova Velenje, Ncřka Velenje, Delikatesa 5o.<ianj. Hram Šmarlno ob Paki), v njih pa je zapi-ttlonih 179 dclavcev. Sprehodom v novo dru;^bo naj sc nc bi v ničemer spremenil njihov položaj. »Vsi imajo enake pravice in seveda tudi dolžnosti.«
In kakšni hudo nadaljnji koraki?
V bliřnji prihodnosli naj bi enotam v frani^izni verigi priključili manj.^e živilske prodajalne iz skupine Koloniále in tudi nckalerevzascbni lasli.
■ tp
Tretja nora krava Je bila Iz Brezij pri Mozirju
Veno naj bi krmili z domačo icrmo
Potem ko ^o preiskave v rele-renčnem lalMjratoriju v Be m u p<ilrdile trelji primer nore krave v Sloveniji« je prejšnjo sredo popoldne Veterinarska uprava Slovenije spon»čila, da je hila oholela tri iiipol leta stara km« va Vena last Petra IVoj^arja i^ Hre/.ij pri Mo/irju.
Na prizadeti kmeliji«^ zatrdili, da do pojava BSE zagotovo ni priAio, ker ?ivâne nis<i krmili s kosino moko, nmpak jc morala bili pot okužl>e drugačna. Veno. kol tudi preostalih sedem krav, od skupno 13, so krmili /. domačo krmo, s silažo in senom. Velerinarji mcsno-koslnc moke, ki jc po mnenju znanstvenikov najverjetnejši vir okužbe, na kmeiiji niso odkrili.
Veterinarska uprava jc že ob ugolovljenem sumu na BSE na Trogcrjevi kmetiji uvedla vse predpisane preveniivnc ukrepe, po potrditvi bolezni pa je rejcu izdala ludi odločbo za usmrti-lev asmih živali iz asnovne ko horle obolele krave. To so vse
liste kraw, ki so z obolelo iive-le 12 mesecev pred in po njenem roj.slvu. Trupla odslranje-nih (evianaziranih) živali so neškodljivo uničili.
Direktor /gornjesavinjskc kmetijske zadruge Anton Vrhi nlk nam je povedal, daje Tro-gcrjcve, ki sc pretežno preživljajo s kmetijslvom, nesreča prečoj prizadela. Na srednje veliki kmetiji pridelujejo in oddajajo mleko, imajo pa ludi kunce in prašiče. Da bi se zadeve na kmeiiji čim prej normalizirale, bo Irogerjevim zadruga pomagala na dva načina: preko hranilno kreditne službe bodo poskušali uredili ugodnejši prcmastirveni krcdil dokler ne dobi povrnjenega denarja iz državnega proračuna. Pomagah pa mu bodo àj pri odbiri živali za njegtw lilev. ^Zaratli tei>a primera bistvenih motenj v |>oslovai\jii iuidni^e ne pričakujemo, saj menimo, da organi/ira n sistem kontr«»le /.a-j<otavlja potrošnikom še večjo varnost in ne ohratno.« Na
vprašanje, kje meni so vzroki /a Že drugi primer obolele krave za BSE (od ireh odkril, v Sloveniji) v /gornji Savinjski dolini» jc Vrhwnik odgovoril: »O tem te/ko kaj rečem, ker je na kmetiji Itogerjevih prisotna sona* ravna reja. Prav tako kot v pri* tneru rejca Braneta Rihtarja iz lïn>.sek2i v občini Gornji (»rad.« Bi bila res lahko vzrok za b{ile-zen kurjenje mesno - kosme moke v Šoštanju. kc( namigujejo nekaieri ? »Skoraj prepričan sem, da to ne more biti v/rok.« je Se dejal Anion VrhoNTiik in dodal, da bi težko poirdil ludi ugibanja, da bi rpcsmvkostna mc^ka «nai>la« pot do p("isamcz-nih kmetov iz TeSa. kjer jo sežigajo.
Brane Riliier. mćmj.^i krnel, pri kaicrem so odkrili prvi primer BSE v Shweniji novembra 2iH)l, je OÚ diiave prejel 1.56 milijona tolarjev pomoči. Vzroka, zakaj je zbolela živai, lakrat niso ugo lovili.
■ tp
Končana preiskava nesreče v Premogovniku Velenje
Nenaden, nepredvidljiv vdor jamsiciii piinov
Namestnik ulavne republiške inšpektorice inî^pektorata /m okolje in prostor mau. Anton Planine je podal prejšnji leden uradno poročilo o Y/n>ku februarske nesreče v Premogovniku Velenje, ki se.fe /godila 6. februarja letos v južnem krihi Jame Preioge, v r^jej pa sta izgubila življenji dva riKlarja, osem pa jih je bilo |H»sk<Hlovanih. Kol uradno ugotavlja inSpek-lor, je bil vzrok nesreče nenavaden, nepredvidljiv vdor jantskih plinov brez predhodnih pojavnih znakov. Vzrok smrti dveh rudarjev je bila zadušilevz jamskimi plini, ki so sc pojavili ob vdoru, ker si zaposleni na odkupu niso namcsiili samo-re.^A'alnih aparatov.
Rudarska inJpckcija je bila o nesreči obveščena v 45-ih minu-lah, pol ure za lem pa so že bili na kraju dogodka, lakrai je vihI-stvo premogovniku žo i/vajalo aktivnosti na osnovi načrta obrambe in reševanja. Zaslišali so vse priče dogodka (nadzornika odkopa, dežurnega elck-tričarja. vodjo jamskih rcScval-nih ekip, dežurnega premogovnika). Na osnovi zbranih izjav je rudarski inšpektorat ugotovil, daje bilo v čiu^u nesreče v jami 27 rudarjev, od lega jih je bilo 8 lakoj po nesreči odpeljanih na zdravljenje v Bolni^nic(i Ib-polšica, dva sia v nesreči umrla,
17 pa jih ni bilo poškodovanih.
Rudarska inšpekcija je na cwnovi izjav prič in analize stanja, v sodelovanju slabom reševanja, določila dodalnc
Mag. Anton Planine, namestnik glavne republiške inspektorice za okolje in prostor in vodja rudarske inspekcije: »Vzro/( nesreće je bii nepredvidtjiv vdor Jamskih piinov brez predhodnih pojavnih znakov."
ukrepe pri nadaljevanju akcije rojevanja. Zavarovali je bilo piv trebno kraj nastanka nevarnega pojava, neposredno nadzorovali plinsko slanje in odkop. Področje so večkral nepiwed-no pregledali z reševalnimi ekipami in pridobivali informacije. May. Anton Planine jc pove-
dal. daje bila lokacija vdora na slacionaži 85 melrov, kar približno 14 metrov pred ustjem odkopa. Na dolžini štirinajstih melrov odvozne proge od ustja proti drobilcu, paso bila Ua dvignjena za približno en meter. V končno poročilo pa jc med drugim zapisal: »Do vdora jamskega plina je priJlo nenadoma, brez predhodne najave znakov, in sicer tako hitro, da so imeli rudarji izredno malo časa za umik. Pri tem tudi ni prišlo do poka, Škripanja podporja, izme-la premoga ali praienja. prav iako ni bilo zaznati stebelnega udara, lakov času reševanju tudi ni bila znana lokacija na.sian-ka vdora plina. Iz izjav prič jc raz\'idno, da nihče na odkupu po prvem ukazu »umik - plin« ni namestil samorciievalncga aparala, ko pa so na zbornem mesui pogrevali nekalere člane in sc vrnili proti odkopu, so si rudarji samore^^evalne aparate namestili.«
Preiskava je torej zaključena, rudarski inšpekloral pa nadaljuje nadzor nad izvajanjem ukrepov izdanih v času rc?^val-nc akcije. Te bodo analizirali in na tej asn<wi tudi določili pogo je odkopavanja v tem delu premogovnika.
■ Mira ZakoŠek
Zaradi blata dela na Macesnikovem plazu napredujejo zelo počasi
Pogodbe s Krívíevím še niso podpisali
Macesnikov plaz v Solčavi je v lani večkral |)o]nil strani sredstev javnega obveščanja. Prvič y:ar«i<li te^a. ker yre /a p)a/. ki ohseji» kar 20 hektarjev in še vedno drsi (v 10 letih seje premaknil za 800 melrov proti Solčavi, od katere je odmaknjen le še p4»ldru|ii kilometer) in dru-
Kmetljska zadruga Šaleška dolina
Malo pripravljenih na vstop v EU
KezultiHi p<»slnvanja Kmetgske zadruge šaleška dolina v letu 2002 kažejo. (h\ so sledili zastavljenim ciljem pri najpomembnejših (lejHMiosiih • pn pnuAcKJ-ni In v trcovski dejav nosti. Leto 2<Mk3 Ixtdn /^)/nami»vali precKsem pogovori o povezovanju 1er pri» pravsih na vstop Slovenije v Evropsko .skupnost. Po nmvnju di* rektofja /^idri^e Marjana Jakoba hodo prav kmelijci najbi»lj ol)čulili le sprvnienil>e. lakih, ki so pripnivljeni na^je, pa je malo.
Pri dosežkih na pcMjročju proizvodnih dcjavnosii najbolj izstopa odk\ip mladega pitanega gt)veda, saj jc bil za 32 odstotkov večji od plana in za 7 odsloikov večji v primerjavi s pnete klim lelom. Spodbudni so bili tudi rvzultjui v mlečni proizvodnji. Na I48kmelijahv ol^ah Velenje. Si^tanj ijiSman-no ob Paki so nam<ïWi 11 milijonov litRiv mleka ali 75 li&^č liirov na kmetijo, kar jc - po mnenju Marjana .lakoba - žc primerljiv p^)dalek z Evropsko skupnostjo. Napi>ri in sprejetju ukrepi izpre-lekJih Ici so se obrestovali. »Rc-ziilialt posl(wanjaso glede na oko-
E^inc dobri. Realizacija jc bila vc^a Z418 odstoikov. soliden jc bil v primerjavi s prejšnjimi leti ludi dobiček, loje dt^brapopoinicaza preccj drugačne čase, nove izzive. Leto 2003 bo namreč /adnje leto pred vsiopom SUav nije v Evri>p-sko .skupnasu Korak Iv za slcwcn-sktf kmete posebej težak, nanj pa tudi mnogi člani naSc zadruge niso pripravljeni. Evropska konkurenca jc namreč huda. naSe kmeiije pa so majhne in raz-drob-Ijene, Zelo nas »tepla« pi>sesl-na struktura in dejstvo, da si.) slo-veaski kak(wosini proizvodi premalo prcpi^znavni. Pridnost, delavnost našega kmeta znajo malo omilile posledio; irdcga vstopil na la trg, bodo pa Se zdalečpremalo za številna odprta vprašanja.« Po njegovem mnenju jc zmanjkalo časa za pravo presirukturira nje kmclijske proizvcxlnje, kar ho slovenskega kmc la potisnilo v neenakopraven položajz <«ialimi 15 članicami. Avstrijci, na primer, so se na 10 pripravljali dalj časa v drugačnem sislemu, imeli st> ludi dni-gačno podporo države, a so imeli kljub temu ob vsiopu velike
težave. Prav lako jc Jakob prepričan. da bo potrebno nekaj vcČ naredili pri osveičanju polrošni-kov, da bodo li zavzetcje posegali po kakovastncj-^h domačih izdelkih. Kajli. ludi v drugih drŽavah ptvnajo afere, povezane z varno hrano, vendar zanje pri nas ne vemo.
Zadrug seveda val sprememb nc bo zaolîsel. ampak krepko po-lisnil v tok dogajanja. Kos bodo raznim čerem le, če bodo zaposleni na zadrugi in njeni člani delali krepkejc z rokov roki. »Kniel-jc sc morajo zavedati da je zadruga njihova, zaposleni na zadrug pa tisti, ki mtuajo bitisposobni in učinkoviij pri uresničevanju njihovih ciljev in zahiev«. Tc bodo zadrupj lažje uresničile ludL če se lxido med sabo povezale. Ziilo.la-koh (x:cnjuje. da bo prav povezovanje od prednoslnih na]ogv lem letu. »S kom se bojnovezovala Kmciijska zadruga Šaleška dolina, 5e neverno natančno. Odprle so vse míížjiosii: z Zgomjcsavinj-sko kmetijsko zadrugo, z zadrugami Spodnje Savinjske ali koroške regije. Kai nekaj povezav v
slavenskem prostoru se je že zgodilo. nam najbližja na Kortv^keni že daje spodbudne rezullaie,«
Čeprav so lani na zadrugi nakazali mtvžnosl začetka izgradnje večjega sodobnega kmetijsko -oskrbnega cenlra v Šoštanju, letos k tej naložbi zanesljivo ne b(v do prisiopili. /a kaj lakega, lako Jakob, nimajo osnovnih piigojev. Zii območje, kjer so načrtovali izgradnjo. namreč ni urejenih potrebnih akiov. Stvar sc odmika, »upam, dase ne bo predolgo, da nas nc bo minila volja. V občini .^oSlanj je kmetov največ in so upravičeno nejevoljni, saj je oskrba kmetov v preostalih dveh občinah precej b<ilje urejena.« Predvideni naložbeni lolarbodo na zadrugi letaš usmerili predvsem v posodobitev strojnega parka in v nadaljnjo prenovo kmeiijske trgcwine v Velenju. Na vpraSanje. ali so mord'i v dogovorih z Mestno občino Velenje glede sadovnjaka na obrobju mesta Velenje korak dlje. pa je Jakob odgi>v(»ril, da nič bližje, kot sobilj na samem začvtku.
■ tp
Uič pa zaradi zapletov z domačini. predvsem rremi kmeti, ki niso suula^all s predvideno sanacijo.
Na novinarski konferenci decembra lani jc predsednica komisije za plazove pri Vladi Republike Slovenije Sonja Bese-ničar-Ahčan med drugim povedala. da so z najbolj »upornim« kmetom Roki)m Krivcem dtisegli načelno privolitev. Z njegovim podpisom pogçxlbe pa naj bi bila lako odstranjena Se zadnja ovira za urejanje tako imenovanega krakii D za c^uScva-nje plazu.
Naj spomnimo: lani so že uredili kraka A in C, pri kraku B pa so dela ustavili, ker Krivec ni so^afeii s tem, da bi vodo s|x-Ijall čez njegovo zemljišče, Zadeva sc jc znašla na sodišču, vendar so kljub sodni odločbi želeli poiskali usirczno rešiicv. Konec novembra lani je Krivcu komisija za sanacijo plazov predlagala, da bi vodo speljali za njegovim silosom in gospt>-darskim p<\slopjem, ki naj bi jih po prvotnem načrtu porušili. Oba objekta bi lorcj osiala. Načelno privolitev je prizadeti kmet po premisleku Ic podpisal. S lem je bila vendarle prižgana zelena luč za nadaljevanje del. Na ta način so se sicer izognili sodni odločbi, je pa moral spremenjeni dokument v presojo na pravobranilstvo.
Kol nam je povedala Bese-ničarjeva po telefonu koncc prejšnjega ledna, pogodbe s Krivčevim Zii zdaj Še niso podpisali. »Zadeva ni tako enostavna. Prav v sredo (včeraj) naj hi vse skupaj uskkidili s prdvol)ra-
nllstvom, kajti že prejšnji sklep ima nekalere pravne |h)sle<ÍÍce. To 1)0 pc»vedalo, ali Ik) (Milrehno spremenili še kakšen sklep ali ne. Sicer {>a imamo vse priprav* Ueno. Svoje je |>ovedalu široka, idejni projekti so.«
Kakšno pa je slanje na ^nid-hišču?
»Dela izvajamo kolikor dopuščajo razmere« Namreč na ohniočju Macesnikovega plazii Je veliko hlala. zato dela napre* dujejo zelo p«ičasi. V zgornjem delu plazu n;^ bi predvkiene ak* hvnosti ki»n6iti čez dokter le<len, nato pa pristopili k sanaciji ^o* spcrdarskega poslopja Roka Krivca oziroma k i/^nidnji o|)«v rne^a /idii,» nam je povedal Dra^o Povh, vodja gradbiščit Ob lem jc izrazil Ixýazcn, da bo odjuga razmere poslabšala in pospešila plazenje. Na Maces-nikovegii plazu je namreč že danes precej površinske voile, ki jo nu^rajo speljali drugam (z deli. ki so jih že opravili, naj bi zmanjšali dnvnje zemlje za vsiij 30 odstotkov), polna vode pa je ludi notranjost phtzu.
Ib vodo naj bi speljali iz globine štirih, ponekod celo desetih metrov s pregradnimi stenami, s kaicrimi bi razdelili plaz na vsaj iri manj.w in s tem preprečili hiiro drsenje čela plazu. Vsaj lako je na že omenjeni dcccmbrski novinarski konfcrcnci dejal dr. Bojan Ma-Jes, predsednik strokovnega odbora za sanacijo plazov velikega obsega. Takrai jc ludi povedal, da sanacija nc bo le draga, ampak tudi trajala bo kar nekaj let,
■ tp
No, pa smo tam!
v nedeljo zvečer je bito nml nmof*imi toUko evforijej da se je po-siopoma poiefifa Šeie nasletlnje dni. I Judje so potrdUi, na kor so nas mnf}}ii nagovafjaJi in kar noj hi hih zû Shvenijo najhoij.^e. Čeprav Se nismo uradno sprejeti, naj hi bili že fam: pravi združeni Evro-pi in v obrambni zvev NaSo. Pri slednjem bi se po mnenju nekate-rili lahko Se kaj zalomilo, ampak mi smo naredili svoje. Za mnoge Siovenceje hita torej sicer navadna nedelja te kar velika nedelja, ki ho uradno sicer šeie 20. aprila. Kar veliki teden pa je hil zûdnji vi» kend v Planici. Nekateri prav prešernemu slavju po<l Poncami pri' pi.yujejo neMiht ntanjši ohisk na referendunm: eni w hili na licu mes(a, drugi prikovani pred televizorje. Xa oboje pa je v veliki meri velja f o, da so dokazali, da se požvižgajo na Kehrov zakon. **Mi, Sfo-vettci. vinca ne prodamo, ker ga sami dobro piti znamo!" pa pesem razjiim zakonom navkljiûf pri nas ^ovo ne bo zamrla.
Sinto Slovenijo pa je pred dnevi dodohm razgibol nekdanji pni mož Gorenja IranAlelšek Pred "električno"preiskovalno komisijo je nanmC nairosd toliko sočnih Í2jav, da je med nekaterimi res povzročil visoko ekktrično mpeiost. Ùovek^ ki ga imajo Še vedno za neke vrste sivo eminenco slovenske energetike, tega upokojenca pa srečamo še vedno po različnih pomembnih telesih, je s swjtnu izjawinùspravlja! tiasmeh na listnice nekareriJt čhnovfx/r-lamentíímepreiskovalne kontrsije, dmgih je na ohraz risalzaskrly-fjenost. Udaril je tudi (X) "domačiJi"- tako mnogi razlagajo njegov komentar oh kritikah, da je zaradi mešetarjenja z elektriko trpela proiz\'odnja v velenjskem premogovniku in šošuinjski termo-
elektrarni. Po njegovem to ni res, v tako prikazovanje pa naj hi hil "prepričan" if uli nekdanji direktor premogovnikii. I^alu ki ga je s .^'ojimi izjavami dvignil IvanAletsek, se še ni polegel.
!n če Se vedno vetjamemo v dohro slovensko ht.f^tnost, fav.sijo, potem se bo gotovo d^ 'igndo veliko prahu tudi med kf}wti. Ja] no, na .spretni stnmi, ho namreč na ogled seznam prejemnikom kmetijskih subvencij. Jo, da ktio gleda v tvojo denarnico, pa nihče nt d nevidí Mti tíuiy ki še tako glasno govoryo o tem. da je treha pUtče prikazali javno. Med kmeti in potrošniki pa je zadnji čas precej po-zamosU/yovzročda tudi Véna; kravicu z območja Mozirja, ki.so jo kot tretjo v državi uradno proglasili za noro.
y vnii pasvetov nn regionalni ravni je vf>onedeljek (kmahi za tem, ko so v Lpihljani zaprli turistični sejem, kije privabil veliko tnrističnih dehwcevii vse države)pri.šcl na vrsto turizem. O tem so govorili na posvetu v l.aškem. Po mnenja nekaterih kritičnih opazovalcev analize kažejo. da imajo vse občine raz\-oj turizma opredeljen kot pred/iostno nalo^j. osnom, na katero gradijo prihodnost; 1' bistvrt pa so konkretnega na redd i malo, redkokje dalj od idejnih projektov Sct\injska statistična regija sicer velja za Uiristično močno raz\'ito, a jita pečat .se vedno v glavnem dajejo zdnnilišča. Dnigod, razen nekaterih izjem, se stvari ne premaknejo in mardikje neznaje prodati, kar imajo. Brez konkretnih programov pa tudi nu denarno pomoč ni mogoče računati Po A ho torej v večini občin tre-reči še B.
m k
32« državno tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije
učenci velenjske glasbene šole znova blesteli
LJUBLJANA, od 20. do 23. marcH - Učenci in dijaki ^las-hen« šuU Fran» Koninsi Kn/eIJskťga so na 32. državnem tekmoviinju mladih ^ius» l)ťník4)V Slovenije /nova l>les teli. Nastopilo Jih Je 23, osvojili pa so štiri xlate nagrade, deset srebrnih in sedem srebrnih plaket
Uvrstitve: violina I.a (kategorija): Margarila Ulokina (91 loCk) srebrna plakeia: violina l.b: Jelena Osiojič srebrna plakeia: violina 11.h: Jerneja Pačnik (87,33), bronasta; violončelo l.a: Mihaela Šliglie (86,67), bronasta; violonček> U. h: Marko EG-agelnik (84), priznanje; kitara l.a: Urban MeŽa (89). bronasta; kitara l.c: Du-
nja Vrhíwnik (92,33), srebrna: kitara ILa: Primož Barkovič (88,33), bronasia; Maiie Bor-kovič (y4), srebrna 3. nagrada: kitara [l.b: íliga Berloioiik (84), priznanje; kontrabas 11.b: Uroil Lečnik (94,33), srebrna 2. nagrada; harfa H.a Aida Ahmc-toviř (85), bronasta. Katja Skri-nar(l()0),7lata 1. nagrada; har-rall.b; MIrjam Kolar (85),bronasta, Nina MlklavćiC (90), srebrna 3. nagrada. Marina RužiC (94), srebrna 2. nagrada; orgle
I.c;	Barbara Mirkac (95,67), zlata 2. nagrada, Veronika Roi>er (96,33), zlata 1. nagrada: orgle
II.ar	Simon Č'opar (94), srebrna 2. nagrada, Polona Miklavc (85,67), bronasta; trio flavt (Spela Koren, Azra Rogo, Nad-
jaReCnikJl.kategorija (91,33), srebrna; kvartet klarinetov (Mitja SkoČaj, Aljoša Pavline, Mitja Maro!>ek, Andrej KržiČ), I. kategorija (92,67), srebrna; kvartet saksofonov (Miha Perk, Janez Ur.sej, Anja Koi^uh, Blaž Ris), t. kategorija (98,33), zlata 2 nagrada.
Na državno tekmovanje so se uvrstili le /laii s prehodnega regijskega tekmovanja. O kako-
vosti dela v velenjski glasbeni 5oli pa med drugim priéa tudi podatek- daje na naj:?ahlevnejši prei/kuSnji med 50 slovenskimi glasbenimi šolami imela velenjska glasbena šola druga največ tekmovalcev, f^ednjoje bila Ic Srednja gkisbena in baletna šola Ljubljana, za njo pa ljubljanska Akademija ra glasbo.
■ tp
SODOBEN NAČIN PREZRAČEVANJA PROSTOROV
V sed^j6m času je pomembno dosegati pogoje tjgodnega bivanja In úela v prostorih ob tm manjših strošMh za energijo. Naravno preučevanje prostorov, ki se največkrat odvija nekontrollrćino ne zadostuje.
Sodobno stavbno potii^tvo Ima odlično izvedeno tesnjenje med krili In podboji. S tem je naravno prezračevanje skozi špranje minimalno. Zaradi tega je potrebno prostore prisilno prezračevati In s tem zagotovfti predpisano Količino svežega zraka. Ta zrak mor3 bitf pred vstopom v prostor ogret na ustre^o temperaturo. Minimalna zahGva ki jo predpisuje Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji je 15m'/h svežega zraka po osebi
ozlmma0,5 kratna voltimsKa Izmenjava. Sodobne naprave za prezračevanje moraio ln>eti vgrajen sistem za vračanje toplote Iz oCpadnega zraka. Te
elemente imenujemo rekuperatorjl. V osnovi ločimo dva tipa rekuperatorjev In sicer ploščni In rotacijski. Pri individualnih objektih je najpogostejša uporaba plošč neg a rekuperatoila.
Sistem deluje tako, da se vstopni zrak segreva ob ploščah rekuperatorja, ki so predhodno že segrete od izstopnega oziroma odpadnega
zraka. S tem se zmanjša poraba energije za ogrevanje. Oba zračna tokova nista v neposrednem stiku, tako da ne more priti do medsebojnega mešanja. Celotno napravo, ki je pri takih objektih manjših dimenzij In jo je mogoče namestit) kjerkoli v objektu (najpogosteje na podstrešju) sestavljajo poleg rekuperatorja še dovodni in odvodni ventilator, filter, električni ali toplovodni grelec zraka na vstopni strani. Naprava je običajno izdelana v kompaktni izvedbi. Na napravo je potrebno p^i^juCtti kanalski razvod dovodnega In odvodnega zraka z ustreznimi elementi za zajem In distribucijo. V napravo je možno vgraditi tudi dodaten prenosnik na hladno vodo ali direktni upanalnik, s kateiim v poletnem obdobju hladimo vstopni rak, Sveži zrak dovajamo v bivalne prostore In s tem ustva^amo ugodne mikrokllmatske razmere za blvan}e In delo. Iz prostorov kot so kuhinja, kopalnica In sanitarije 0l:^/ajam0 že segreti zrak In z njim vlago ter nepnjetne vonjave. Izstopajoči zrak pred izstopom v okolico oddaja toploto ploščam rekuperatorja. IzkOTStkI take naprave so zelo visolc, saj znašajo med 70 in 92%. Toliko manj je v tem primeru potrebne energije za segrevanje. V vmesnih obdobjih pred in po kurilni sezoni največkrat vstopajoči zrak ni potrebno dodatno segrevati.
Zvone Markovič, ui}rv.dipUng.s1foi.

TERMO SHOR d.o.o.
trgovina in inženiring Cesta talcev 5.3320Veienje Tel.: 03/ 5864 392, 5862 885,041/ 625 987 fax: 5864 383
•	klimatizacija • prezračevanje - ogrevanje - hlajenje
•	svrrovakje. projektiranje in izvedba objektov
Piše: trena Jakopanec
perspektiva
Kakorkoli.
Pn-e duše.so i' vojni proti Irahi žezaf>nsli-ie telesa. Pocedda se je pn'a kri, sto/jena je Skoda, CNN ekstatično tuU poročila, katerih ritem je noro in panično posfK'sen, poleg pr\ ih deklariranih zmag pristavimo šepn-e polomije. Pižami odzni-Britanci ravno osupli sjjoznavajo, da bodo umirali tudi njihovi fantje. Kol hi jim tega nihče prej ne povedal. i^jsneiki ttčinkiijejo nekoliko fikcijsko, spominjajo na računalniške i^ce, zato lahko apatično obsedimo na na.slanjačdi.
Kakorkoli, nekdo je očitno lu'ipeino odstranil porcelanasto krhki Živi ščit, ki so ga v/raku tvorili prostovoljci à dmgih držav, /jvi ščit seje vrnil, od k/)derjepri.^ely za-piisld Bagdad, protesti so se umaknili v varno zavetje, da so lahko veliki otroci sprostili s\ oje peklenske igračke. Danes se ljudje (ičitno niso sposobni spustiti nadrealne pacifistične norosti -vzimjaii. Do konca, za cenosi-ojih življenj Jeniu namreč pravimo /.ti'i ščit, vse ostalo je ponaredek. loda to imenitno ime sije nadela shtpinica petstotih iMsanieznihn-, kijev Ini kn nekaj ča.sa zganjala medijski kraval, nn'no toliko, da so zabmele kamere, da so pni novinarji na.sU svoje hotelske sobe in so se vzf}ostavile konmnihicije - za veliki Jinale. veltki ognjemet, ki je po nesrečnem naključju ravno tisto, prod čemur je začetna skupinica protestirala. Vojna.
Andrej Morovtč, gonilna sila slovenskega Žh'ega ščita, izpod prytov nekega pisatelja poimenovan ntJi puer aeiemiis^, je pri-skakljal domov, ker ima tukaj »nujne opravke«. Bambije^'sko. Kaj hočemo, ne moremo ga obsojati^ če se je odločU zh'etif mi, ki sploh nismo .sIL Toda njegov '/m ščit se lahko uradno mzgla-si za farso po tistem, ko je odrešeniško objavljal svoja dožh'etja v ha kil v Mladini - dasi mu je honorar znova pomagal k tistemu, k čemur očitno stremi kot mivsi-kprežh'etju, in dalje zlasti po tistem, kose je po vrjùtx'i domov v ma rilwrski Jakami preteklo sredo odločil prirediti JA VNO DKAŽBO ^takšnth in dni-gačnih predmetov, kijih je pripeljal s seboj ob vrnitvi iz Iraka.« Torej Sadamovih podobic in takšnih reči, ki.so tukaj ta hip gotovo hdtne. Karkljtdy nekim eksistencittlni?n temeljem vendarle srit-lji)'o smrdi po gndem kapitalističnem okori.ščanju člo\'eŠke stiske nekoga, ki ga je Morcnnč vendar zapustil. Toda - hd je tam, bUo ga je strah, mislU je dobro - njegovi rnijni opravki so se začeli prej, preden se je začela vvjna. Kttj hočemo, zgolj simbolne geste, mišljene še tako dobro, ne preprečijo umiranja. Moramo z nizkotno skepso res temeljito pretresati vsakega junaka, ki.se vrne v očetnjm'o, in ga za nameček zmerjati z wjnim dobičkarjem ? Ki)-mentarz omrežnega fomma (kise mu z olajšanjempridniztijem): Morovič bo vsaj kakšno knjigo spet napisal... končnoDa. junak nam je dolžan še potopisno knjigo, preden mu z las odpihnemo prhljaj (alije bil-losos?^) dvoma.
Ah, ravno zdaj, po vsem tem. se vdajmo (alkoholizirani?-'j Imd-kosti, kajti, vse kaže. priključili se botno vojaškemu konglomeratu, v katerem v.sem članicam pnn-zaprav ni jasno, kdo je (notranji kaj šele znntmjil) soxmanik. AH kdo bo narekoval Kaj hočemo, taka je bila volja Ijtidstvai Torej z^nipitnja v ideologije vendarle Še niso mrtvíL Ali pač zaupanja v kafntal. Nenazadnje - zaupanje v orožje je Še kako živo. Pod to se podpiše Michael (tie Rt)-ger!^} Moore.
ibrcj Dragi moji. Povzemimo. Tankajte, kajti cena nafte bo zrasla, nekdo prt ho ma.stno zashdil. To je.sploh namen. Samo kako, da nas spet nekako ni znn en? Ker naše mke niso krvave? Ih ne bi rekla. Da niso. Zagatno, kajne?
Op. pi.si
I. puer aeterrtus lat. večno mlad. PO Jttngu določen tif) osebe -očarljh', prisrčen, kreath'en, se x'selcj podi za s\njimi sanjami (ali pa stmn od teža\'?j. Adtde.scentno razposajen tudi v poznih letih, (X)ln življenja, a aidi čtidno uniáijoč za okolico. Poznamo te t if Je. mahali smo jim v.slovo, ko sv dnvlizaxwjinti nerealnimi cilji
2 Lo.sos dvoma. Ad(m}sovpost mori&n zalogetjčič, TZS, 2002
3.	Zakon o omejevanju porabe alkohola podpiram. Izženimo cirozo iz .slovenskih jeter!
4.	Kameradi mojiy siyet se vam ni ljubilo na volišča!
5.	Michael Moore. Avtor dokumentan a Bovling za Columl»-ne in prr)ie.stnega pisma predsedniku ZDA proti vojni, za nameček pa Še mnor sočne knjige »Stupid White Men. «

R3šernova 1A, Velenje vabi k sodelovanfu
ORODJARJA
RAZPISNI POGOJI:
' Končana triielna šola za oblikovalce kovin- stnjgar, rezkalec, brusiiec, orodjar
•	Tri lata delovnih izkušeni na področju izdelave aH vzdrteva/ija orodij za preoblikovanje kovin in brizganja plastike
•	Vozniški izp^B kategorije
Ponujamo zanimivo delo, slimulatin» nagrajevanje In možnost nadal jnjaga lzpopolnjflvan|a.
Deicvnc ramierje bomo sklenili za določen Čas enega leta, $ trimesečnim poskusnim delom In z možnostjo ka&nejSe zaposlitve za nedoločen čas. Oeiovno mesto le v \^lenju.
Pisne pnjave z dokaali o Izpolnjevanju podjev in opisom đosedanlega dela poSljtte ve dneh po objavi na naslov: FORI d.o.o. Prešernova cesta 1a, Valenje.
27. marca 2003

POGOVOR Z RAZLOGOM
Na pogovor smo povabili podžupana mestne občine Velenje in poslanca ZLSD v Državnem zboru Bojana Kontića
Se nam SA-ŠA izmika?
Hoj:m;i K<»ntica p4>/nale verjetno predvsem kol |)(»slunc*a.Je p^i iudi eden i/me<l treh podžupanov mestne otaine Velenje in ti.sti, ki nHdameščit /upami. Vodilje žudnjo seje» sveta mestne ohćine Velenje In zadnjih štirinajst dni. koje bil /iipnn nn dopustu, skrliel m najnujnejše naloge« In ker se v tem Času zapletajo in razpletajo nekatere aktualne teme. smo ga |M)vah|]i na p«>Kovor.
#	Zelo ste razp&i ni€d Velenjem in LjubljO' no, kajsiehoij Velenjčun aiî Ljubljančani^ »Vedno hom osl.al Velcnjian. Ljubljana
mc ni prhcgnila niii loiiko, da bi spremenil narečje. Svojo mladosi sem preživel v Pcsju, kjer smo bili pravzaprav »jozikoi-vord« le doline» ki ji povsem pripadam. Seveda sem zaradi obveznosii nenehno na pofi med Velenjem in Ljubljano in eden tislih. ki ncsirpno čakam boljših ecsinih povezav.«
#	So. ravno foJe trenutno najbolj aktualna na/ofía. (/lede na to, da avtocesto Sloveni' Ja ze^radi. si mora Vdenje Tfluotoviii b<^jŠo povezavo z tijo. Vi vte hW na tem področju ie aktivni in med drugim dosegli, da je postala to »hitra cesta«. kiJehiladeiezsiatU' di nekaj poprai'U in preureditev. Joda te se-daj delujejo hoíj kot farsa. Cesta ima sko» raj v celotni dolžini neprekinjeno črto in omejitev na 60 hn.
»Verjemilc, da poznam vsak ovinek na tej eesti, ki je res katastrofalna in pi«taja ludi ozko grlo gospodarstvu. Mislim, da pri snovanju državnih planovvprctekhxsli nihče ni računal na lollkîen gospodarski ra/cvei lega okoija. Zavedam se odgovornosti, ki jo imamo vsi trije poslanci, da dosežemo, da dobi la projekt ustrezno mesto v državnem prostorskem planu. Mislili pa moramo vsaj desetletje naprej in doseći dobro cestno povexavo ludi z Avstrijo, s katero bomo že v kratkem povezani v Cv-Tijpsko unijo. Pr<5mctna os iz Avstrije preko Koroške in Savinjske ter navezava na avtiKcstni križ. ki je primarnega značaja. 1er nato proti HrvaiUci. bo za nas življcn-skega pomena. î^irSe zavedanje te pomembnosti na meddržavni ravni, bo ludi pogoj za udeležbo pri dodeljevanju sredstev strukturnih skladov Evropske unije«
#	PreprHatui sem^ da boste imeli pri tem popolno podporo, tolikšne nsklaje/iosti, kot je pn zahtevi ptf holj,^i povezanosti Velenja s svetom, najhri nikjer drugje ni?
»Zagotovo. Biti moramo vztrajni in odtočni na vseh področjih in doseči najprej hitro cestno povezavo z avtoccsto in kasneje ludi z Avstrijo.«
#	Pravzaprav Je taksno z4ruřfivattje funkcij (poslanec, podiu pan, občinski svetnik), ki Je sicer zagotovo naponio. pri va.^em po-slamketndelu verjeitio tudi dobrodošlo. Ta-ko lahko neposredno prenašate probletne tega okolja na ttajvi^ji državni nivo. Je to v praksi sploh tako?
»V bistvu gre za napačno raznii.^ljanje in pričakovanje, da smo poslanci predslav-niki lokalnega interesa, poslanska funkcija je nekaj drugega,
#	Ampak okolje od vas vendarle pričakuje, da boste kaj naredili zanj?
»Seveda, saj čkTvek ne more iz svoje kože. lzliaja.5 iz določenega okolja, njeg(Tve probleme dobro poznal in tudi skuSa^ naredili kar največ zanj in tona način,daimaSpri sprejemanju odločitev nenehno pred očmi tudi njihov vpiiv na (Dkolje iz katerega pri-hajaS. Drugače pa mislim, da je funkcija podžupana oz. svetnika in poslanca združljiva in cclo koristna, ker imamo tako veliko koristnih informacij od lam. kjer nastajajo in jih lahko ludi koristno uporabimo. Obseg del pa je po moje tako velik, da bi moraJi temeljilo preiehlati združljivost županskih (za občine večje od lilDtJO prebivalcev) in poslanskih funkcij. To vidim tudi sedaj, ko nadomeščam župana. legavdaljAem obdobju ne bi zmogel. Kvalitetno opravljanje zaupanih nalog terja popolno predanost opravljanja le ene za-hlevne funkcije.«
#	Vodili ste tudi marčevsko zasedanje ve» lenjske občinskega sveta. Kako se pifčuti' te v tej vlogi?
»Dobro! Moram priznati, da mi leži. Večjih problemov s tem nimam, imam pa tudi občutek, da mc kolegice in kolegi svetniki sprejemajo in da smo ludi sejo zelo korektno izpeljali. Pomembno je, da ima^ enotna merila takozu pozicijske kot opozicijske svetnike.«
#	Na vaso pobudo ste z d tie v nega reda umahtili povišanje cen v velenjsSkih vrf-cik. Zakaj?
»Umaknili smojo vsoglasju zžupanom. Povijanja cen so zelo občutljiva tema in sveiniki.se jih lotevamo z vso resnostjo, V predvolilni kamp«mji smo obljubljali, da bom<i skrbeli da cene na področju komunalne infrastrukture ínjavnihzavodwne
Bojan Kontič
bodo uhajale z vajeti. Največji razlog lega umika je bil ta, da gradivo formalno ni bilo ustrezno pripravljeno in daje i^lo za nekakšno obliko avtomatizma. Prepričan sem, da se v vrlcih trudijo in lepo skrbijo za na^ otroke, bodo pa tudi oni. tako kot na vseh področjih, mi^rali poiskati rezerve. Vsi starši ludi niso zadovoljni, zalo moramo ob tem predlogu resnično opravili dovolj tehtno razpravo.«
#	(^eiudi nekako velja, da svetniki soglasno podpirajo celovito rešitev ktiiiž/iice,Je bilo ob predlogu sojwanciranja, ki ste ga potr» dili, kar nekaj pripomb, saj investicija Še ni dorečena in nekateri so imeli občutek, da podpirajo >tmačka v žaklju.« »Včasih je ireba hitro izkori.siiti dane
možnost i, .saj je naslednji irenulek prepozno, o vsem pa seveda obvci^čamo najviSji občinski organ. 'Iako smo se lani zelo hi-iro odloČili za tidkupsiavbe nekdanje Elek-irotehne in vanjo že preselili otročki oddelek knjižnice. S sklepom o sofinanciranju smo izrazili namen, da bomo s lo naložbo nadaljevali. S leni si zagotavljamo tudi državno udeležbo v vií>íni milijonov tolarjev» ki bodo delno na voljo prihodnje leto. KakSna pa bo konkretna rešitev se Še dogcwarjamo. Ko bo oblikovana, jo bo seveda potrdil občinski svei. vsekakor pa računam, da homo ta irdi oreh v tem mandatnem obdobju siril.«
#	Se ene velike naložbe se lotevale letaš, pO' sodobit) e Rdeče dvorane/
»la je že res potrebna obnove, ne le zaradi evropskega rokometnega prveaslva, ampak ludi sicer bi se te naloge morali lo-liti. Res pa je, da jo bomo zdaj pospe.^ili, Moram povedali, da se pri tem zelo trudi poslanski kolega Jožef Kavtičnik, tako da bo tudi za to naložbo del sredsiev prispevala diiava. Drez pomembnega vložka lokalne skupnosti pa seveda nc bi Slo. To je pogoj za .sofinanciranje s strani države. Misiim. da je finančna konstrukcija v glavnem sklenjena, zagotoviti je treba áe okoli 80 milijonov tolarjev in sicer do pričet-ka drugega dela naložbe, ko bomo začeli nabavljati oj^remo. Tu računamo na inter-
es in pomoč gospodarstva lega okolja.« % Kilaj bo obnova stekla?
»Delo vodi gradlxiui odbor, ki gaje imenoval župan. Pričelek del bomo skuSali organizirati lako, da bo delovanje Rdeče dvorane kar najmanj moteno- med šolskimi ptíčilnicami. Vja dejavnosii, ki naj bi takrat lam potekale pa )x")mo skakali zagotoviti nadomestne prostore.«
#	Ki H kaffi Ifo l&i?s stekla /udi fe diA}ii> načrt o-vana izgradnja varstveno delovnega cen-tra Ježek?
»Ta gradnja se je res zapletala, a mislim, daje zdaj tako daleč, da jo bomo res začeli. Tu se moram zahvalili ministru dr. Vladu Dimovskemu, ki s^c je pri tem močno an-gřižiral. Naložbo zelo aktivno podpira župan Srečko Meh tudi s konkretnimi dobrcv delnimi aktivnastmi in se veliko jih je, ki so že in šc želijo pomagali.«
#	Naložbe so za nadaljnji razvoj tega okolja vsekakor zMo ptnmmhne, pomembno pa Je tudi, da mesto dobro vzdržnjetno. iMos so ZM stekle aktivnosti, kijih podpira mestna občina Velenje.
»Meslna občina in samo mesto Velenje sodita v vrh urejenosti v Sloveniji, to pa ne pomeni, da smo z diiseženim zadovoljni. Tudi sam se večkrat sprehajam in opazim mnoge pomanjkljivosti, ki jih je potrebno odpraviti, Med drugim bo treba poskrbeti za praznjenje ko^v ludi ob sobotah, nedeljah in praznikih, več pa narediti tudi na preprečevanju vandalizma. Žal ga je ogromno in občina mi^ra nameniti mnogo preveč denarja za to, da popravi uničentj. Vsi bi se morali lega bolj zavedati, in se tudi po svojih močeh vključevali v preprečevanje vandalizma. Naš skupni standard bi tako lahko bil neprimerno višji, mesto pa bolj urejeno in še lepše.«
#	NajgršeJe praviloma spomladi, ko skop" ni sneg in se pokaze v,ve kar se je nabralo preko zime.
»Prav zalo «îrganizira mestna občina Velenje vsodelcjvanju s p<x''blaščcnim píxljet-jem PUP in krajevnimi skupnostmi vsako pomlad široko zastavljeno akcijo čiščenja okolja. Med drugim poskrbimo ludi za organizirane tjdvoze odpadkov in nekoliko kasneje Šc kosovnih odpadkov. Občane naprošamo, da se pri tem držijo navodil in da tokrat odlagajo v postavljene kesone res sam<5 odpadke nastale pri pomladanskem ČL^enju, o odvo/.u kosovnih pa bodo prav tako obveščeni,«
#	/iVid najbolj »črnih točk» v mestu, kar se /icV ur^enosti, je osrednji spomenik one-mele puške. Vt ste tmli predsednik borČ'ev' ske organizacije^ boste vendar kaj naredi'
n?
»Združenje si že diiigo prizadeva, da bi la spomenik uredili in lansko leto je mestna občina ludi izdelala projekt prenove. Letos naj bi obnova v sodelovanju s spomeniškim varstvom ludi slekla.« % V Sloveniji je ena najbolj ahualnih tetn regionalizacija. Imamo .Še kaj mobtosti za oblihfvanje Saše?
»Na njej vztrajamo in loz argumenti. Žal pa gredo zadeve tu precej svojo pot. Zaskrbljeni smo nad predvideno regionalizacijo upravnih enot. V predltîgu sla dve varianti (po prvi bi imela Slovenija 8 po drugi pa 12 upravnih enot), v Velenju pa naj bi bila izpostava. Minister sicer zagtv lavlja, da se uprava s tem ne bo oddaljila od uporabniktTV. Zelo lahko se zgodi, da bo la usmeritev osnova za bodoče regije oziroma pokrajine. Skušamo prepričali pristojne. da strokovne podlage za taksno odločitev niso pravilne. Mi cclo mislimo, da pri icm doliičanju sploh niso upoštevali kriterijev, ampak encwtavno izbrali bir sta-tislične regije. V tem trenutku je zalo naša najpomembnejša naloga, da dosežemo ohranitev upravne enote v Velenju. S tem Saša ostaja realna. V nasprotnem primeru bo potreben resen razmislek o naših morebitnih »povezavah« ludi s Koroško.«
■ f^iraZakošek
Civilna Iniciativa prerasla v ekološko društvo Nazarje
»Dovolj nam je sprenevedanja!«
NAZARIE, 23. marui - Čeprav prťvladujť ol>čuU*k. ihi aktivnosti 12-ćlHnske Civilne iniciaH-vc 2A ohranitev Naz^irij z okoljem 74islale. lo nedrží. Dok»/z» (oje ustanovitev Zgornjesavinjske)>a ťkoloAke^a dru.stva Nazarij.
»Dovolj nam je sprenevedanja, dovolj ignorantskega ixJnosav(xl-
Zvone Jelen
siva podjetja Glin Pohištvo in občine Nazarje. Nihče od njih nam ne prisluline, kaj šele da bi ukrepal gled^i našega opozarjanja na prekomerno onesnaževanje okolja in zraka z lesnim pral'tom, hrupnim in dmgimi škodljivimi sncw-mi. Ne ukrepa niti pristojna inSpckcija, kot ji nalaga zakonodaja. Lokalna oblast molči, čeprav je občanom dolična zagotavljati zdravo bivalno okolje. Kol civilna inicialjvanam kzavzetejšemu delu na tem potlročju ni aspclo sptxi-buditi niti svetnikov, ki smojih izvolili občani. Zato smo se cxJločili. da stopimo na višji-) sudnico. Upamo, da bomo kol društvo lažje in uspešneje preprečili natlaljnje onesnaževanje okolja in zraka v Nazarjah ter ogrožanje našega zdravja,« nam je pojasnil razloge za uslancwitev dništv« njegcw predsednik Zvone jelen.
Kot je Še povedal, so iupana ]vanH Purnata posebej povabili na sestanek civilne initiative, vendar se njihovemu vabilu ni odzval. Tako so oslala številna vprašanja, ki so jih pripravili zanj, brez (ul-giîvora. Med drugim so hoteli iz prvih n.ik slišati, kdo je najbolj (xl-govoren za kakovost bivanja v
okolju? Ali ima ?upan večje pri-.stojn<«ti kol inšpektor? /akaj ni sklical zbora krajanov, čeprav ga je sam napovedal? Želeli so tudi izvedeti več o tako imenovanih conali, kdo in kako bi laiiko kon^ tinuiram^ izvajal meritve stanja v okolju v Nazarjah? Sta se občina Nazarje in (tlin Pohištvo prijavila na kakšen republiški ali med-nan;)dni ekokxški razpis? Ali Iver-ka (Glin Pohištvo) plačuje eko-lo.ško takso ali morebiti dobi občina kol nadomestilo z^ stanje v okolju kakšna finančna sredstva? Nenazadnje pa so holeli Purnata spomnili na njegove predvolilne obljube, ki jih jc v zve« zi 7. rešitvijo ekoloških vprašanj dajal volilcem In volllkam îe na volitvah, leta
Zvone Jelen je še p<wcdal. so se ptve/aii z Ilki>l(i5kim gibanjem Sk> ve nije. Generalni sekretar il ranke Karli Lipič jim je obljubil vso po-moC v njihovih prizadevanjih. Ta jim bo ziinesljiv(î pt>irebna, saj dekwni program društva zastavili precej širi i kot je hiio podrt^ije delovanja civi lne inicialive. »Resnično bomo nasprotovali vsem tistim, ki jim je malo mar za ekološka vpra^inja. S pn>tom bomi> tKiločno pokazali navseonesnazevak^e, ne samo na Glin Pohištvo, kajti tudi nekateri kmetje polivajo gnojnico po poljih in travnikih na ví)díwar-srvenih ol>mi^Jlh. med nami so nevestni lastniki gtizdov, na.ša skrb bodo tudi reke in vode,... Skratka, pcxiročje tlelovanja bi^mo razširili na vprašanja, ki se dot ikajo eko-N »gije tako in dRigaCc.'<
Fb besedah .lelena jih v njihovih prizadevanjih oWani podpirajo, čeprav bodo pt^dporc^ lahko konkretneje >»zmerili»< na (^krogli mizi o ekoloških temah. »Soglašam, da je zelo fwmembnilî lt)() delovnih mest v Glin f\>liiŠivo, pomembno pa je ludi zdravje blizu 2000 občanov. Zavedamo pa se, da najbrž lisi i, ki stanujejo v i^rCju Na-zarij, drugače razmišljajo o teh \praŠanjih kot drugi, ki živijo izven naselja,'« je še p^^dčrtal Zvizne Jc-kne, predsednik v ponedeljek asta-novljenega Zgornjesavinjskcga ekološkega društva Nazaije.
■ tp
Sadni vrt spomladi
VELENJE- Ljmlska univerza Velenje je v,sí>b<íto organizirala zanimivo predavanje o vzgoji, negi in zaščiti sadnega vrta ter o sp<^m-ladanski h delih v sadovnjaku. Poznavalec sadjarstva Henrik Mile Jonko iz U^koviee, je praktično predstavil osnove malega sadjarstva in principe vzgoje, nege in z.aŠČite sadnega drevja. V sadovnjaku Turn Kmeti' jske zadruge šale.ška dolina pa so si udeleženci nato cigledali ot>rezo-vanje sadnega drevja in se s škarjami in Žagico ludi sumi pc^izkusili.
■ /m

Govorice, <ta je Nama v Velenju naprodaj, smo preverili pri generalnem direktorju Name Ljubljana Tevžu Tavčarju
Nama je prodana!?
Now trî^ne numere so nepredvidljiv« in i/ <lnev;i v dan se do^njajo tudi v našem okolju velike spremembe. Tisto, kijr je bilu^e včeraj doliro. je lahko danes že slaho, juri pa sploh ne obstoja več. To velja tudi /a trgovske in {gostinske 1 o bi le. Kur nekaj jih Je /omenjalo last-nike. ^uto tudi ni ^udno. da se informacije in de/informacije o lem širijo z bliskovito naglico. V z:idnjem o1> doliju se po Velenju veliko govori o tem, duje pnKlami Čudi Velebla* ^ovnica Nam». To je seveda pov/n»Čilo precejšnje vznemirjenje /.lasti med /^iposlenimi. čeprav Jim tega uradno ni nih^e potr* dii. veliko pa soo tem vedeli povedutl tudi dru}*i, preti vsem iKti. ki to Iruovino na eni najlepših in najbolj frekvenčnih lokaci) Velenju radi obiskuje« jo. Informacijo smo preverili pri prvem mo/.u Name Tev/u Tavčarju.
# Jc Nama Veknje res-
pntdana?
«Nama ni prodana.	Veleblagovnice Nama Ljubljana
Dela lako kol doslej.	Proàana!^
V tem trenutku i/jcmno dobro. Ravnokar imamo gaspodinjski mc.scc in na.^i oddelki, na ka-lerili [ponujamo dvajscii^dsiotni popusi so zelo dobro založeni. Od/iv jc prav lako dober, nek H tore zaloge so nam celo pošle, pa smo jih bilro nadomcslili.
Veleblagovnica Nama nikiikor ni prodana, vem pa da so se pojavile gworicc, da jo proda-
srečevali z velikimi težavami, ko smo aslvar-jali kar irikiTïl manj kol sedaj. Prav lako je pomembno, da smo uspeli v lem Času tudi v ce-loli t>dpraviii zadolj^cnosL Tudi s posUwanjem Veleblagovnice Nama v Velenju smo zadovoljni. S prodajo na podroiju tehnike in kozmcli-kc smo zad(.m-)ljni, s prodajo tekstila pa cclo zelo zadovoljni. Mťslim in irdim.daje ta ponudba po opremi prostora in izboru artiklov med najboljšimi v lem okolju.«
# Torg lahko rečeva, da ste trgovci tudi ko rûz/fit^jate o sehi ozi' roma svojih Masovni* cah. Ce hi n^^kdo po-/ludil za /\amo doivf/ rah/jóv? cv/to. hi Jo prodali/
»Natančno lako! Danes je vsaka stvar kupljiva. Pa nismo zato vsi »prodane du.še«, ampak skoraj v.^oje mogoče kupili za dovolj visoko cc-noî To sc dogaja povsod po svçiu, Ic da nekateri ljudje nc morejo razumeli, da seje Cas lako liilro zamenjal. Zadeve so danes popolnoma drugačno, kol so bile pred petimi leti. mi gledamo na lo dovolj neobremenjeno in imamo povsem cisto vesL«
# Kaj pa hi v primeru, da hi Vtkhla^n'uico A'đ-ma y Vcte/iju prodali, naredili z defavci/ »Poskrbeli bi zanje, tako kol nam nalaga za-
k4)n<ídajiL«
Veleblagovnica Nama Velenje dobro dela, Še posebej so zadovoljni s prodajo tekstila,
pa tudi kozmetike In tehnike.
jamo. Res pa je, da smo podobno kot za vse druge veleblagovnice, ludi za ceniralno, ki jo imamo na najboljši lokaciji v Ljubljani, preverjali, kaki^no ceno bi bilo zanjo, ic hi i^li v prodajo, mogcwíe doseCi.«
#	Fomenî /o, da jt v (^m ircnuiku ne prodajate? »Odgovor na lakino vprašanje ne more bili
prcprt'Slo da ali pa ne. Zavedali se je treba, da smo tudi mi Lrgovsko blago ...«
#	7m koliko pa hi jo pritdaU?
"Nasi šiirjc najvcCji lastniki izvirajo iz fi-nanCnih krogov, imajo 90 odstotkov imetja in niso slrateSki lastniki, torej so na prodajo podjetja, celotnega ali pa po delih, pripravljeni, Ce seveda inicres tako txenijo.«
#	Prftdaja Je nereda odvLvna f*d rcntahilnosii po-\foyaftJa. Kako posluje va.ša enota tukaj Velenju?
»Nama v celoti posluje zelo dobro, lansko poslovno leto smo sklenili zelo uspešno, naj-uspci>nejsc doslej. Smo se pa prod petimi leli
#	Kakšno mesto pa vidite za leUhlasovmco Na-mo, radi reče/e prvo sfovemko velehlagovnico, v slovefLskem trgovskem prostoru?
»Zelo pomembno na področju tekstila» ki je vsisiemu NijmeSesedaj najpomembnejši. Ob lem pa se zavedam trde poti. ki nas čaka. Slovenska mesia so majhna, mtižnosii omejene» zmanjšujejo pa jih vedno novi in novi< nakupovalni centri, ki jih povsod odpirajo in seveda 7. njimi odvzemajo pijscl i>bstoječim trgov-ccni."
#	Kekli ste, da je ielehlagovnico Sama Vek' nje vxe po starem». Ce jo torej ne prodate^ ali imate z njo kakšne posebne načrte?
»Večjih sprememb nc bo doí^ivcla, saj smo pred dvema letoma povsem prentwili drugo nadstropje, pred lem pa pritličje. Vgradili .smo tudi klimaisko napravo, ki je pri prodaji tekstila Še posebej pomembna. Dopa irebazamenja-li fasado in lako polepšali Uidi zunanji izgled.«
■ MiraZakošek
Pogovor z direktorjem DURS Velenje Francem Peperkom
Dohodninske napovedi oddajte do ponedeljka, 31. marca
Davčnih naptivedi smo st> že nekaku navadili. l/|K>ln|ujerno jih že desťto Iťto. C'epmv jv časa /a ixjihovu (Hidajo na Dr^j^vno upnivij republike Slovenije več kot dovolj, kar Iri niessece, do kunca marca torej, pa so /daj tistim« ki le svoje državljanske t)4)ve/.nosti se niste opmvill. i^e sleti dnevi. še v |>onedeljc'k lahko lo slorlle. () lem. kako potekajo <iddaje. kako iHido napovedi abclelo-vali in kakšne kazni čakajo liste» ki le}>a nehodo storilk smo se iK^^ovarjali z direktorjem DURS Velenje 1'Vancem Peperkom.
#	Četudi Je časa za oddajo davčnih rutpovedi veliko, praksa kaze, da vevim to nal<ff^> opravi zadnje dni. Tiuli danes' (torek) je tukaj pri vas precej.^nja KiieČa. Kako ste xe orfianizirali. da hi hili postopki vendarle čitn enostavnej.^i tako za va Še delavce kot za državljane?
Mislim, da smo se dobro organizirali, še posebej temeljito pa smo se pripravili na zadnje marčcvske dnovc, ko pričakujemo največjo gnečo. Delamo ccle dneve, pobiranje dohodninskih napovedi pa smo t>rganizlr<ili tudi v občinah So^lanj in Šmartno ob Paki.
#	Koliko {)h^anov pa je te opravilo (do torka) to svojo didtnosi?
Doslej smo prejeli pribli/no 12(JO0 dohodninskih napovedi, kar je le odstotkov vseh, ki jih pričakujemo.
#	Torej pričakujete v teh dneh rti itliko Rnečo? Kol sem ^e dejal, smo se dobro organizirali in
mislim, da prevclikllî problemov ludi v prihodnjih dneh spohiranjem dohc^dninskih napovedi ne bo, Oddati jih je mogoče danes, jutri in v pc^ncdc-Ijek in to med pol uro zjutraj pa do 18. ure popoldne. .Sprejemamo jih na sedežu n{ii»e uprave. loje vstavbi Mesinc občine Velenje in lov avli, tako da smo i^bčanom res zelo dostopni.«
#	Omeniti velja, da Je tno^e dohodn inske napty vedi oddati tudi po pi)šti.
Res je. A se občani za lo neradi odločajo, saj
dobimo povprečno le lH odstotkov napovedi na lakien način.
# Kateri pa je skrajni rok do katerega Je /nog4Ke oddati na/fovali?
Zaki^n lo jasno določa in tu ne morebiti nobenega odstopanja. LcUw je lo ponedeljek, 31. marec. V na^m primeru jih je mogoče oddati tukaj na sedežu lorej do ponedeljka, 31. marca do 18.
Franc Peperko
ure, za pravočasno vložene pa bodo veljale ludi vse liste napovedi, kj hodov ponedeljek oddane na ptxšli.
^ Kak<ne kazni pa čakajo tiste, ki dohodninskih nap<necli ne hodo tnldali pravočasno ah pa jih sploli ne hodo ttddali?
'/x\ zamudnike se Štejejo vsi tisti, ki oddajo napovedi do dva mcsseca po predvidenem roku oddaje. po zakonu pa je predvidena zanje kazen v visini 50.{)0(l tolarjev. Za lisle, ki napovedi sploh nc vlo?ijo je pa je predvidena kazen v višini lOO.DOO lolarjev.	■ M. Zakoiek
Gradnja skladisca ze stekla
Gorenje gradi največjo stavbo v Velenju
Na gradbišču novega velikega skladišča so že zabr/yell delovni stroji
(»orenje je /e začelo napi»ve-dano }*radr\|avelike(^ avtomat» sko visiiko'tepilnega skladišča. Gre zii ogromen ol)jekl, v llori-su bo meril 130 krat 85 metrov, ^isokpu bo skoruj40metr<n.V njem IxkIo lahko skludii^čili 14<> tisoč (gospodinjskih aparatov, kar predstavlja deset do dva« najsidnevno proi/vodnj<h
Skladišče bo povezavo z dvema industrijskima tiroma, hkrati bodo lahko nalagali jOžclcz-ni.^kih vagonov in 14 tovornjakov. Do skladišča bo Oorenje zgradilo tudi novo dovozno ce-sio, ki bo neposredno povezana s lem delom industrijskega kompleksa Gorenja z regionalno cesto Velenje - Šoštanj,
Kako velik objekt je lo, je slikovito opisal izvrSni direktor za proizvodno-tehnično področje 1'raiic Kosec. Samo za temeljenje in temeljno ploi>čo hodo porabili IfuOOiJ kubičnih metrov betona in 2500 lonbc-
ionskega železa. Na lo ploSčo pa bodo nato posiavili 31 (.)() kovinskih konstrukcijskih komadov. Skladif>če gradi Projekt MR Maribor, namenu pa naj bi ga predali še pred koncem leta. Naložba jih bo veljala 20
milijonov evrov.
Ciorcnje ima v neposredni bližini lega grodbiSča Ae en velik gradbeni kompleks. Morda bodo na njem zgradili tovarno pomivalnih si rojev,
■ M. Zakošek
TRGOVINA KOŠARICA
Pemovo 17a (pri Veliki Pirešici)
mefpfl/tazi 03/ S72 80 BO

Znova Vâs pr$$ef}$ćam z UQODHiMl ommi v&Àisid. im^isko-t^hnični in cveiHčno-cfáfiinl trgovini} Zâ pmlaćno gnojenje smo zaloteni z metnimt in nswnm gn^Hi. pa smo več vr^t semenskega krompirja In semenske konjie, pa M vsa ostala vrtna m cvetíična senma (č$Ouiček. travnata semena), torej vse za ureditev vašega vrta in okolioe!
M0KAT5(X)v25Kgvre6l«1lig 89.^0 RASTUNSKO OUIEOIAMANT vPVC@inbaíaií6/1L	219.90
SOU^TNO OUE PFTOVAB IL samo 399,90 POMURSKO TRAJNO MLEKO 12^1116 tL	129.90
ORA FANY VEZ 6x1.5L samo 450,00 ZEMINA ZA PRESAJANJ 45L 749>90 POŠTNI NABIRALNIK eamo 2.499,00 UM. GNOJILO NPK15-15-15 vreča2.4g9,00 UM. GNOJIUD KAN vreća 2.090,00 BRIKHI ZA PSA 15 KG ssmo 2.990,00
Novo!!! CVETUČARf^ in ÙAFHU^i BOUTiOUE: lofíCnice. rezano cvetje, sadike vrtnic po zelo ugodnih cenah! Cer)e v^jajo do rzzprodaie zaiogf
*KDOR VARČUJE V KOŠARICI KUPUJE!*
27. marca 2003
«"«Íilíí
V SREDISCU
Gorenje uvedlo novo informacijsko teltnoiogijo
Do še višjih ciljev
Z letošnjim lt!tom.|e Gore* nje iivťcllo novo informacijsko podporo s poslovnim procesom SAP. Na \o so se pripravljali iri letii. po he* seclah direktorice pudn»čja organizacije in informatike Majde Kolník je $lo za veliko oruanixacijskot predvsem pa miselm» preobrazbo.
/ novo Informacijsko leh-nok^gijo so namreč uvedli i u-di Številne organizacijsko spremembo. Povedano zelo enostavno, nov informacijski sisiem povezuje celolni SLSlem (iorenja (oziroma ga bo; v ce loli namreč inlVor-macijska preobrazba Se ni zaicijučcna) in Lo kar 43 pod-jeljj, od lega 29 v tujini- Povezali so področja prodaje, nabave, proizvodnje, logistike, zagoiavljanja kakovosti, razvoja, finančnega upravljanja in računovodstva.
Na področju proizvodnje a*) informacijsko podprli vse iri osnovne programe, ki proizvajajo gospodinjske
Majda Kotnik
aparate (hladilno zamrzovalne aparate, lanisojih proizvedli 1.150.000, kuhalne aparalc -9UO.OOO in pralno-pomivalne aparate -
650.000) ter programe polQ-nalislov kol so Mekom in IPC.
Nov informacijski sisiem pri svojem delu vsakodnevno uporablja Že 800 delavcev C5orenja.kisojih.sami izobrazili v lasinem izobraževalnem ceniru.
>»Dancs lahko rečem, «pravi Majda Kotnik, »da smo z (Opravljenim delom zadovoljni. Pred nami so načrli za prihodnje. Pre novo informacijskih sistemov bomo vpeljali v vseh hčerinskih družbah, najprej na področju lemeljne dejavnosli Gorenja oziroma prodaje gispodinjskih aparaUTV, kits-neje pa ludi na drugih področjih poslovanja Skupine Gorenje.«
■ M. Zakošek
Jaroslav Vrtacnfk odhaja
Osemnajst let je bil prvi mož elektrarne
S prvim aprilom odtiiij» ,la-ro.slav Vrtačnik, dolgoletni direktor iioštanjske termoelektrarne na novo delovno dol/nf>st. V Hoklin^u Slovenske elektrarne pm'/enia mesto vodjestateške^a ra/>'oja.
Je eden redicih domačinov (rojen je bil v Šoi^tanju), ki mu je vrslo lel sooblikoval gospodarsko, pa tudi politično podobo tega okolja (med drugim je bil član nekdanjega občinskega izvrSnega sveta in svelnik občine ŠoSianj). V 'lermoe-lektrarni !^oštanj je zaposlen že 28 let (sem je prijel lakoj po končanem študiju na strojni fakulteti leta 1975), od lega je bil kar 18 let njen prvi mo/. Ne le, da je termoelektrarno p(sIovno usfK-^no vodil, pod njegovim vod-
stvom so udejanjili vse zastavljene ekoloSke zahteve,
Jarosfav VrtaČnik
zaradi katerih je bilo treba na najvišjih državnih nivojih pogosto kar »z glavo skozi zid«, Brez lega zajetnega zalogaja (samo sanacija petega
bloka je veljala 14 milijard tolarjev) ta največji sUwen-ski lernnxinergetski objekt najbrž ne bi veČ deloval, s tem pa bi bila vprašljiva tudi usoda velenjskega premogovnika. Danes je Termoelektrarna Šoštanj sodobno in urejenem podjetje, povsem primerljivo s podobnimi v razvitem svetu. Zagotavljajo 7ancsljiv(5st in vist^ko razpoložljivost naprav, zaposlenim pa prijazne delavne pogoje in dobro socialno varnost.
.laroslav VrtaČnik torej odhaja, te moe le ki ramo pa zapušča mlajšim kolegom, ki so se podobno kot on kalili na številnih delih v tem podjetju.
■ M. Zakošek
Gradnja tovarne Stiropora Gorenja IPC zaključena
25 delavcev bo proizvedlo 3400 ton stiropora letno
Matična firma Gorenje in hčeriasko podjetje Ciorenje IPC sla zgradila na industrijskem kompleksu Gorenja novo tovarno, v kateri bodo že maja začeli proizvajati sli-ropor.
Rd/prostira se na 4200 kvadrainih metrih. Graditi sojo načeli septembra, zdaj pa proizvodna dvorana že stoji. V teh dneh namd^ajo vanjo najsodobnejše povsem avtomatske računalniško podprte stroje in urejajo okolico. V njej bo delalo 25 delavcev v treh izmenah, letno pa bodo proizvedli okoli 3400 ton stiropora. Naložba jih je veljala 10 milijonov evrov.
V novi tovarni bodo izdelovali embalažo la vse nove modele gospodinjskih aparatov.
M Zakošek Gradbena deta so zaključena, zdaj urejajo okoUco
Vlado Vrbic ne bo več dolgo direktor KC IN Velenje
Vsaka nova enota bo rabila direktorja, tajnico in fikus
Kulturni ccntvr Ivami Napuinika Vtiicnje naj l)i s 1. januarjem 2U(M ra/.psidcl na več javnih zavodov. Kakšne m> priprave na tu velik dogodek. smo se pogovarjali z dul(io-Ictnim direktorjem centra Vlitdoni Vrhičvm, ki je s svojimi sodelavci fa pripravil predlog ra/delilve. Zakaj naj l>i do ra/xlelilve velikega kulturnega centru prišlo prav na »ičelku tela 2m>4?
"Tb je pravzaprav moj predlog. Ko sem predlagal, da se začnemo pi.>go-varjati o organizirano.sli kultuní v MO Velenje v príht^dnje, sem postavil ia mejnik. Po nekaterih podatkih iz države bi morali celo bolj pohiteti. A za razdelitev in nov začetek prepríwlo pt^trehujemo več časa. Sedaj je Že marec, če se bomo/adev lotili pravi čas, enostavno moramo aspeti. Gre pa preprosto zalo, da moramo uredili 7iidcve po črki novih zakonov. Sprejet je bil zakon o knjižničarstvu, ki /'Oihteva, da morajo biti knji?Jiice samtKtojni zavodi.'lo pifmeni. da se knjižnica mora izločili iz centra. Ob (cm se p<ijavi vprašanje ostaliit treh enot. ki so v času obstoja centra, v dobrih 27. letih, zelo zrasle. Muzej je lako prerasel meje ol>čin.skega muzeja, na ministrstvu za kuliuro pa so nam že večkrat dali vedeti, da bo, če bo muzej samostojen, tudi financiranje zanj laJ^je. Na državnem nivoju namreč prihaja do novega sistema financiranja. To pomeni, da lahko drŽava delovanje velenjskega muzeja, ki pokriva ŠirSe področje, pokriva do kar 80%.'Ripa je seveda na^ interes." O Knko daleč so priprave na raz» druiiiev?
Velenjska občina ^ ni pokiizala interesa, da bi se dobili in oblikovali skupino ljudi, ki bi bila zadolžena za oblikovanje prcjgrama razdružitve-čepravsmomi za lože dali pobudo -se v centru sami ukvarjamo s tem. Pripravili smo predlog, ki predvideva razdruŽenjc v Itiri en^^-le. Prva bo knjižnica, ki torej po zakonu mora bili samostojna; druga enota Muz*;j,za katerega je priporočljivo, da je samostojen; tretja enota naj bi bil DtJm kulture in prireditve: četrta enota pa Galerija. Morda je pri slednji zadržek, da je enota majhna. Vendarle gre za galerijo, ki je med uspei^nej^imi v Sloveniji, kol galerija pa ni bila prepi>-znavna. Zato imamo ležaves financiranjem, saj jo država jemlje kot neko razstavišče. To želimo preseči, s pomočjo naših poslancev v državnem zboru pa jo želimc^ spraviti tudi v galerijsko mrežt^. kar pomeni, da bi delovanje v večji meri financi rak» Ministrstvo." e fo že vse zapisano ali o (etn le ravttišijaie?
"Znotraj centra je vse k» že usklajeno in zapisano, Imamo približen plan zapi.islenih, kaj lo pomeni v primerjavi s sedanjim stanjem, nekaj smo pripravili tudi oDnančnempo-ložiiju enot in spremembah, ki so potrebne. Moram pa poudarili, tla smo mi le en del k"uliure v Velenja Zakm predvideva možnost izdelave-štiriletnih programs, zato sedaj vidimo priložnost, da skupaj z drugimi zavodi in orgaiiizacijami.kise vobčini ukvarjajo s kulturo, pripravimo dogovor. kako bo področje kulture izgledalo v prihodnjih letih." O f(daj računate, da ho do lega prišlo?
Priti bi moralo že včeraj. Ko se bomo dogovorili, kako naprej, jc namreč treba pristopiti k izdelavi asta-novitvenih aktov. Po novem zakonu
ni več statutov, izdelati pa je treba ustanovitvene akte. Potem seje ire-ba dogovi^rili o načinu razdružJtve, razdelitvi premoženja, pa tudi to, kako si K>mo razdelili d(Dlgiwe. Potem je treba razmišljali o kadrovskih zadevah, dati razpise za vodilna děkovná mesta v novih javnili zavodih, saj bo januar 2004 kar naenkrat tu-kaj."
# Aii pričakujete, da boste v tem prwesu raziiruz^'anja kje nalete-U na težave?
"V kulturnem centru ne. Mi smo v zadnjih desetih ali kar petnajstih le-
Viado Vrbic
lih, zastavili delo tako, da so vse i^ti-ri enote že doslej vsebinsko delovale kol sam(^stojne enote. Če se bo uredilo financiranje, tudi tu ne vidim ležav. Bo pa nova organiziranost dražja. lega se moramo vsi zavedali, saj bo, konec koncev, kc^t je nekdťí slikovito povedal nasveiu KC IN. vsaka enota rabila direktorja, tajnico in liku s."
e f^ vsako Uio ste tudi letifs v začet' kn leta izdelali poročilo o delu v vaSih enotah. Izgleda kotobširn^ša seminarska naloga. Pa vendarie velikokrat sUšimo, da v ktdturnem centru premalo delate. "Mogoče gre za dve stvari. V za-dnjih letih nimamo sredstev, da bi svoje prireditve in dogodke najav-Ijalivvseh medijih-Tu i^emno"Špa-ramo'\ zalo je morda manj čutiti naše delo. Pa to nikakor nt jamra-nja, tako pač je. Ljudje po mt>jem mnenju niso seznanjeni s tem, kaj delamo. Vsako ieio pripravimo poročila o delu, jih pošiljamo na različne naslove in na koncu ugouwi-mo, da si jih naslovniki niti ne prečitajo. Nekaj časa se ^e trudiS, potem pavidi.'5, das tem nima smisla izgubljali energije. Zato se sedaj raje posvečamo svojim projektom, kot dokazovanju tega, da delamo!" # Je katera od vaših e/ioi v zadujetn čiiKu po delu in Wipehih iz'>tflpala ali po vaiem mnenju vse skdijo iUh gajanju v drufhi in prostoru ? "Ves čas so vse na.še enote usmerjene v prihodm«l, ne glede na razmere. Cilcde na lansko leto na5i podatki kažejo, da se ubi.sk nenehno povečuje. Muzeju je uspelo z nekaterimi novimi pristopi povečati obisk za kar 50%, galerija prav lako beleži povečan obisk raialav in zbirk, v knjižnici smo lani prvič zabeležili preko lOtI lisoč obiskov. To so zelo velike Številke, zato sem prepričan, da se, kar se vsebine tiče. v Velenju ni bati za prihodnost kulture.*' O Ob Azzrfeří/vi si hasie morali, kot ste omenili, razd^iti tudi dof^ve. Kako pri va.s .sploh lahJio nastane-jo dolgovi?
"Dolgovi centra so nastali že sko-
raj lOlei naziij. Takrat je bil namreč Hnančno pod okriljem centra tudi Pikin festival. Prav s tem festivalom se je nabralo kar nek:ij dolgov. Da je bila mera ptUna, pa se je ob kotv eu devetdesetih let dvakrat zgodilo, da je bil na MO Velenje ob koncu leta sprejel rebalans prcfračuna. ki nam je povzročil težave, ker smo ostali bre/ načrtovanega denarja. Namesto, da bi pridelali lep plus, smo šli že v večjo izgubo, sedaj pase zadeve vlečejo že pet let. Pred petimi leti smo se na občini dogovorili, da t>omo c>blikovall (H>činsko kctrai-si jo. ki ho pregledala poskwa-nje, raziskala vzroke In predlagala rešitve. To se žal še ni zgcv dilo. Povedati pa moram, da na^e finančno poshvvanje v zadnjih leiih ni katasirt>falno. Delujemo približno v okviru sredstev."
# Po nekaterih mestih v Slove-niji kulturne institucije združuje» jo, v MO Velenje ho (orej prišlo tlo raztlelitye. Kaki* to tKenjuje-te? Bo to dohra poteza? Kaj pra vztrprav pričakiyete na ktd-turtiem področju v prifwdnosli?
"V večjem kuhurnem centru sem videl veliko prednosti. Lažje je bilo peljati finančno pc^slova-nje, lažje se je bilo lotevati vsebinsko večjih projektov. Pi> drugi sirani smo se že mi težkih vsebinsko usklajevali pri terminih prireditev, p<îSimiezn)h projektih in podobnem. Sedaj bodo le dejavnosli postale konkurenčne in s tem tekmovalne. Izgubljale bodo velikt> energije v borbi za denar in za projekte, tekmovale bo-do med sabo In lo ni najbt)ljše. Po finančni plati bo kultura zagotovo dražja, mogoče pa bodo nwí javni zavodi s samostojnostjo dobili do-V(^lj kreativnega zagona in nove ideje. Ob lem ne smemo pozabiti, da v Velenju obstaja Se segment mladinske kulture, združen v MC Velenje, pa ljubiteljske dejavnasli in glasbena k>UL vse lahko rečem, da finančno že sedaj pod hra nje ni, težko pa rečem, kako bo v prihcxJnje," e vedno se v Velenju dogaja, da na isti dan wlenjxki organitatorji pripravijo Staline prireditve in s tem na vseh vnanjŠajo obisk. Za-dnji primer - v petek so tfivarjali raz^itavo na yelenjskem gradu, v ŠoŠtanjski galeriji, v vaši galeriji, v kidturnem domu Je bila premiera amaterskega gledališča Veletije, v 0asb€ni šoli revija pevskih zborov ^'Pozdrav pomladi", pa še veleuj» ski župan je imel svoj ples. Ali ho z razpadom KuUiu7tega centra anarhija na tetn pt>dnKju še večja ? "Korak naprej smo naredili s tem. da o vseh dogodkih v MO Velenje obveščamo v mesečniku kulturnih prireditev, ki ga pripravljajo na TIC-u. Mislim pa, da bi morali kt^legi, ki zbirajo te podatke, sedaj narediti jtó korak naprej. Ce opazijo, da se večje prireditve dogajajo na isti dan, bi lahko na to opozorili organizatorje, saj uravnavati tega ne morejo. Morda pa bi kdo spremenil termin. Če se to dogaja pri istih organizatorjih večkrat, bi lahko MO Velenje tudi odtegnila sredstva tistim, ki se lega ne bi držali. Osebno vidim problem v tem, da so na isti večer prireditve, ki so istoznačne, namenjene isti po-pulaciji. Lep primer je tudi na^ torkov Bolero, ki smo ga imeli najavljenega že tri mesece. Pol ure kasneje se je v glasbeni šoli začel velik koncert. Včasih se mi zdt to nekorektno in nepoSteno do drugih organizatorjev."
■ Bojana Špegef

Naravno zdravilišče Terme Topoišica
Pred naložbo v dodatne vodne površine
Zupc»s]eni nimivne^a zdravilišča Terme Topolšica s\ bodu ku* 2002 /ii|)c»mnili pu pn/na* njih. ki 50 jih prijeli /â kvoJíi pri/adevaitja po luikovusini in pe^ttri (uristicni ponudin, pred-vsem |>a |>o/elo ugodnih posktv-
nih re/.iillatilt. Ti so na marši-kiiterem področju pre.se^li m-stavljene cilje. Po letu premont h**d*i znovH ^mdili.
Lidija Fijiivž Speh. direklorica Term Tbpojšica. jc v pt^govoru naglasila,dasi)5cpi»clx;jp<)mK-
ni na Slevilo n»)čltL'V, s<ij se po sii:)pnji rasli med slovenski /dra-viiišči uvrščajo vsiim vrl. Lani prvii presegli 100 m)Ci(cv, od tega 50 jih vgí kol 40 odstotkov ustvarili tuji goste predvsem iz NemCijc, Avstrije, nekaj male-
REKLI so..
O prevzemu bazena in vile Široko
IJdija Pijavk Speh. direktorica zdravilišča Terme Topi»lšica (le pobude nekateri svetnikov ()l>čine S(»šlanj o prev7emu letnega ba/ena in vile Široko:
»V občini Sošianj smo največji nosilec turistične ponudbe in normalno je, da se bomo pove/ovalL Mi bomo prisluhnili polrebtini tukajšnjega okolja in izkoristili /nanje zaposlenih. na.še razvojne možnosti. O odkupu objekuw oziroma o prev/emu v tem trenutku ne razmišljamo, saj bt^mo ves ta/položijivi denar namenili za izgradnjo dodainih zunanjih vodnih površin. Cc pa se bomo dogovorili za astrezno najemnino oziroma uspeli dogovorili kak.ino drugo obliko îkxlciovanja z htstnikom 'lèSem, dovolj zanimivo tudi zanj, bomo seveda izJcoristilipriložnosl. ťe je inleres latóen, bomo naredili vse, da .so na leh ra/mišljanjih tudi srečamo.«
Naložbo v dodatne zunanje vodne površine na] bf začeli v prvi pohvici leta in jo letos hjdi končali.
ga iz Italije. »Jemu primeren jc tudi poslovni rezultat, kije za 40 odstotkov boljši kot leto prej. Ustvarili smo milijardo tolarjev prihodkov, dobiček pa jc presegel 141) milijonov lohirjcv,« Zaradi inlen/ivne rasti hotelskih zmogljivosti in ponudl'^e precej zmanjšali delež medieinskih slonlev, ki v prihodku predstavljaj (i manj kot 25 odstotni dele/. Med .sloveankimi zdravilišči pa so glede lega na četrtem mestu.
Lani večjih naložb niso predvideli, ampak so se pripravljali na letošnji preecjšen zalogaj. Načrtujejo namreč povečanje zunanjih bazenskih površin, umc.slili pa jih bodo v hrib nasproti obstoječih zunanjih bazenov, ki sojih svojemu namenu predali pred dvema letoma. v.Ti so se pokazali za /elo zanimive, zato smo prisluhnili potrebam gostov in irga. V lem ča.su iščemo pot rcbna sc^lasja. ( îrad-njo naj bt ZAčeli v prvi polovici leta in jo v najkrajšem času, torej še letos tudi končali.« 7. vlaganji v zunanje bazenske zmogljivosti bodo pridobili dobrih 1000 kvadratnih metrov neto vodnih povr.Šin, v primerjavi z oKsiojcčim bazenom gre za po-trojilcv píwršin. Nalořba bo stala blizu 600 milijonov tolarjev. Nazadnjisejiskupščine delniške dru;^be pa so sc odločili za doka pualizacij o. Z Novo Ljubljansko banko so že podpisali pismo o nameri (la naj bi v večji meri tudi uresničila projekt), o možnostih pa se dogovarjajo Se z nekaterimi p(3iencialmmi via-galelji.
Poleg izgradnje dodatnih zunanjih biizenskih povn^ načrtujejo tudi revitalizacijo objektov na Oeepku. kjer naj bi pmkrhc-
li za ustrezno go.slinsko ponudbo. V nadiiljevanju pa naj bi pristopili Še k prenovi prvega bn-zenavTopcilšici vobjektu Vrc-Icc, kjer bodo ponudbo dopolnili z raznimi sprostitvenimi programi /lasli v zimskih mesecih.
Terme Ibpi^lšica se omenjajo ludi pri možnostih ponovnega zagona Rekreacijsko lurislične-ga ccnira Ciolte nad Mozirje m. >vSeveda se homo vključili, saj
menimo, da bi na la način lahko dopolnili ponudbo zlasti v zimskih mesecih, ko je zasedenost hoiclskih zmogljivosti manjia. Želja po skupnem trženju cekwite ponudbe je prisotna in prepričana sem, dajo bomo tudi udcjanili,« je še podčrlala direklorica naravnega zdravilišča Terme Fopolsica Lidija Fijavž Špeh.
■ Tp
Vabljeni v prenovljen salon pohištva z ugodûûiMUdbo

-	dnevnih sob • predsob
-	računalniških miz
-	konrtod

gorenje
šflin
Obličlte nos v noi«m sctonu viak dan od 9. • ur« in v soboto od 6. • 12. ui«.
-	pisarniškega pohiStva
-	garderobnih omar
• otroških sob - spainic
^^^velikončni popust od 27. marca do 30. oprlla za v$e izdelke S^» in B/S/H/

I
i
Glin KàM d.o.o.» Le»ai«l(a c«sto 10.3331 Nazor)» * htrp://www.gllr>4cm4l »fnall! prodala^gllrvrntl • t»l.: 03 83 93 (36 ' fak»: 03 58 32 341
Projektna skupina za izvedbo projelcta "Ravnanje z odpadki" MO Velenje predstavlja;
Gospodarska javna služba Ravnanje z odpadki v občinah Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki
Po ohiinskih odlokih obćin Sakskc doline o doloCiivi gcwp^v darskih javnih služh jc izvajalec javne služ]>e ravnanja s komunalnimi odpadki koncosionar. kar pt>nieni da izvajalcu ohCina izbere na podlagi javnega razpisa. Kona'sionar je v .^alcSki dolini ptídjeijtí PUr Vclenjed-d., katerega pa pil p<igo^lbi dela izvaja PUP-Saulwrmacherd.o.o.. P^xl' jeiji Sla razen v Velenju. Ší>5tanju in v Šmarlnem ub Paki koncesi' onar in i/vajalec tudi v pelih ohCinah Zgt^rnje Savinjske doline, in sicer v Nazarjih, v Crcjrnjem (iradu.na Ljuhnenuib Savinji, v Lućah in v Solčavi,
.lavTiH slutila ra^Tianja s komunalnimi odpadki oh-sega:
•	ravnanje z lo6jno zbranimi odpadki.
-	ravnanje & kosovnimi odpadki in t>prcmo.
-ravnanje 7 nevarnimi odpadki.
-	ravnanje z hiok>Akimi odpadki.
-	ravnanje z oslanki komunalnih odpadkov.
•	raAT5čanje,sorliranje in predelavo komunalnih iKlpiidkovvstjrtirnici.
ravnanju in odlaganju komunaU nih odpadkov, ki od lanskega leta veljajo v Me.^lni občini Velenje 1er v oblinah SoŠlanj in Šmartno ob Paki.
K{)nccsijska p(i^odl>a pa določa (udi standard oprav« Ijanja teh dejavnosti In pr(KlpisiiJe:
-	hiopas sislem {zbiranje in odvoz oslanka komunalnih odpadkov, /hiranje in odvo/ bi<.>ra;^ad-Ijivih odpadkov, k »Ceno zbiranje t^dpadjiega papirja in Slekla z mesečnim odvozi>m),
-	letno akeijsko zbiranje kosovnih cidpadkov.
-	letno akcijsko zbiranje nevarnih odpadkov,
-	pranje posod (dvakral leino posode za preostanek odpad k<w. iviirikrai letno pťftode za biološke odpadke).
TakScn obseg javne službe opřede I jujejt^ občinski tul loki o
Ločcnt^ zbiranje txlpiidkov, s katerim smo v Šaleški dolini začeli že leia 1902 in smo bili lako med prvimi v Sloveniji, ki so uvedli takicn sislem ravnanja z odpadki, ie vedno ni vzpostavljeno v v!>eh naseljili. Polrehna infrastruk' tura pa se pospešeno v/pas lavlja. V letošnjem letu naj bi v MC) Ve-
lenje uredili okoli 45 zbiralnic. Pivdvsem bi radi v ločeno/hiranje čimprej vključili večslanovanjske ozirt'ima blokovne /gradl>e, saj f>e lam pojavlja prcccjprohIcnKft'zaradi izrednti wlikih ki^ličin cxlpad-kov.
Kako loieno zbiranje poteko v praksi?
Pi.jv/r< učitelj i odlagajo <»s(anke komunalnih «Kipadkov (liste odpadke. ki jih ne moremo iivrsliti v nobeno [oùcno zhiraito frakcijo) v tipizirane pos<xJe (črne), ki so pcï>iavljene na /hirnili mestili. lam jih prevzame koncesionar. ki jih odvaža na odbgaliJče. Frekvenca (xKt)zov jev različnih predelih doline različna in se določa po dii-^jvoru glede na dejanske potrebe. Tako v hkikcwni gradnji odvažajo odpadke dvakrat tedensk<'), v nekaterih predelih individualne gradnje pa na primer tudi le enkrat mesečno. Izvajalci javne službe ves čas v\)dij(i evidencc> o količinah odk^^enih odpadkov.
Biološke odpadku zbiramo ločeno, povzročitelji jih odlagaj^^ v rjave lipizirane ptwde. 'Ridi o /igranih biolcxskih odpadkih kon-ce.sioaarvc>di natar>čnt> evidenco, ker pa zaenkrat komposiarne nimamo, hioU*^kc t>dpadke trenutno odIaganKî na ;>dlagališču. Podjetje PUP JK)doki)nca leloSnjegii leta zgradilo kompostarno in polem .se l>odo biološki odpadki laii-
ko kori.stno uporabili, lako kol k>čeno zbrane sekundarne .surovine-papir, sleklo, kovine in plastika. Posoile za sekundarne surovine so posi.wljene v lako ime» nikvanih /biralnicali. VSak^ki div lini imamo trenutno 201 zbiralni» co. Pt>sode za odlaganje iiekun-damih surovin so /elenc barve, imajo pa pokrove različnih barv (|)a pir- rdeče, .steklo - /elenc. plastika - rumene, ki»vine - modrv) in so opremljene z nalepkami, na katerih je napis;ino. kaj mkJí v ka» lero od postni. Zbiralnice praznijo enkrat mesečno in zbrane sekundarne surovine, z i>^nio slekla. ki ga takoj odpeljejo v Dinas Celje, vozjjo na si^rtirno dvoril^' koncesionaijevega pogtxlbcnega partnerja Dimft v Velenju. Kosovne odpadke imamo povm^ilelji vsako leto priložnost odda-tivokviru akcijskega zbiranja ix1 vrat do vrat. Iz na.selij individualnih .siajiovanjskih lui kcvjiw-ne odpadke odvažajo v dveh delih - ločeno kcv vine in les, pt>hi§îvo. oblazinjeno pohištvo ter podobne odpadke. V naseljih, kjer prevladuje bloktïvna gradnja pa za id?iranje kosovnih od' padkcw na dogovorjenih prcwmnih mestih p(fttavijo kontejnerje, ki
jih naslednji dan izprazjiijo. Vse v okviru akcije zbrane kťwovne ixl-padke na Dinostwem s^^rtirnem ^K'ori§ču razvrsiiji^ (les, oblazinjeno pohištvo, ploče\0na. železo, nevarni i xlpadki. gume, gravRvni odpadki ...)in lako pripravljen za nadaljnjo razgradnjo in predelavo. Le,s in oblazinjeno pohi^ivt) odpeljejo na odlř^ališČe. kjer tcwrsi-ne t>dpadke z^neljejo, Zmleli les up<irahijo kt^l b^maso, zra^ct(^ oh-hizinjeno pohištvo pa vgradijo v odlagalno polje. Na odlagaIii>ču ixllagajíi tudi sortirane gradl^ene odpadke, ostale frakcije pa pre-vzan^jo p(X»bIa.<čeni zbiralci. jetje PUPvsako leto organizira tudi akcijski» /Itimnjv nc>'arnih «Klpadkov, Na dt^m^jjcnih me-
stih po do^v*>rjencm urniku pcv stavijo premično zbirainico in vse odpadke, ki jih sprej mejo, stehta-ji>, popijejo in klasificirajo.
Koncesionar bo tudi v prihodnje zagotavljal opravljanje javne službe ravnanja z odpadki vsaj v lak-^em ob&egy m na taksni ravni, k(n j(5 opravlja sedaj, seveda pa se trudijo, da bi svoje storitve še izixUjíali. K obojestranskemu zadovoljstvu, izvajalca jaNTie službe na eni in uporabnikov njihovih storitev na drugi strani, pa lahkt^ di^sti pripomoremt) tudi vsi p<^v-zročitelji odpadkw. Odločimo se za stxkrlovanje in čimlx>lj izkoristi-movse možnosti, ki nam jih nudi nas sistem ravnanjazodpadki!
27. marca 2003
w^JlÍÍ
107,8 MHz
musa IM CŘSOPISKI MOZAIK'iADUSn IM aSOPISMI MOZAIK
Ob koncu tť^B tedna ho v velenj«ikí RdeČi dvoruni lepo. V zraku l>o prav posehnu energija, mladi, ki zaključujejo strfanje na Šolskem ceniru Velenje« p<»navadi oblečeni v Jeans in udobna oblačila, pa bodo v ele-^antníh večernih oblekah skoraj neprepoznavni. Drugačni. Enim lepi« drugim kar make preresni. Zadnjih desel let jih z besedo skozi slavnostni del večera in četvorko vodí naša prekaljena radijka Suzana Kok. Ki se maturantskih plesov v Velenju vsako leto znova veseli. Ilidi letos bo tako.
Ko smo v torek poklepetali s Suzano, razpelo med službo v (iorcnju in malerinslvom skoraj sedemletne f lane. vmes pa vodi torkove popoldneve na Radiu Velenje in veliko prireditev, nam je zaupala: "Voditi maiuranlski ples je zame vsako leio znova velik izziv. Pripravljali sc začnem f.c nekaj dni prej, saj vem. kako veliko odgovornost prevzamem nase. Tudi maturami in njihove družine se na ta veier skrbno pripravljajo, v«iko leio pa je čis I o drugače. Vedno zmjva me gane." Dodala jo še, da je obleko za leic^nja dva većcra že izbrala. Seveda bo elegantna, večerna. "Odkar vodim maluranLske plese sc mije v garderobi nabralo že zelo veliko večernih oblek. Spravljam jih v omari pn mami, saj doma nimam tora. V upanju, da hodo morda kdaj prav prišle moji I lani. ki hitro raste.
Zavedam se namreč, da se ne smem ponavljati. Nc pri povedanem na odru in ne pri oblekah."
Maiuranlskl ple.s pa je v petekdo?ivela tudi naša lajni-ea Nadja Blainik, Njena prvorojenka Ursa, ki končuje srednjo zdravsiveno lolo, je čcivorko zaplesala v Športni dvorani v Slovenj Gradcu. Slike so prekrasne, sploh tisla, s ponosnim očkom Francem, večer pa je bil po Nadjincm pripovedovanju lak, koi mora bili. Slavm«-len, drugačen, pre pros (o u'redu.	bš
Suzana Je prava proféshnatka. Tako v studiu radia ^enje, kot pri vodenju prireditev, (foto: vos j.
Po lanskolelni zmagi na Melodijah morja in sonca so idrijski Kingsioni izdali že svoj peti studijski album s pomenljivim naslwom »Ko ima^ wega poln kufr...«. To seveda nikakor ni pomenilo, da imajo vsega kar je povezano z show biznisom Čez glavo, ampak le lo, da je na albumu nanizanih kar osemnajst njihovih velikih uspeánic. StakobogaioberoNo. J hitov sc lahko pohvali Ic redko katera domača pt>p skupina. Kingston ludi sicer sodijo med bolj nakladne sk>waskezíisedbe. Vse njihove ploSče se prodajajo v (za sloveaske razmere) visokih številkah in tudi zadnja plošča pri lem ni izjema, saj se že približuje platinasti nakladi.
Kljub redkemu pojavljanju v medijih, so ^e vedno ena redkih domačih pop skupin, ki ssvojim živim nasiopom privabljajo in prepričajo številno publiko, ki prihaja na njilKTvc nastope in pozna njihove skladbe od začcika do konca na pamel, kar jih Se dodatno molivini za nadaljnje uslvarjanje novih uspešnic.
Počasi se že bliža polelje in s poletjem prihaja tudi njihov Čas. Ker je polelje njihov najljubŽl letni Čas, ni čudno, da so vso njihove -skladbe polne vročih, sončnih ritmov in vonja po moiju. Prav zalo so se le dni zaprli v sludio, kjer pripravljajo nove skladbe in obenem material za nov album, saj si poletja brez njihovih uspešnic niti nc znamo več prcd.siavljaii. Da pa ne bo novih kingstonskil) .«<kladb ob izidu
albuma kar naenkrat preveč na kupu, so se odločili, da v kratkem pošljejo na radijske postaje prvi singl, ki bo uvod v novo ploi^o.
O sami skladbi so zaenkrat precej skrivnostni in ne marajo preveč razkrili. Ve sc le lo, da bo skladba živahna, polna energije in da se bodo z ritmi vrnili daleč, daleč nazaj, mogoče cclo v čase Deailov, koje legendarna liv-erpoolska četverica osvajala svet z nekimi ntwimi vzkliki....Napovedani
datum novega singla je 1. april.
S prihajajočimi toplejšimi dnevi pa nam misli uhajajo tudi k na^mu najbolj znanemu poletnemu festivalu - Melodijam morja in sonca. Razpis /a letošnji festival je žc izšel in pričakovali je. da bomo na finalnem večeru tudi leios videli skupino Kingston. Upravičeno jih lahko uvrslimo tudi med Tavorile letošnje prireditve. Njihovi neverjetni uspehi na predhodnih festivalih (dve zmagi) so namreč več kol dober dokaz, daje temu res tako.

NAKRATKO
MOJ RADIO ZUR
5. aprila bo v Rdeói dvorani Velenje že tretji Moj radio žur, na katerem bodo nastopili Vlado Kreslin in Mali bogovi, Kingston, Game over, 6 Padi Čukur in Yogurt Vstopnice so ževpredprodaji.
IRENA VRČKOV* NIK
V času, ko govonti o miru ni nikoli odveč, je Irena Vrčkov-nik ponovno obudila stila d bo z naslovom »Mir« in tako predstavlja nov singl. Skladba je sicer Izšla že pred časom na albumu »Moje sonce«.
SELECT
Predstavljajo nov remix skladbe Ritem strasti, ki jo je v novo obleko odel Dean OeLucca. Novi trance remix je bistveno hitrejši od originala, lako da bo nova in hitrejša tudi koreografija za nastope, ki jo dekleta že vadijo.
EDO MAAJKA
Bosanski raper Edo Maajka je prepričal ludi hn/aike glasbene kritike In si priboril porina (največje hrvaško glasbeno nagrado) v kategoriji ^^debi* lant leta 2002«.
URŠA & PR
Po uspesni promociji novega albuma z naslovom Homo Lu-dens skupina Urša & PR predstavlja nov singi Razprodaja, M govori o pasteh sodobnega potrošništva.
TINKARA KOVAČ
Tinkara bo svojo nove ploščo z naslovom 0*range predslavila na tradicionalnem koncertu v Cankarjevem domu. Koncert bo 30. marca, kar je ludi da-lum izida njenega novega albuma.
Malinasta Madonno
Madonnâ je v soboto, dan pred letošnjo 75. podedtvijo Oskarjev, postala dobitnica dveti zlatih majin. nagrad za najslabše dosežke v filmski industriji - za najslabšo igralko in naj-
slabšo stransko igralko leta. Film Swept away, v katerem je odigrala glavno vlogo, je sicer skupno prejel kar pet zlatti malin, med drugim tudi zanajslatiái Rim ter najslabšo predelavo filma. Podelitve nagrad v Santa Monici. nedaleč od Hollywooda, se sicer ni udeležila nobena od nagrajenih zvezd, zato maline tokrat niso bile podel [eno osebno (sta)
Robbie podpira xo-veinišlce enote
Britanski pevec Robbie Williams je zanikal navedbe medijev, da je njegova pesem z naslovom Happy Easter [War is coming) - Veselo veliko noč (Prihaja vojna), ki bo Izšla na njegovi novi mali plošči Come Undone, naperjena proti vojni v Iraku, poroča 8BC, "Rad bi poudaril, da pesem ni v ničemer povezana z mojim stališčem do vojne v Iraku,"
je povedal Wiilllams In dodal, da bi, če bi hotel dejansko posneti proti-vojno pesem, napisal mnogo ostrejše besedilo. Misem za vojno, vendar popolnoma podpiram zavezniške enote v Iraku ter se zavzemam za demokracijo v tej državi, je svoje stališče do vojaškega posega v Iraku obrazložil Williams. (Sla)
3D oproicen obtožb
Britanski policisti so zaradi pomanj* Idjivih dokazov opustili preiskavo proti pevcu glasbene skupine Massive Attack Robertu del Naj i, ki naj bi bil vpleten v otroško pomografijo na Internetu. Del Najo, znanega tudi pod umetniškim imenom 3D, so aretirali pretekli mesec v okviru operacije Gre, s katero so nameravali razbiti mednarodno zločinsko mrežo, ki se ukvarja z otroško pornografijo. 3D pa
•ooooooooo«
je trenutno na prostosti le na podlagi varščine, saj mu še vedno grozijo obtožbe zaradi posedovanja nedovoljenih drog	(sta)
iooooeeooo
Študent naj bo
bSK-jcvski smučarji, ki so ujeli zadnji sneg v Cerknem, so Živi in zdravi (?) prišli QK/aj v Šaleško dolino. Vrnili so se razposajeni, polni energije in člana.
Nekatere smo komaj f^e preptTznali (opekline odsonckj pa same niišicc). Ujeli smojih ludi na naš skrili objektiv in se prepričali, da jim prav ničesar ni primanjk(A/a)o in daje koncc ledna hil alwolulno prekratek.
Da pa ha hitreje minil na^ .študentski april,
smo pripravili kar nekaj zanimivih dogodkov in koDCcrlov.
Najprej vam bt^mo postregli z JUKJČ KVARTETOM, ki se ho odvijal v prostorih SŠK-MC 4. aprila od 21. ure naprej. Člani jim boste lahko prLslulmili žc za sit, pristopni Člani za 700 sit> vsi oslali pa boste morali odšteli KKK) sil. Kar naslednji petek, 11. aprila, pa se bosie lahko zabavali 2 lenomenalnimi RES NULLIUS. Koncerl bo pravtako v prostorih ŠŠK-MC, vstopninapa jrnaSa4()()sitzaclanc,7(K)sitza pristopne člane in 101)0 sit za ostale. Vabljeni!
V soboto,12. aprila, bomo pripravil mo ira-dieionalni AKADEMSKI PLESv hotelu Paka. Zavrteli se boste lahko ob živi glasbi in norih rit mih Slovenskega expresa. V eeno 450U sit za akademike in 1500 sit zn študente jc vključene sc gala večerja, brucwanje, li-citacijc in sc mnogo več. Inlbrmaeije in k«ir-te dobite na telefonski številki 031-326-798.
■ Mateja R.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v pmgramu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročlliri ob 9.30 In po poročilih ob 18.30.
1.	OAVOR RADOLFI • Što će mi godine
2.	ROBBIE WILLIAMS * Come Undone
3.	HERMES HOUSE BAND • Those Were The Days
Največ glasov v tokratnem Izboru pesmitedna na Radij Velenje je po2ei šarmer in stari maček hrvaške glasbene estrade Davor RadolfI. Zmagovalna skladba »Što će ml godine« pnhajaz njegovega aktualnega albuma »Največji hiti«. Na aibtjmu so poleg velikih uspešnic priljubljenega pevca tudi št'ri popolnomanove skladbe In ena od njih je tudi tokratna zmagovalka.
■ LESTVICA

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje In vsak četrtek v tedniku Naš čas.
Takole ste glasovali v nedeljo. 23.03.2003:
1.POUANŠEK:	Uboga tašča
2.	GOLIČMK: Rdeč Ferari
3.	MODRÍJANI: Odpiraj dekle kamrico
4.	ŠENTJURSKI M,: Tobak je Sahlna travca
5.	CVET: Dobrota je sirota
Predlogi za nedeljo, 30.03.2003:
1.	ČRNA MAČKA: Našakelnarca
2.	GALÍČ: Na Golavl smo tapravl
3.	ROGLA: Imam kon'ča bistrega
4.	ROKOVNJAČI; Poika je darilo
5.	SLOV MUZIKANTJE: Moja mačkica
■ ViU Grabner
Zakonca Primožič, Marjeta iti Marko, sta vedno v akciji. Oba poklicno šolnika znata po-skrbe(i> da sta mladostna in aktivna tudi, ko nista v službi. Zato sta si po tem, ko sta njuna otroka odrasla - hČi je, zanimivo. zaposlena v kabinetu župana v Esslingenu • kupila psa. Pravega lepotca, ki oiu posvečata veliko časa in energije. Kar jima kosmatinec vrača vsaj dvojno. Vedno se ju močno razveseli, pelje ju na sprehod in na pasji poligon tudi, ko ni najlepše vreme> hkrati pa je deležen številnih pohvalnih besed njunih prijateljev. Priporočata vsem. ki ée raz-migljajo, da bi si umislili psal
Mladi Gorazd Planko je odličen kitarist, ki je v petek na premieri velenjskega amaterskega gledališča zable-stel tudi z avtorsko glasbo za predstavo Krpanova ko* bila, ki sta jo skupaj spesnila in odigrala z Ladom Plan kom. sicer prav tako odličnim kitaristom in vodjem velenjske knjižnice.
V nedeljo je Gorazd izpolnil tudi svojo državljansko pravico, ki jo je morda vzel tudi kot dolžnost Čvek ga ni vpralal, kako je glasoval, sluti pa! Glede na to, da je Gorazd mirovnik. ljubitelj živali, da veliko dela tudi z marginalnimi skupinami ljudi tn da ne mara nasilja, se nismo prav nič Čudili, ko smo ga videli na volišču.
Marjan Benedek je zanimiv človek. Pravi, da je srečno poročen in oče dveh hčera. Že od sredine šestdesetih let je zvest podjetju Gorenje, kjer je bil med prvimi v takrat ustanovljenem oddelku za informatiko. V Velenje se je preselil iz Laákega, svojih korenin pa nikoli ni zatajil. Še več!
Še vedno je zadrt LaŠčan, kjer ni prireditve, da ne bi bil zraven. Prisega na "Pivo in cvetje'', tudi dobesedno, je odličen demonstrator penečih vin, ki jih zna odpreti tudi s sabljo. Da ga je naš čvek ujel v Rdeči dvorani, tudi ni naključje. Med odprtim prvenstvom v namiznem tenisu je bil veliko tam, saj je ne le ljubitelj tega športa, ampak tudi zelo velik prijatelj selektorja ženske državne reprezentance. A zakaj je sam na tribuni? Ob vsem, kar počne, mu zagotovo kdaj paše tudi mir, a ne?
STARI VICI
PRAZNEMJE LOKALA
^Sedaj je čas, da \zpfmm io-kair je r^el natakar stari, debeli in pliani snažilki. "Stopi na točilni puftin zapleii striptiz!"
STAROST
"Kdaj je ženska stara? " 'Takrat, ko stanejo svečke na torti več kot torta."
KAKAV
Skupina prijateljev je po dolgotrajnem vzponu prispela do lovske
koče. Oskrbnica jim je prinesla V tem trenutku )e pristopila oskrb- je kuhar polomil ključ za odpiranje
vročo pijačo. Prvi |e naredil požirek in rekel;
"Fuji Smrđ In okus ima po umazani vodi!"
"Si tvoj okus pustil v dolini? " je rekel drugI,'To le [a vendar čair
niča In rekla:
"Bo le kdo skodelico kakava?" SPEOALITETA
Natakar gostu;
"Zal siïTo morali specialiteto naše kuhinje črtati iz jedilnega lista, ker
konzerv." SKRIVANJE
"Zakaj se ženske po štiridesetem letu starosti ne igrajo skrivalnic?" "Ker liri nihče ne bi več iskal! "
INTERSRAR^ nagrajuje!
Ste se prepoznali?
FRKANJE

Radi ga imajo
Ne le iLsil, ki vžupim«>vuni plesu res vidijo Uohrodclnosi, ludi tniKígi drugi Vcicnjčani so /adt>* voljni, da^upijn Srečko Meh prireja svoje piosc. Vsaj na simlw-lični raviii! Saj je to ena redkih da ludi i^upan tako plc^, kol drugi igi ajo.
Bo trinajstioa srečna
OlTVcslilo /a zl")ininjc pobud za p(xlcliicv občinskih pri/nanj so v časopisu objavili 13. marca. Rok za oddajo teh pobud je IX maj. Kol da bi nekateri izlivali usodo. Laiîi je bilo /e brc/ te irt-nasIÍCX'dovolj /apiclov,
Potrjuje se
Spci seje poirdilo /e kar uveljavljeno reklo: /a mir bi ncku-leri Ali kar v novo vojno!
Z glavo
Tudi hXús poteka pri nas akcija /. glavo na zabavo. Pa saj na zaKivo mnop à.» gredo z ^avo, le na sami zabavi jo mnogi pc^go-sio izgubijo-
Pripnite se
Pri nas zdaj v lednu po prepričljivo uspelem referendumu o vslopu v Evropsko skupnosi poicka akcija o potrebi po pri« penjanju varnostnega pasu. Mnogi sc oh lem vdno bojijo, da jim po vslopu v Evropsko skupnosi ne bo treba zategovali pasu.
Vnovičen dokaz
Nazarski Elkroj je z zadnjo modno rcvijíí zrnwa dokazal, kdo nosi hlače v naSi leksiilni indu-
Siriji.
Izkušnje
v SmarSko komisijo za priznanja in napade so imenovali tudi Bojami Prašnikaija. Njemu topo-Jri)čje gottwo ni luje, saj ludi v nogomelu radi gcA'orijii o tehza-devah. Predvsem o nagradaih!
Treznost?
Začel je veljati za mnoge zelo OvSovraženi zakon o omejevanju porabe alkoholnih pijač. Večine ljudi 5c sploh ni slreznil!
Eni in drugi
Tudi velenjski nogometni kna-pi se spuSčajo vse nižje v globina Upajmo, da ne v neizhodni rov.
M


Pozomft $] MliHe slikol
Vsđk teden se bomo sprehodili pó megamarkcett Inlerspar in v mnoiid no redil i fwsnetek. Ma objdvljeni fotografii v tedniku Nos <QS bomo vsakokrof nekoga obkroiiiL
Će ste se prepomoli« se i osebne itkaznko oglasite na infor-madjah megomarkcto Interspar vVelenju,S<ik!kni Coka vos donim bon v vrednosti 7.000 talarjev lo nûkup v megomoHtetu hitersfwr.
Od 2.apriia 2003 tudi v
NAKUPOVALNEM CENTRU V VELENJU
itLuujuiffiODHJHLnH com
KJER IMAMO NAJBOUŠO PONUDBO PO NAJNIŽJIH ŒNAH
IZKORISTITE POSEBNE OTVORITVENE POPUSTE
27. marca 2003
NASI KRAJI IN LJUDJE
11
Kaj bo s šolo na Paskem Kozjaku z uvedbo devetletke?
Stroka in domačini na dveh bregovih, zadnjo besedo ima država
Zv nťk«ij ČHsa tečejo pogovori, kako njJ bo v prihodno.sli or}>ani/ir»n pouk v p4»vseni obnovljeni, lepi soli nu vrhu l^jškegđ Ko/Jaku. Ob upadanju .številu otrok i/ tifh mtj« nic • Mislínjť. Vcknja, in Dobrne. ki obiskujejo to osemletko. so ni/lo^i iii razmišljiinje o uvedbi p<iulu) le v dveh oddelkih. kiir bi p(»nienilo. da na šoli osliine le ni/j;i stopnju. Strok» namreč pravi, da višjih razredov devetletke, ki uvaja številne novosti, med njimi tudi svobodno i/biru predmetov i/, tako imenovanih i/bimib vsebin, ne bi) mogoče /j)}2otovitt.
Domaćim, ne le listi, ki Imajo šoloobvezne oirokc. sc nc siri-njitjo» dň hi uCcncc višjih razredov po novciTi kpiHiku v«vilt na matiCnc šole v dohni. Zahtevajo dcvclieiko, saj sc bojijo, da bosiccri^ivljcnje na vrhu Paškoga Koxjaka /ačclo zamirali Zaplet naj ("»i sedaj resilo Minisir-sivo za Sobvivo in Spori.
Prol^lcm je pravzaprav pcrcC žc vse od dokončanja obnove in razširitve twemlelke leîa 1997. kl je s lem pridobila ne le lepše prosiorc, ampak ludi športno dvorano, ki služi za druženje do-mai:lnov in delovanje kuUume-gii drušivii, ki prav lako združuje krajane ireh obiin. Solo je ire-ba vzdrževali, kar naj bi. po črki zakona, ki je precej nedorečen prav v lakih primerih, »padlo« na občino MIslinja. Ta ima reel-mo lelos na šoli le dva otroka iz svoje občine, devel jih je iz občine Dobrna, trinajst pa Iz MO Velenje. Sola namreč leri-lûhaino sodi pod občino Misli-nja - objekt je lorej last le občine. Vse iri c^bčii^e redno po-
ravnavajo siro§kc za prevoze oirok všolo in domov-že nekaj časa namreč otrokom, ki so od šole oddaljeni tiidivcč kol uro hoda, organizirajo vsakodnevne pawze. Majhna občina Mis-llnja. z dokaj skromnim pro-računom>je imela v preteklosti težave, ker so računali, da jim bodo sosednje občine» ki so l'i-nančno pomagiile tudi pri obnovi Šole, pomagsde poravnavati tudi račune pri vzdrževanju šole in seveda tudi mesečne stroške, ki naslajajo s porabo elekirike ... Dv>brnajihje poravnavala, MO Velenje pa ne. Pa čeprav Ima vsa leta največ oirok na Soli. O tem smo že večkral pisiili.
»Šole ne damo!«
Kakor koli že, ko si> jeseni ljudje na Paskem K<5zjaku izvedeli, da naj hi z uvedbo deveiletke na njihovi ^oli ostala le dva kombinirana oddelka - v prvem bi bili učene! prvih, dru^h in tretjih razredov, v drugem pa učenci četrllh in petih-so se organizirali. Seslavlll so dopis, ki so ga p(«lali na več naslovov. »Stile ne damo, i odhodom otrok v dolino l)o začelo 7^3 mirati ži>'ljenje v nasib krujih. Mladi imajo pravico, da (»i>iskujejo i^olo v bližini svojega doma je lemeljno .sporočilo lega dopisa. Pri teh sialiSčih pa krajani ^ v/irajajo.
Kol namje povedal mwi predsednik sveta KS Pilka Srečko Av-bei'sek, torej krajevne skupno-si i, ki združuje velenjske občane na obronkih Pai>kcga Kozjaka, je bila udeležba krajanov in drugih vabljenih na zadnjem sestanku na 10 lemo velika. Prišli so tudi listi, ki nimajo več iUîloob-
veznih otrok. Na drugi .slraniso sedeli župan MO Velenje Srečko Meh s svojima si"^dclav-cema - mag, Peirom Kovačem, predstojnikom urada za negospodarske javne službe ter Dužnom Dollnarjem, svetovalcem za vzgojo in i2obraŽev;mje. Ker celotno področje Paiskega K<>zjaka sodi pod .^oLski okoliS velenjske OS Salek, je priSIa tudi ravnateljica Irena Poljanj^ek -SK'ka. In seveda ravnalelj OŽ Mislinja Tone (iašpcr. Kraja-
jo krajanov, da jih obbVe njihov predstavnik in prouči njihovo zahtevo, da njihovi olroci deve-tletko obiskujejo doma, na Pa.škeni Kozjaku torejl
Moj komentar
Ob vsem povedanem se mi, avtorici zapisa, postavlja dvojno vprašanje. Ali smo res tako bogata družica, da bomo zmogli Hnanelratiz uvedbo devel le ike dražji pouk na ^olah, koi je ivola na Paskem Kozjaku, med-
večje vprašanje pa je, kako zagotovili čim bolj kakiwosten p(v uk in dali otrokom dobro predznanje iz lujih jezikov, kemije, biologije, matematike in drugih težjih strokovnih predmetov? le se namreč sedaj zaradi majhnega šlevila otrok učijo v kombiniranih oddelkih, kijih obiskujejo učenci (recimo) i^esilh in sedmih razredov skupaj. Na matičnih Šolah bi seveda nova znanja pridobivali v svojih nizrcdih, pri čemer bi nji-
nom so razložili, da široka meni. da bo nemogoče organlzira-11 pouk po programu de ve t letke. Tudi ministrstvo za Šolstvo, znamtst In Spori ugotavlja, da so p(5goji za izvedbo pouka v zadnjem triletju asnovne Sole siro-ktwno in organizacijsko vprašljivi. Vendar so se mi koncu sestanka s krajani dogovi^rili, da bodo ministRitvu vseeno prenesli želj-
tem ko itevilo otrok na matičnih Šolah krepko upadii? Na Kozjak bo namreč zaradi večjih zahtev nivojskega pouka treba voziti še več učiteljev za različne predmele, Dejstvo je, da otroke, ki vsi živijo več kot pol ure lioda od i>ole, že sedaj vozijo v Šolo In domov. Stroški ne bi bili nič večji, če bi jih po novem v dolino, na matične i5olc. Se
hovo predznanje in zmožnosti upoštevali tudi pri vključevanju v nivojski pouk. Kar je le ena od prednosti, ki bi lahko bila otrokom v veliko pomoč pri nadaljevanju Siilanja. To je sicer moje povsem laično mnenje, ki temelji na tem, da sem mama srednjei>olke in vem, koliko ta zahteva od otrok. Tudi osnovnošolski odličnjaki, recimo.
imajo v programu gimnazije težave. Pa ob tem ne mislim, da so Šole na vasi slabe, Kar se samega vzgojnega procesa tiče, so po mojem ceU> boljše, kar se pridobljenega znanja tiče, pa se ml pojavlja velik viiraSaj. Težko sodim, a imam občutek, da je pouk na mailčnih Šolah pri slro-kcwnih predmeîih vendarle bolj kvaliteten, S lem pa bodo tudi otroci pridobili boljše pred/nanje in ("osnove, da bodo lažje in uspešneje nadaljevali šolanje.
Stavba Šole na Paškem K«r/ja-ku bo zagotovo ostala, kjer je. Ne glede na to, kaj se bo zgodilo. Jn zagoiov(i bi jo lahkotne naprej koristili za prostočasne dejavnosti tudi učenci višjih razre-diw, pa četudi bi se po novem k pouku vozili v dolino. Ob tem me je, v vsem času, kiir spremljam u.^A'îdo.^oIe na Pa^em Kozjaku - lo pa je Že od čas<i pred obniwo-, najlv^lj zbodlo lo, da rccimoena od krajank. ki vesčfis zelo ^'àsno zagovarja, da mora .^ola na Paskem Kozjaku ostali popolna In to tudi dokazuje domačinom, svojega otroka že vsa ta leta vozi vňt^lo v Velenje! Zato mislim, da bi bilo prav. da siar5i ptwla^ajo predvsem svojv srce. S čim lahko svojemu otrtv ku p<id«irijt> več kot s lem. da jim omogočijo čim bolj^ znanje in čim boljšo izobrai^o. Vese,daje danes brez nje nemogoče dobiti delo. Kar se bo Šc zaostrilo.
■ Bojana Špegel
1J7 MHz FM
Obiskali smo KS Paka pri Velenju
Bo
šola postala dom krajanov?
Krajevna skupnost Puka pri Velenju j« ena listih primestnih krajevnih skupnosti, ki Je močno razvlečena, tako v Jol/ino, kot v vii^ino. Ka/te/ii se namreč fHl Sela pa do Hudeluk-r\jť. meji na ol>ćine Velenje, Dobrna in Mislinja. Zato krajani svojega Življenj» in dela ne zapirajo v sirujje meje - srKleiuje« Jo namreč med seboj na raz* ličnih pcKJročJih, pri čemer so meje včasih le >7rok urejanje birokratskih /adev. Krajevna skupnost Je decembra lani dobila nov svet in novo vudsivo KS. Srečko Avheriek, novi predse<lnik sveta KS l^ka pravi, da ima 2e na začetku mandata doher ohč II te k.
K lemu doda. da imajo v kraju dober svet krajevne skupno-sli. v katerem dohro sodciajejo, zato je na začetku i^tirilctncga mandala opíimísiičen. In kaj naj bi letos uspeli pridobiti in postorili? »Za večino investicij že vemo. Želimo si do konca asfaltirati itiiri lok^ilne ceste, /a kar naj hi iUAúW 5 milijonov pn>-računsklh sredstev. Cesto v Ziivr^e homo pctsodabljali v so« delovanju / i^ičino Mislinja, saj }*re Z.J mejno olimočje. Da Im» do-
Novi predsednik sveta KS Paka Srečko Avberšek
končno asfaltirana, moramo preplastiti ^e 2,5 kilometra ce« stišča. Cesta v Loke Je /e zelo dotrajana, sajjeasfaltna pre« vleka na njej stara več kot 20 let, /atu jenasa želja, dajo ob* novinio« Radi pa hi dokončali tudi ohnovo ceste na hiški Kozjak. Tik pod vrhom Je oslal neasfaltiran predel v dolžini 1.5 kilometra. Vse te ceste so veza* ne na prevoze deliivcev in olrtik v šolo, zato Je /eUa krajanov; da IxkÍo dela čim prej končana.«
Nekaj leiav imajo te z dobro pitno vodo. Večina krajanov jo
sicer ima, nereSena ostajala .^e dva manjSa zaselka. Lopalnik naj bi .se priključil na vodovixiv Vinski Gori, saj meji na lo področje, izgradnja pa naj bi se začela letos, /a pt)dri>čje okoVi domačije Turnšck na Paškem Kozjaku, kjer je še nekaj hiš, pa Še iščejo rešitev. Trenuino na obeh kriznih področjih uporabljajo svoja zajetja vode, ki pa žal v suSnem času usahnejo, pa tudi kvaliteta vode je vpra^jiva.
V KS Paka bodo letos začeli ludl z obnovo In izgradnjo kanalizacije. Projekli prve faz-e so že pripravljeni, gre pa za po-dn>čje indusirijskega naselja v Paki. Ob Izgradnji kanalizacije naj bi zamenjali tudi zaenkrat še azbeslne cevi mestnega vodovoda, ki naj bi bile ne le dotrajane. ampak ludl zdravju škodljive, »Ne vemo še, k»ko htmo kanallzj)c\)a gradili in reševali v naših zaselkih Trel>eliško, Uv patnik in Paški Ko/Jak. Gre m > isoko ležeča, pu ne več majhna področja kar se poseljenosti tiče. Kazmiš],|amo, da hI bila najboljša re.^ltev i/^r^dnja lo* kitlnih čistilnih naprav.« Sicer pa bodo 10 pomlad začeli graditi tudi novo mrliško vežico na
Paškem Kozjaku, na katero so čakali k<irlep čhs.
Kraj brez možnosti za druženje?
v Kb Paka si^e nekaj let želijo, da hi krajane bolj povezali med seboj in da bi jih lahko ludi večkral zbrali na enem mestu, /al za to skorajda nimajo mo^nasii. Šola v Pi»ki je od lani zaprta, pnîslori krajevne skupnosti pa so zelo majhni. Doma
krajanov ial nimajo, so pa tudi ena redkih krajevnih skupnosti, ki nima urejenega áporinega igrišča. »Ziito sed^ij delamo veliko prav na tem po<lročJii, igrišče pri OS Paka Uimov kratkem /ačeii asfaltirati, nary Iwmo na» mestili otroška Igrala. Želimo si liKli	Polejj te^a ne vemo,
kaj bo s šolo v Piiki. Kot veste. Je potrebna innove in zato prta. Starši pa se odločajo za vpis otrok direklnt» na šolo
Salek, /ato mislim, da home» začeli razgovore, da v prostorih šole uredimo prostore doma krajanov. V nJem hi tako <]oblli prostor za druženje tnko mladi kol mi,« pravi Avberšek. Kraja^ ni se namreč družijo zelo malo, še največ se družijo na Paskem Kozjaku, kjer deluje kulturno društvo, ki združuje krajane treh mejnih ol'ičin.
■ Bojana Špegei

igrišče nasproti io/e v PaM bo kmaiu asfaltirano, na njem pa bodo tudi nova igrata.
12
VI PIŠETE
"•«to
27. marca 2003
Društvo za kulturo »Gorenje«
Razstavlja Klavdij Palčič
Pretekli CcIrCck je bila v nvli upr^tvne slavln; Gorenja otvori« tcv razstave akisdtmskcga slikarja KiHvdija i'aićića.
Klavdij Pak'ić. rc^jonlcia v Tr.slu, sodi med vrhunske skwcn-ske slikarje. LcUi l')84jc prejel nagfttdo Prešorncwega sklada za slikarstvo in sccnoyrafijo, ukvarja pa se še s kosiumc^nfijo in ilu-.slracijo mlaciinskili knjig. Od leta iy6()je imel preko 6i)samosloj' nih razstav doma in v tujini. S jo družbeno'poiitićno aktivnostjo je veliko prispeval k oliranja-nju skwi^nstva v zamejstvu.
P^^ besedaii dr. Zorans Kržišni-ka. likovncgti kritika, je PaliiČ v osnovi risar, odkar pa je odkril barvo, je njegova meja nebo. V svojem razvxiju je hodil dvojno pot: vernega posnemanja narave, ki o/naCuje njegove mladostne portrete in pa fantastike» uvajanja sanjskega, nadrealnega», pri lem zavestno kon I rol i ranega pri oblikovanju. Sedaj je Klavdij Palčić modrec, ki sc zavestno predaja obema platema svoje ustvarjalne osebnosti, ostro opazujoče in nagoasko segajoče po neizrekljivih gbbinah čl(weikega sa-a. ki
se ne more zadovoljiti z vsakdanjim, realno danim, temveč terja tUti veC, ki ga i^beta píHet v nebo, združenje zvew'ljmwijo,
Píseben umelniSki pećal je razstavi dodala Ljoba Jenću z inter-pretacijti ljudskih pesmi, s akieri-m i na najbolj preprost in silno glcv btiknačin prcbujakunivczalnim in hkrati individualnim vredno-lam življenja.
V Gorenju so razstavljena PalCiCeva velika platna meSane tehnike (les in platno) v Knjigarni Kulturnici pa njegove grafike, ■ D.V
Premogovnikovo razstavišče Barbara
v
živa kraška pokrajina
VËLËN.IE -V rax5luvjsêu Barbara si hihko v leh dneh, pa vse do 11. aprila, o|;ledatť ra/stavodel prímoroi, »inimiveiia Ijubiteljskej^a slikarja Marfana Miklavcca.
Umetnt«lna zgodovinarka Polona Skodicje o njegovem lik<^em snovanju zapisala: ''Veliko umetniških duS in ustvarjalcev prihaja s Krasa, sh kov j Je dežele, ki jo že stoletja oblikujejo burja, semena pripeka in dobri ljudje, polni duha in odločnosii. Slikar Marjan Miklavec iz Sežane je gotovo eden vidnej.^ih kratkih slikarjev. Je tudi eden izmed listih redkih avtorjev, ki v sk>gu poetičnega realizma slika značilno kra.ikopokrajino.spoudarkomna arhilcktiiri inelnok>íki dediíCini starih obrti- Za svojo pripoved je nameni>ina izbral akvarelne barve, ker z njimi najraje odgwarja doživetjem in tematiki...". Vabljeni k ogledu.
■ b$
Nataša Tajnik v mestni galeriji
Š()ŠTAN.I,2l.marea-V Mesini gulifrlji Šoštanj v petťk odprli razstavo akademske slikarke Na* ta.^e Tajnik.
V programu, kije otvoritev spremljal. Mu sodelovala jure Pukl s sak^lonom in Robert Jukič s kontrabasom. Rći/slavo je odprl župan Milan KopuSar.
Krajanke Stare vasi praznovale materinski dan
Odbor kapelaijev iz Stare vasi sc je ob materinskem dnevu spomnil sokrajank in jim pripravil prik>žnosino skivesnc^sl. Piipe-slrili so ga pevci iz Kavč in možje, ki so svoje žene presenetili s 60p-ki cvetja.
Ob zvokih harmonike in tudi po za.slugj di'jbrega organizatorja Mihe Valencija ao preživele prijetno popoldne, ki se je zavleklo kar pt^zno v noč.
■ B. Mugerle
Ze 11. vseslovensko srečanje žensk
Nova pomlad življenja
pokroviteljstvom Ministrstva /n zdravje KS je bilo v sobotu. 22. marca, v Cankjirjevcm dumu v Lj u lilj an i organizirano že 11. vseslovensko srečanje žensk z rakom dojke, Nova pomlad življenja. Udeležile so.se ga ludi članicevelenjske skupine za samopomoč.
/a udeleženke srečanja pa ima prav pijseben pomen druženje, saj lahko srečajo prijateljice, s katerimi so skupaj delile us<^do bc^lnie med zdravljenjem. Veliko so si imclcpovedati, verjetno je za vse novice zmanjkalo časa. 7.2 zaključek so se zbrale v cerkvi Sv, Trojice pri
Strokovni in kuhurni program je potekal v Linhar-lovi dvorani, ki je bila najxilnjena do zadnjega kotička. Letošnja gosta sta bila poleg otroškega pevskega zbora iz Osnovne šole Stranje pri Kamniku al-pinističnismučar Davi) Kamičar in pevec Adi Smolař. Daví> Kamičarje zbesedo insliko razmii^ljal osvtv ji poli na Everest in nazaj. Njegovo sport)čilo je bilo, da lahko jasno zastavljeni cilj dosežemo le z močno voljo in irtlim delom, kar je seveda zelo pomembno ludi za bolnice na poli k okrevanju. Adi Smolař je s svojimi pcsmimj,v katerih iskrivo in h udom a^n o razkriva modrosti življenja, publiko dod^îbra ogrel in njihovo razmišljanje usmeril v pozitivno smer, koje pomembno srce, dobrota in razumevanje.
skupnem bogoslužju, ki ga je vodil dr. Bogdan Dolenc, sooblikovala paskupina iz Velenja. Bogoslužje jepolepšaioubrano petje Vokalne skupine Mihelce iz Šoštanja ob spremljavi organistke Barbare Sevšek. KiU je v svojem nagovoru poudaril dr. Dolenc, naj bi bi^kizen sprejeli kol priložniwt. da prevrednotimo svoje življenje, v prcšnjah članic velenjske skupine p<i je biUlvospredjuřcIja. da bi v vsakem novem dnevu znali prepoznali čudeže življenja in se ga veselili.
Udeleženke srečanja so odhajale domov polne kipih vtisov in prepričane, da se naslednje leto ponovno srečajo.
■ ZS
KC Ivan Napotnika Velenje
Pikalo tudi kot harmonikar
Matjaž PIKALO, pe.snik in do-biinik lanskoletne večernice, se je pretekli četrtek v velenjski Knjižnici predsiavil kol avt<^r in izvajalec, recitator in pevec, pa šc kol harmonikar pt^Thu. Mini harmoniko "Majdo" je dtibilodsame Majde Vrhovnik, ki jo je imela šc iz partizanskih ča,sov. Ko so ga obsodili na dva milijona in kazni, zaradi lisiega kar je napisal, je za-
pol:
»Svoboda je pogoj 7a usivarjal-nost. Ta poganja korenine v resničnem življenju, njena krojenja pa se košati v svetu umetnosti. Da bi jo videli, moramo imeti srce
PERU - DEZEU TISOČERIH OBRAXOV
Dre\i,ob 19.lX),bov Domu kulture Velenje Ana SEHER prikazala diapozitive iz -svojega zadnjega pt>tovanja v Peru. Vstopnine ne bo!
sem spoznala, da je življenje vredno živeti"
Pod lem naslovom jc novinarka Trljana Podgoiíek v Nask^'ni času, kije izAil 20. marca na zadnji strani navedla izjave predsednice Društva Regionalne vame hiSe Celje. gcwpe Suzi Kvas. ki trdi l^citi-ram): »Ž enoto v Mestni i)bčini Velenje imamo velike ležave. Župan nas ne posluša, .se ne txfcřiva na na<e pn::ánje. (...)Tako^dokot vVcle-nju sc do nas ni Se nihče obnašal.«
Mestna občina Velenje je za ureditev pMslorcw Društva Regit^nal-ne varne hiša Celje - Enole Velenje do sedaj namenila sredstva v višini l.i'ÂimiOO Kîlarjev. prav tako društvu ne zaračunava najemnine, kar znaša približno «Kl.tM^U.OO tolarjev letno (znesek bi bilše d(5sti višji, če ne bi bila obračunana neprofitna najemnina). S lem vložkom sredstev smo na la način prispevali delež financiranja programa, ki ga je za naŠ<.'> občino drušlvo izračunalo v višini l.4i)8.000,00 tolarjev na leto, o čemer smo jih tudi pisno obvestili V to \^teti siroški \7diževal-nih dej, Občina prav lakos^tilnan-cira stroške za ogrevanje objekta v višini 65S.iX)0.00 SI T za kuriím^ sezono 201)2/0.^ (vsezxmi 2íX)l/2lX)2 je ta znesek znašal približno fx^().(]0(),CW). Po podatkih, ki smo jih prejeli oâ drugih občin, nekatere med njimi niso financirale nili za adaptacijo pnx'viorov. Še več -lastnikom hLŠe Dra^lviJ Regionalna varna hiŠa C'elje celo plačuje najemnino. Ob lem se človek vpraša, zakaj od Mestne občine Velenje poleg financiranja prc^gra-ma zahtevajo ludi vlaganje v obnovo objekta, od nekalerili drugih občin pa le financiranje prt)grama-
Dejstvci jc. da Društvo Regionalna vama hiša Celje financiranja s strani občin nima urejenega, saj občine v regiji nakazujejo sredstva posvoji lastni prestïji-nekatere dlí sedaj niso Še ničesar prispevale,
V článkuje navedeno tudi to. da bodo varno hišo preselili na drugo lokacijtJ. Mesini občini Velenje pa bodo zaračunali bivanje žensk iz našega okolja. Zakaj potemtakem tega ne zaračunajo tudi občinam Ljubljana, Maribor. Kamnik. Krško. Murska Sobota. Ptuj. Slovenska Bisirica, Škofja Lt^ka in Vrhnika za bivanje uporabnic iz njihovih občin v Regionalni vami hiiii Celje. Cnoti varne hiše v Velenju in Enoii vame hiše v Slovenj Gradcu?
Ob koncu bi dodala samo še to, daje dobrcîdelna prireditev Bt^le-To ludi občinski projekt, saj je Kul-mmi center Ivana Napotnika Velenje navsezadnje javni zavod, katerega delovanja večji del financira občina inje kcU lak pod njenim okriljem.
Iz omenjenega članka je - žal -razvidna predvsem ena stvar; in sicer, da st^ nekaleri v življenju vajeni Ic kritiziranja-s tem pa delajo medvedjo astugo predvsem samim sebi.
■ Tadeja Mravtjak, Stužba
za odnose z javnostmi MOV
MNENJA IN ODMEVI
Dovoljenje ima samo Komunalno podjetje Velenje?
Pod lem naslovom je bil 13. 2. 2(1(0 vNašemCasuobjavljenses-lavek Komunalnega pt>djelja Velenje.
Ker pod objavo ni zapisan direktor. ki je po zakonu predstavnik podjeija. ampak piše sicer odgovorni za PE Pokopališče Anton Apal. univ. dipl. inž- grad., sem se odkril, da napišem nekaj o tej temi, ki bo zanimala širšo javnosl. Pc^stavlja se mi vprašanje! Kaj je g. Apat? Na dokumentih, ki jih je pošiljal na razne organe, in sicer 20.8. mi in 2.4.2tK)3. piše s|xxJ-aj levo specialist za investicijski inženiring Anton Apat. univ. dipl. inž. grad., dc^no pa je podpisani direktor Marjan .ledovnicki. univ. dipl. inž. kem.
/^oraj imenovana «"îseba je iah-kospecialL^lza investicijski inženiring, kar pa pomeni, da opravlja samostojno dejavntîsl, saj takšnega naziva v kolektivnih pogodbah ni. Ce pa ima drugačno pogtidbti, kar .se mi ne zdi čudno za komunalno podjetje, pa je pravno vpra.šljiva. V objavljenem besedilu jc zapisanih tudi nekaj zakonskih osnov. Ker sem član .Sveta Mcslne občine Velenje, lahko z vso odgovornostjo trdim, da se dtv kičeni zopet vračajo v Čase. ko je bila siœr dovoljena obrtna dejavnost. a si jo težko izvajal zaradi monopola posameznih firm. Ohčani, ki .sledijo delu v Svetu Mestne občine Velenje, se bodo spomnili, daje bilo v letu W5 ob sprejemanju odloka o pokopališkem redu kar nekaj zapisanega ludi v lem časopisu, ko se ni dalo dogovorili določenih zadev v dobro svojcem. Leta 2000 jc zato župan predlagal novi odlok, kije bolj realen in v njem je zapisano v 2. členu, kaj zajema opravljanje pokopališke dejavnosti, in sicer: iipravljanje pokopaliških storitev, opravljanje pogrebnih storilev; upravljanje pokopališč: vzdrževanje pokopališč in urejanje pokopališč.
V 19. členu piŠe: Vsakemu umrlemu mora bili zagolwljen dostojen pt)greb v skladu z njegovo voljo ali željo svojcev oziroma naročnikov pogreba. V 21. členu piše. kdo je lahko izvajalec PO-<iR£BNlíl srORlTCV Pokopališke storitve ali pogrebne so v pravnem smishj drugačne. V omenjenem Členu piše - prepis 21. čle-na:Izvajalec pogrebnih storilev je laliko pravna ali fizična ixeba. ki ima ustrezno dovoljenje za opravljanje teh storilev. V 22. členu je naveden izvajalec prepis: Izvajalec pogrebnih svečanosti mora z notranjimi akti in njihovim izvajanjem zagotwiii. da boóo pogreb-ci, ki sc» zaposleni pri njem oziroma OPRAVLJAJO /ANJ PO-KOPU, spoštljivo urejeni 1er dalx"» pogrebna svečanost potekala nemoteno.
V.si, ki smo že bili na pokopališču Podkraj, vemo. da pogrebci niso zaposleni na komunalnem pi»djclju.sajsovvečini upokojenci. Osebno menim, da so urejeni in vešči v delu, ki ga opravljajo.
Poslavlja se vprašanje, kako in pre-kt^ koga pi')ieka plačilo za oprav-ljem>dclo. V 14 členu omenjenega veljavnega odloka je tudi zapisano, da mtfra fizična ali pravna oseba, ki je dolžna pt>skrbeli za pokop umrlega, pokop prijavili upravljavci pokopališča najmanj 24 ur pred predvidenim pokopt^m. V 35. členu piše. da jc lahko izvajalec POGREBNIH ST<)Rri"EV lahko le ena pravna ali fizična oseba, ki ima dovoljenje za opravljanje le dejavn^^ti in pridobljeno ktmcesijo ali drugi aki.
In v čem je problem, na katerega želim opozoriti širšo javntisl. Na Komunalnem podjetju Velenje in delno ludi v velenjski občinski upra\i ne spoštujejo sprejele akte. Zakaj? S sprejetjem omenjenega akta ni bilo nikjerza-pisano. daje možnodolcíčene zadeve urejati spravilnikom. Na koordinaciji županov dne 23, 1. 1998 fýo Župani dali soglasje k tarifnemu pravilniku, ki ni opredeljen v odloku iz lela 21KXJ. Vsi. ki so lahko prebrali odlok, .sc^ po vxej verjelnosliže ugotovili neskladja v njem, kjer predlagatelji nLSi> dobre^ razčistili pojem med pokopališko in pogrebno dejavnostjo (^ej .'^a.člen ).
Tarifni pravilnik, ki se je pričel uporabljalis 1.4. IWK je prenehal veljali osmi dan po objavi novega (idioka. ki je bil objavljen v Uradnem vest niku Me.stne ol>čine Velenje 30. marca 2iXXi (glej 83. in M. člen).
Res je bil predlagan twnuiektïd-loka o spremembah in dopt'Jlnit-vah íxJloka o p<ilu')pališkem redu na2().seji Sveta Mcslne občine Velenje dnelZjunija200] pod dvajseto iwko dnevnega reda in smo razpravljali o njem. Ker pa je bilo v gradivu predlaganih preveč nejasne wti in monopola ter zaki>askih pomanjkljivosti, na katere sem opozarjal, je prevladal razum župana in prisotnih članov sveta in osnutek ni bil sprejel. Župan je predlagal naj odlok ponovno obravnava odb<>r za javne ^"»spodar-ske službe, se uskladi l>csedi|o in se t>bravnava na seji, ko bo usklajeno, Do sedaj odloka Še nismo imeli v razpravi in velja (îdiok, ki je bil sprejel leta 2iXX). Monoptil. ki ga Želi uveljavili komunalno podjetje, po sedanjem pravnem aktu, ni možen. Je pa možen pi>ii-lični dogovor, kjer je zakonitost p<«iranska dejavnost. Osebno upam. da bo prevladal razum in bodo lahko svojci pi')kJicali firmo, za katero menijo, da jim ustreza in ima zakonske podlage. Mestna občina Velenje in občina .Šoštanj pa b<"R>ia dovolili izvajanje pogrebne službe na pokitpališču v Pod-kraju in Skalah tudi privatnim firmam. kt>i je bilod(t 15.12iX)2biez nezakonitega pri bi tka na osnovi pravilnika, ki je začel veljali L 4. 1998 in nima več pravne podlage.
V izogib polemikam, ki sem jih sprcjžil s tem pismc^m. naj bo oh-javljen veljavni odlok o pokopa-lišken^k redu. S tem si bcwie spošltv vani bralci Našega f'asa ustvarili jasno sliko. Moj namen ni polemika, ampak spošti wan je USTAVE in zakonov.
■ Član Sveta Mestne
občine Velenje Franc Sever
HOROSKOP
Oven od 21*3* do 20*4*
Dnevi se vam bodo zdeli prijazni, tega p3 ne bosie mogli irdili 2 ljudi. Ig obkrož3]o. Obnovili sle zaloge $voje energije. $ lem pa boste presenetili ir^arsikoga Ko si bosle ka] resnično želeli, povelte >o na glas, lislemu. ki vam lahko 2elto (udi uresniči. Prav mi ne bo pomagalo. Ce boste o tem laj moti go-vcrilt le wiialeljsm in sodelavcem, ki nimajo vpliva na lok dogodkov Iz mrivg lotífe bosle premaknili neko de(Q, ki ^m že dolgo ne da mirno spai^
8lko^21»4. do 21*5.
Kol kaže sploh ne boste več vedeli, ^jsiieiile živeli boste 12 dneva v dan, kot da tn prrils reSilev sama od sel3e. Vprašanje jd.česije^lohželile Kai lahko se z^odi, da boste ugoiovili. da se morate malo smilili sami sebi. sioer se ne počulitetako. kol se aule Sorodniki bodood vas zahievall nemogoče, vi pa se boste nekaj čas Še irudili, da bi usfîegii njihovim mukam. A ne dolgo Kmalu boste spoznali, da izkorf§ča|o valo dobroto in čut za socialnosi. vračajo pa ne z nii^emer Boste lemu znali narediti konec?
Dvo|cka od 22.5 do 21.6.
Začetek pomlad i ne bo lako reporen. kot m je bilo st^ah čeprav bo tudi za vas to zeto razgibano, sprememb polno obdobje Seveda se vam tMdodogajaie tudi nepredvidene stvari, ki pa vam ne bodo dale mirno spati Ena od njih bo spoznanje, da se s partnerjem močno odtujujeta m da si skorajda nimata več kaj p^ vedati Storiti boste morali ie kaj već kotstrpnoprenašatinjegov^muhe.Zdejanji vam bo namreč doMzov^l, da vas rahlo izkcsišča Č^rav se tega zavedate, boste sku^tk rešil r va[ino zvezo.
Rok od 22.6. do 22,7.
Izkazalo se bo. da sle tokrat izigrali pravo pot. saj se boste h v nekaj dneh počuiiii veliko boljše, kot ste se kar nekaj tednov naza|. Pri tem ne pozat^rie. da je pretiravanje s škodljivimi raz-vadamizadnje kar trenulnopoirebiiete.Dokažite dain^tetrdno voljO m opravite z njimi vsaj za nekaj časa. Vsekakor pa si privoščite vse tislo, kar\em korisli m tov izdatni men Fd naj stane kolikor hoče. Brez zdravia m sreče in vi to predobro veste Vse boste nadoknadili, ko st boste povrnili n^danjo energijo. Začnite takoj, pomlad ježe lu
Lev od 23*7. do 22.8*
Zavedale se. da je čas za počitek in ienarienjemimo. Do poletnega dopust boste garati. 0 kar ste pravzaprav sami krivi. Ce bi si znali cilje postaviti bolj realno, ne di bilo lako In če bi zna-nehatk Iriimovatt z nekom od sorodntkovali piiialeljev. iDi vam bilo še la^e. U res. da je bolje tisto, kar lahko postoril danes, narediti takoj. a vi se obnašate, kol da ima dan naimanj 30 ur Iz^panost m repetost se znata po(avili že v nekaj dneh. Poskrbite vsaj za sprostitev duše za lelobcsleboli težko. Čeprav bi se morali potruditi
Dovica od 23.S« do 22.9*
Pravzaprav se sploh ne bosle imeli nad čim pritoževati, saj vam bo vse, česar se boste lotili, leklo kot si želite V naslednjih dneh boste okrepili ludlsvoi finančni položaj in po nekaj m&sečnem stiskanju spet lažje zadihali A namesto, da bi uživali, bosle že razmišljati o večji investiciji. Krepko premislite, preden se za-letiie. sai vam zvezde na tem področju do konca maja ie ne bodonajbolj naklonjene Kar pa se \\\jbm\ liče, se na bosle mogli pritoževati
Tehtnica od 23.9. do 22.10.
Zelo napoten ledeo je pred v^mt Tudi alo tioste vse bolj r^ir-ni m razdrszlitvi. Pretlvsem pa pr^irljivi. ftrtnerbo to težko prenašal. čeprav bo va§e izbruhe velfkckrat preslišal Pnjaleljica bo vse skupaj molče opazoN^ia le še neiâj dni, potem pa vzm bo odprla oči^ Morda bi korjstjlo, če bi se vsak dar^ po malem pripravljali na nove napore in izzive Za 10 bcsle potieboNâii predvsem kondicijo m mif-neišeživce Fânekaj več volje lnspoznanje,davednonegrevseiako,kotbisiž^ell
Skorpl|on od 23.10. do 22.11.
ambiciozni načrti se bodo počasi pričeli sesipati za kar krivite vse Mi vas le sebe ne. Čas je, da se zamislile nad svojimi dejanji m poskušale tudi vi odpraviti kakšno svojonapako To. da jih imate, dc^ro veste ase jih včasih prema I o zavedate. Ljudem, ki so\Qm najbližje, ravno zalo včasih m lahko ^veti z Po^bnl ste aktivnega počiil9. ne le poleza^nja m prekiadanja iz enega kavča na daige^ Ko si boste prršii na fasno kaj želite na čustvenem področju se bodo začele stvari postavljali na svoje mesto.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Več kot všeč vam bo, ko vas bodo v strokovnih krogih kr^ko pohvalili. Akaj, ko se bodo vaši rečrII vseeno uresniče^li počasneje kot si želite in kot računate Precej nasprotovanja boste deležni od ljudl. ki ste jrm doslef povs^n zaupali Preganjala vgs bopretekiosî, 2210 boste tudi prihodnost videli precej sivo Pomot družinskemu članu bo več kot potrebna, pri tem pa poskušajte pozabiti na lo. kaj SI o zadevi mislijo drugi.Tokrat javnost res ni važna
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Nekatera spoznanja v življenju presenetijo mnogo bolj. kot bi čl^ vek pričakoval. Najhuje je že za vami. vseeno pa bosle veliko raz-mišlj^t osvojih željah in možnostih, da onjih ne te saniale, ampak [ih tudi izpelfele.Dobilf bosle neverjetno energijo irr voljo, da se spoprimele z novim izzivom žtvlienja Ob tem pa ne sinete pozabiti, danisle več sami. Družina se bo moralaz vašimi odločitvami, ki znajo biti tvegane. strinjali. Fermer bo tudi tokrat razumevajoč, pa čep^v ga bo malce strah
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Včasih stvari lahko predvidite tjdi vn^sj. pi\ lem pase ponavadi ne zmotite Tudi toiralbo Qko. Čepravte^ ne bosle hoteli pciazali. se bosle počutili nemočne lilo se \Qm bo videlo ža na obrazu Najmanj ter boste potrebovali jepomilo^nje. Bežrteod ljudi, ki vss spravljajo vsiabo voljo Inzner^njïn povzročajo. se poCutitešeslat^ kot sicer Energijo van bo vračala ljubezen, ki bo šele v teh po pomladi dišečih dneh dobila pravi žar Nek dogodek vos bo Še j»sebej spcami, ^(O hilro vse mine
Ribi od 20.2. do 20.3.
Zvezde vsm bodo v naslednjih dneh več kol naklonjene, zato 1^0-lelite vse prošle potenciale m vsako minuto svojega časa Že kmalu se bo ustavilo, čeprav bo ilo še repiei vse ëko. kot si želite. [£ sunkovitih spremeni ne boste mo^li več pričakovati. Ob tencu ledna bo do vas prišla zelo dobra novica, ki vas bo spravila v dobro voljo Fâ še denarja bo več. Kol ste pri^kovall. Redvsem zalo, ker izdatek, ki sle ga nekal časa načrlovQll. ne bo tako visdc, kol sle spn/a mislili Karv^sbokermalopcminlo
Zdravniški kof/cek
Vitamini - izvir zdravja
Vilamini orgjinskc molekule. ki jili človek v majhnih ktv lićinah nujno potrebuje /j življenje. /i\ pravilno in usklajeno delovanje telesa, rasi in zdravje. '/. beijakoviiiami, i:iiineral! in encimi se v telesu vptelajt'» v kemit ne reakcijo, ki so potrebne 7a tvorbo energije in rast živega tkiva. (Xlkrl^c pn íh víiHmínov sc^a v /jičetek 20. stotvtj^. Mmigim so /iiHne 4:i>cIIh! o morn.irjib. ki so /(lr;4ví]í skorbut /. limonami in pom^frďnůjmi. Pred (em su to bo» Iv/.ni uvrM\«li mud niik'/ljivu b»-lc*/ni. h> pochukiti ^ilHiíslíčne}:» umda SvetoMie/dr.ivshene nrjia-ni/^cfjv clnnc's vsak Četrti Clovvk trpi pomaitjkjiiiju vil^iminov. Prvi imiki sc kn^^Ji) v jxg^vu nct>o* a*, labilnt'^a in deprusivric^ji ob* nnšanjH. iitrujcni»sM, občutkih nemoči, nespečnosti, .slabe končen-Iracye in slal^et^a pminjenja ter občutljivosti no infekte. Kasneje so pojavijo ^c spremomiK' na ko» stťh in xobovju. ki )>i»st^ne moćno j^niloljno. Pomanjkanje vitaminov spro/^ tudi številne žoiodćne, črevesne in kožne lN»]e/Jii.
Sicer jc pť>maiijkanje vílamincjv znaiMlnof.1 sodo]>nc prehrane. Da bi wîgptovili díwlj velike količine hrane, sta se morala spremeniti
lako prid^ibivanje kol shranjevanje hrane. Pospešena rasi in 80-d(^bna predelava rasi lin zagoiav-IjaLT zadostno kalori črn > vrednost •;yvjla,(>!>iroma<iîapaga7^ve^ino vitaminov. Ncola^ena i^jta so velik vir vitaminov BI. B2. B5. Bň in bioiina. Bela moka, kjer v predelavi pScnieo najprej toCijo od »plev«-vira vitaminov, tako otiranja le energetóko vrednost. Številne sodobne diete, namenjene zmanjšanju kaloriCne vrednosti je^ltlnika in modna vegetarijanska prehrana, pa žal nekaterih vitaminov sploh ne vsebujejo.
Zmanj&ini>v><rkcivanj< vitaminiw sk<>)zi prebavila je t ah ki> posledica btile^ni prebavil, razvad, rednega jemanja določenih <^dravil in ne-praviljiega preiiranjevanja. Vitaminom groze tudi mnc^i sovražniki kol so kajenje, svetloba, alkohol, toplota, zrak in svetk^a. Z ne-primernim skladiščenjem in neustrezno pripravo hrane jih pogosto sc dodatno uničimo. Poseben probiomprc(biavljajotudi novtra-lizatoiji. Poznamo jih preko V iele.su delujejo na vitamine, jih spremene in napravijo neučinkovite. V nwjl'fnih količinah imajo takšen učinek tudi nekatera zdravila - antibiotiki, tablete priUi zanositvi, sredstva pn>U' .strjevanju krvi, anfidepa^stvi, analgetiki.
Dnevna potreba po vitaminih je txívisna od spt^la, staiDSii, teže in teksnih obremenitev. O.sebe. ki ni-st) bolne ter so izpa>lavljene <^ičaj-nim obremenitvam, potrebujejo vitamine v pnponicenih minimal-
nih odmerkih. Vnos zagťHavljajo 7 običajno raznovn>lno piehrano, ki vsebuje diM»lj sadja in zelenjave, mlečnih proizvodov 1er občasno mestv. NciSečnicc in ki izvajajo intenzivne shujševidne diete, ki so izpostavljene pogostim stresom, so bile pred kratkim operirane ali poikodíwane. jemljejo zdravita, kadijo) aii pa se aktivno ukvarjajo s Šp^irtom, piilrebujej^> ludi do3í)í ) krat večje odmerke vi-lamimwin minerakw.
Da bi zagotcwili dnevno potrebo, si pomagamo z vitaminskimi dodalld, ki vsebujejo.^tevitne vitamine, pogosto pa jim dodani àe nminerali. Multivitaminske preparate je najbolje jemali med ali neposredno po obroku, ko je vsrkavanje iz prebavil največja. Vitamine k>pne volju (ADJZ.iCT) moramo vzeti pred obrokom, saj se zaradi svoje topno.sti v maiSči^bah maksimalno vsrkajo le v kombinaciji z uživanjem hrane. P{>vsjm dru-
su in otrobili.
Vitamin IÍ2 (RiboHavin) ima ugoden vpliv na številna očesna obolenja. Nujno ga potrebujemo za zdravo kožo, nohte, lase in zdravo rast. Uravnava aklivntisl ičitnicc inje pomemben element energetske presnove. V telo ga vnašamo/uživanjem mleka, jajc. kvasa in dr<^K>vine.
Vitamin B5 (Nikotinamid) je nujno potreben za normalen krvni obtok in zdravo delovanje možganov in živčnega sistema. Uporaben je pri zdravljenju razjed v uMih» prevelike vz.dražno-sti, nervoz, depresij. nespečntJsli. pozabljivosti, kroničnih glavi to-kw ter iiladnih rok in stopal.
Največ ga najdemo v pustem mesu, perutnini, ribah, kvasu, p,^nici, avokadu, smokva h in suhih slivah.
Vitamin B5 (Pantotenska kislina) vzpodbuja delovanje nadle-dvičnih žlez. Varuje nas pred ne-
gače pa je z vitamini topnimi v vcv di (C.P.B), ki jih jemljemo pojedi. Dabi preprečili neugixlen učinek na želodčno slu/Hico. moramo C vitamin jemati na pc^In ž^clodec. Nikdar ga ne uživajmo zvečer, ker laliko izzove nespečnost.
Vitamini A.C.Cso močni iinli-oksidanti, Us|X\^no se l>orijt> pr^v ti pR)stim radikakmi. ki sicer napadajo in uničujejo zdrave celice. /. zaščito celice pred poškodbo se tudi uspešno borijo proti nekaterim oblikam rakastih obolenj in srčnim boleznim-
Vitamin A igra pomembrn^ vlo-go pri oluanjanju zdrave kože in sluznic in pri razvoju kosti in zobovja. Preprečuje vnetja oČi. nočno slepoto, cepljenje las. lomljenje nolitc>v, pogaste prehlade in vnetja dihal. Najdemo ga v rib-jem olju. jetrih, korenju, zeleni in rumeni zelenjavi, jajcih ter sadju.
Vitamin BI (Tiarain)je l^istveni vitamin normalno delovanje živčnega sistema, Preprečuje utrujenost, prebavne probleme, i zgubil apetita, kronično zapeko, slabo pomnjenje, preveliko vz-dražnosl, depresije in občutljivost za pike insektov. Hkrati tudi varuje srčno mišico. Najdemo ga v pivskem k"va.su, kalčkih.soji, me-
Druga salamiada
SIiNTILI «V pretoklom letu jo]>(K]odl)or Turistične(>adrustva Vo« tenjc, v smleiovanju s 'Hjristični» zvezo Velenje, ot^ani/.iral prvo satamiaiio v Šentilju. Sodelovali so kmetje in dni$:i domuči izde-loviik-i salam in hudj«»! iz ohmr^ja Krajevne skupnosti ^'ntilj. Ker M) (o prvo ocenjevanje uspešno izvedli, so se lelos odločili, da lahko s<uli'luJejo na tem <H:enjevanJu kmetje in druidi d<imaêi izdelovalci salam in budjol iz območja cololnc Me.stno ohčine Velenje.
Letcwnje iKenjevanje bo 5. aprila 20()? v domu krajanov v Šentilju. Ocenjevanje bn opravila medol'Jčinska (îcenjeviilna komisija. Organiz^tor zbira prijave do vključnt> 2y. marca 200?. zainteresirani se lahko prijavijo na tel. 041 -776-13.'? ali (141-708-8^)5. na teh ilveh telefonskih številkah lahko dobite i udi vse potrebne dodatne informacije. Letos bodo lahko salame in budjole ocenjevati ludi gostje, ki se IhhIo udeležili zaključne prireditve, organizator pričakuje dober odziv izdelwatcev salam in budjol iz celotnega píídročja MO Velenje, f e bn tako, l'Hîdo lahkt^ prvič v /^^do-vinispiiznali,vkalcrem kraju naše občine izdelujejo najbtJijše salame in budjole.
■ iK
galivnimi učinki psihičnih stresiw in raznih srrupíTv. l\>maga pri dvigu odi^îmosti na mraz in vnetja, hkrati pa je up<îraben pri zdravljenju pretirane utrujencwti.sivc-nja in izgube las. bolezni kože. aler^j.upoča'^njcnc rasli, mišičnih krčev, nizkega krvnega tlaka in nespečnosti. V teki ga vnašamo 7 drt îb<.) vint \ kvasom, rumenjakom, perutnino in orehi.
Vitamin B6 lpiritk>ksin)jc vpleten v pn»izvodnjo protiteles. Preprečuje pre menstrualno otekanje in porast telesne teže na račun zadrževanja vode. Pomaga pri zdravljenju mišičnih krčev.pro-menstrualnih težav, arterimkle-rozť. nekaterih srčnih Ixilezni. mi-grenskcga glavobola» ledvičnih kamnov in živčnih tež^iv.
Vitamin BI2 (Cianokobalamin) telo nujno pt>trebuje za nastajanje in obnovo rdečih krvničk. Uporabljamo ga pri zdravljenju nekaterih vrst slabokrvnosti, slu-i>ega apetita, slabe rasti, utrujenosti, sora in izgube duševne energije. Popolni vegetarijanci imajo vedno pomanjkanje tega vitamina, saj ga v telo vnašamo le z uživanjem mesa.
lolna kislina v kombinaciji 7 vitaminom B12s<ideluje pri na-sia-janju rdečih krvničk. Ima pomembno vlogo pri sintezi DNA in RNA,
ki prenašala celični genetski material Uporabna je pri zdravljenju anemij in bolezni kože, tudi prezgodnje sivenje. pogoste driske. Ziidrževanje vode, mentalne depresije. pcfvečiuio v »Iražiost žekxJ-ca in slab krvni obtok gre pripisati pomanjkanju tega vitamina.
Biolin v/držuje zdravje las, kože in nohtov. Pomaga pri zdravljenju ekccmov, vnetij kože, pri nekaterih boleznih srca in pljuč, izraziti utrujenosti, sta bo krv nas t i. povišanem holesterolu in vneijili očesne veznice.
Holin je važen pri uravnavanju presnove maščtib. Uporabenje pri zdravljenju Žolčnih kamntw, nekaterih b<ilezni jeter in ledvic ter glaukoma.
Inositol v kt^mbinacijis liolinom sodeluje pri Živčnih prenosih. Vpleta se v krmiljenje encimske aktlvn<x>tl in v transp^^rt mai^wib po telesu. Pomaga pri zdravljenju slabih in tankilt la.s. Ix)tezni živčevja in t)či ter debeU^ti.
PABA (Para-amino-tx^nzoična kislina) preprečuje staranje kože in sivenje las. Ščiti nas pred sončnimi opeklinami in kožnim rakom. Preprečuje preveliko uiai-jenost, ekceme, anemije in repro-ilukcijske motnje.
Vitamin C je pomemben v razvoju kotagena in vvavnih tkiv. Skrbi za clastičnt>st kože. arterij in kit, Pospešuje celjenje ran in po-maga pri zdravljenju vnetij, prehladov, gripe, stresa in alergij. Uspešno veča odpiTOvst na bolezni in pripomore k hitremu okrevanju po boleznih ali p<isk(xl-bah. Največ ga je v limonah. vi.Çnjah. Šipku, paradižnika, zeleni papriki.
Vitamin D ( Kalciferot} piid vpli-vom U V žarkov v telesu prehaja v aktivno obliko. Vpleta sc v presnovo kalcija in fostbrja ter je nujni^ pv>ireben za nt>rm;ilnti tvorbi'» kosti in zob. Naravni izv<.)r so rumenjak. maslo, ribje olje. posneto mleko in špinača.
Vitamin l£ je zelo učinkovit pri zagotavljanju normalnega krvnega obtoka, zdravih arterij in srca. Uporaben je pri zdravljenju Številnih srčnih /apletiw in bolezni ven^ Celične membrane varuje preti paškotilximi. zato tudi učin-kos'ito preprečuje staranje. Učinkovit je ob zdravljenju reprodukcijskih motenj, bolezni dojk. vnetij in artriiistiv,
Pciskrbrmo, da nam izvirzdrav-ja ne bo pre.sahnil. Naša prehrana naj bi") raznovrstna. Vsebuje naj dovolj sadja in zelenjave, dovolj mleka in mlečnih izdelkov, občasno tudi puMo meso in ribe. C e bomo ob tem p<»skrbeii Še za redno in ustrezno odmerjeno telesno aktivnust 1er se občasno izpostavili UV žarkom, nam bo telo hvaležno vračalo z zdravjem.
■ prim. Janez Poles, dr med.internist
ZS
ATRIJ Stanovanjska zadruga z.o.o.
Lava 7. Celje Tel,: 42-63-122 GSM: 031/342-118 WWW.8Z-Ctrij.Si
ZAZIDUlVE nUKELf NA UUBNBI

ČETRTEK, 27. marca
PETEK, 28. marca
SOBOTA, 29. marca
NEDEUA, 30. marca
PONEDEUEK, 31. marca
TOREK, 1. aprila
SREDA, 2. aprila
SLOVENIJA 1
07.00 DoDroMro 09.00 PofoČila 0d.05 Male sive celice 09.40 Odpeti pesniki 09.55 Zgocn^e iz Skolike 10.20 ZenitLe$vi^t3viatoistvij 10.50 Vem-veS 11.40 Povsbilo med zvezde 13.00 Poročila, špoit vreme 13.30 Orton 14.30 Svetovni izzivi 15,05 Bela magistra fj Na smučeh Čez julijce 15.55 Moj gost mqagosQa..,'
Vendegem 16.30 Poročila, Sport, vreme 16.50 Enajsta šoia oddaja za
radovedne te 17.20 Anwar, kratki dokum. tlim
zaolToke 17.45 Cit/ folk, ljudje evropsklli
mest, Dublin 18,15 Modro 18.45 Btsânka 19.00 Danes 19.05 Vaš kraj 19.25 Vreme
19.30 TV dnevnik, špoti, vreme
20.00 TedniK
21.00 Prviindnjgi
21.20 OsmiSan
22.00 Odmes^, kultura, kronlkâ.
Sport vreme 22.50 Glasbeni večer 00.00 Dnevnik zamejske Tv 00.20 Modro, ponovitev 00.55 Osmi lian,, ponovitev 01.20 Tedfuk, ponovitev 02.15 Md(vTylsfMooie,151.del 02.40 Kitivavgus&j, am. i .pon. 04.30 Evroliga v koš^rla,
Otyniâkcs • Union Obmpija
|osn. iz Pireja
06.00 Sp. portret. Greg Lougânis
SLOVENIJA 2
07.30 Vremenska panorama
08.30 Mo$tovi
09.05 Dobrojutro
11,05 TVprodaja
11.35 Vkleosťáni • Vremenska
panorama 13.05 TV prodaja 13.45 Pomagajmo si, oddata TV
Koper-Capodistrta 14.10 Konec sveO, Franc, dok scf. 15.05 SP v umetnostnem drsanju, pari prosio, posnetek tz Washingtona 16.40 Vkleospotnice 17.25 MaryTybrMooie. 151.del 18.00 Iz naših krajev 18.15 Šok
18.45 Primorska knsnika 19.00 Danes 19.05 Vaškraj 19.25 Vreme 19.30 TVOnemiK 19.55 Pire): Evroliga v košarki, Olympiakos • Union Otimpia, prenos 21.45 Poseben pogled. Dolge noii, pcbvanjevdan. amer, film 23.20 Oz. Ameriška nadaljevar^l^,
21/32 00,15 Vkleospotnice 01.00 Vkleostrani
07.05 07.30 07.55 08.45 09.40 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19,00 20.00 21.30 22.00 22.30 23.25 23.30 00.20 01.00 02.00
Dragon Bali. ris, serija Action man, ns. serija RtckILake Ko bol moja, nad. Nezaželjena, nan. Tv prodaja Grda račka, nad Vonj ljubezni, nad. Na kraju zločina. 4.del Tv prodaja Rtckl Lake Voni ljubezni, nad. Grda račka, nad. Nezažefjena, nad. 24 ur • vreme Ko boi moja, ruid. 24 ur Trenja
Prijatelii, nan.
MÓškB glave, 2enske težave
Zahodno krilo. nan.
XXi premiere.
Privid zločina
Prijatelii
24 ur
Nočna panorama

09.00 Naoblsku...prjZ^k( âramet iz Šmarja pri JeËah, ponovitev oddaje 10.00 Vabimokogledu 10.05 Odprta tema, ponovitev 11.05 Kajspotdneva 14.00 Vkleostrani 18.05 Vabimo k ogledu 18.10 Regionalne novce 18.15 Odkrito povei naglas, kord.
oddaja, 3. TVmrela 18.55 Najspotdneva 19.00 VkleostranI 19.55 Vabimokogledu 20.00 Klepet na kvadrat 21.00 Regionalne novkie 21.05 Globem vkleospolj 21.25 Vabimokogledu 21.30 Naj vl2a, kontaktna oddaja 2 narodnozabavno glasPo, gos^e: Ans. Seijml raj 22.45 Vabimokogledu 22.50 Naj spot dneva 22.55 Videostrani
SLOVENIJA 1
07.00 Dobro iutro
09.00 Poročiia
09.05 Anwar
09.20 Enajsta šola
03.55 Encikiopedija znanja
10.05 Modro
10.35 Roman končar-Igor
ŠmidKdo bo koga, 2/3 11.05 Avtoportret: Tinkara Kovač 11.50 Odprto dan In noč, a/13 12.20 Lukas,Bn3 13.00 Poročila, šport, vreme 13.35 O živalih in ljudeh, tv MB 14.05 Vsakdanjik in praznik 15.00 Prvnndfiigl 15.20 Osmi dan 15.55 Mostovi 16.30 Poničila, šport, vreme 16.50 Iz popotne tort» 17.05 Potepanja. 3/10 17.40 Razgaljeni planet 3/6 18.30 Žreba nie deteliice 16.45 Ri&anka 19.00 Danes 19.05 Vaš kraj
19.30 TVdnevnik. šport, vreme 20.00 Praksa, amer, nanizanka.
22. epizoda 20.50 TV Poper, odd TV Koper K. 21.50 Homo luristicus 22.00 Odn>evi. šport vreme 22.50 Polnočni klub 00.00 Dnevnikzamejsketv 00.20 Razgaljeni planet 4/6 01.10 MaryTylerMoore.152.del 01.35 Tv Poper, ponovitev 02.05 Homo tunsticus. ponovitev 02.25 Živjomama, am. film, pon. 04.05 $P v umestnem drasanju,
moški prosto, pon, 0S.35 High Five, âpc^ni film 06.00 Športni portret •
deseterobo}, BIH Toomey
SLOVENIJA 2
07.t0 T^eteksttv Slovenija 08.30 TevJen ski izPor, moja gos^a... Vendegem 09.05 Dobrojutro 11.05 Tv prodaja 11.35 Vkleostrani-vremenska
panoranu 12.15 Tvprodaja 12.45 Te<jenskl izbor, Omlzie 14.t5 Rdeče vesolje. Kanadska
dok. serija 3/4 15.05 SP v umetnostnem
drsanju, moški pro^o 16.45 Vkleospotnce 17.30 MaryTyterMoore, 152. del 18.00 12 naših krajev 18.15 VfczalOOOsrt 18.35 Miniature 18.45 Prin>Drska kronika 19,00 Danes 19.05 Vaš kraj 19.25 Vreme
19.30 TV dnevnik. Sport vreme 20.00 Artieologijazneba, ameri.
dokum oddaja 20.55 Millerjevo kriii&če, am..f. 23.00 Tinsel Town, 7/10 23,45 Slovenska [azz scena 00.20 Oz, 22/32 01.25 Videospooiice 02.10 VkleostranI
06.35	Gragon Bál. jap. ris. serija
07.00	Action man. ris. serija
07.25	Reki Lake
06.15	Ko boš moja
09.10	Nezažetjena, nad.
10.00	Tv prodna
10.30	Grda račka, nad.
11.20	Voniliubezni, nad.
12.15	Trenja
13.40	Tvprodaja
14.10	RickšLake
15.00	Voni ljubezni, nad.
15.55	Grda račka, nad.
16.55	Nezaželjena, nad
17.55	24 ur - vreme
18.00	Ko boš moja. nad.
19.00	24 ur
20.00	Akcija. Vihar vseh viharjev,
amer. Illm
22.20	Paa, kamera!
22.50	XXL premiere
22.55	Tretja izmena
23.45	Dnevnikubiialca.am.nim
01.25	24 ur, ponovitev
02.25	Nočna pano ranw
©
kAMll 27 4a 92
09.00 Dobro iutro, informativne-
razvedrilna oddaja 10.00 Vabimokogledu 10.05 Naj viža, ponovitev, gostje:
Ans. Sedmi raj 11.20 Naj spot dneva 14,00 Vkleostrani 16.05 Vabimokogledu 16.10 Regionalne novKe 16.15 Miámaš, otroška oddaia,
3 TV mreža 18.55 Ustvarjajamo skupaj, 18.
oddaja 19.40 Naj spot dneva 19,45 Vkleostrani 19.55 Vabimokogledu 20.00 Lokalni utrip Kozianskega
m Obsotel)â 20.35 Regionalne novk» 20.40 Srečko Kosovel • pesnik
ekstaze smrti 21.20 Naj spot dneva 21.25 Vabimokogledu 21.30 Odkrilo ni skrito 22.15 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Vabimokogledu 23.10 Vkleostrani
SLOVENIJA 1
06.25	Kulturna kronika
0&30	Odmevi
07.00	Orion
08 00	Zgodbe iz školjke
08.30	Slovenske ljudske otroške
pesmi
08.30	Risanka
08.35	Sfv^odi v naravo
08 40	Male sive celice, kviz
09,30	Marsu pila mi, fis. nan. 7/26
10.00	Gimnazija stfth src, 12/26
10.45	Počnočniklub
11.55	Tednik
13.00	Poročila, šport, vrerrte
13,30	âtudeniska ulKa, odd. za
itudente
14.00	Lukas, 11/13
14,30	KomisdrRex. 11/15
15.20	Kiritumffeijton
15.55	Slovenci v Italiji
16.30	Poročila, šport, vreme
16.45	Kotpbce, risanka
17.10	Na vrtu
17.35	Ozare
17.40	Kdobokoga.2A3
18.10	Slovenski magazin
ia45	Risanka
19.00	Danes
19.05	EU In mi
19.10	Utrip
19.30	TV dnevnik, šport, vreme
20.00	Slovenska polka in valček
21,45	Trend, oddaja o modi
22.15	Poročila, šport, vreme
22.55	Sopránoví. 12/13
23.50	Krajdočina, nemški i , pon.
01.20	Dnevnik zameiske IV
01.40	Na vrtu
03.05	Kdo bo koga. 3/3
03.35	Jud levi, nemški film. pon.
05.15	PPZvn;)kDm^M:Cíudaď Real • Cer^e Pivovarna Lašto, posn.
06.30	High five, športni film
06.55	Prvi in dmgi, ponovitev
0715	Don Mentony band, koncert
SLOVENIJA 2
07.30	Videostrani • vremenska
panorama
08.30	Mostovi
09.00	Tvprodaja
09,30	Fraser, nanizar^ka
09.50	Ne2najBnoč, nad.
10.40	Č^obnedtíele
10.50	Eva in Adam
11,20	Štafeu mladosti
12.40	TVprodaia
16.00	SP v umetnostnem
dr^nju. plesni pari prosto posnetek
17.35	Teorija letenja, angl. fikn
19.15	Vrdeospotnice
20,00	Ženske lažejo bolje, nem. f.
21.30	Med pomarančnimi nasadi, španska nadaljevanka 1/6
22.20	Sobotna noč
00,20	Vkleospotnice
01.05	Vkleosti^ni
08.00 08.10 08.20 08.45 08,55 09.20 09.30 10.05 10.15 11.35 12.30 13.00 13.55 14.50 15.20 16.15 17.10 17.15 19.00 2000 21,10 22,45 00.45 01.45
09.00
09.40 09.45
10.15 1^00 ia55 19.00
19.30 19.35
19.40 19.55 20.00
20.30 21.15
22.00
23.00 23.05 2310
Doktor Oto, ris. serija Mjav, mjav, rís. serija Vrbja vas. ris. serga Mala Kitty, ris. serija Palčiča, ris. senja Moj prijatelj Rold, ris.senja Slonček Benjamin, ris. serla Malinii dol, ris. serija Capi. moj mali kuřa, ns. ser. Šo^ka košarkarska liga Glavoa, nan. Preveríeno
V najslabšem primeru, nan. Resnični svet dolojm, odd. Družinsko pravo, nan. Močno zdravilo, nan. 24 ur-vreme PoroOiiki, amer, film 24 ur
Lepo je biti mil^onar Doktor iDoliBle. amer, film Po sledeh umora, amer, film 24 ur, ponovitev Nočna panorama
kantfl 2T 4« 92
Miš ma$, otroška oddaja, ponovitev Vabimo k ogledu Ustvarjalmo skupaj, ponovitev 18. oddaje Najspotdneva Videostrani Vabimo k ogledu Lokalni utrip Kozjanskega m Obsofilja. ponovitev Najspotdneva Pravljica za najmlajše; Tri botre Psičke Videostrani Vabimo k ogfedu 1165,vrv magazin, regionalni informativni program
Velika zabava, glasbena oddaja
PopotniSke razglednice, ponovitev -Tajska m Bankok
Zapojmo in zaigrajmo, glasbena odd^a Vabimo k ogfedu Naj spot dneva Videostrani
SLOVENIJA 1
07.40	Teletekst TV Siovenlia
08.00	Živžav
09.45	Mi smo-.Hrvati, 10/16
10.15	Pihalni oricester
Premogovnika Vrenje
10.50	Svet divjih živali, 10/10
11.20	Ozare
11.30	Obzorjaduha
12.00	ljudje in zemlja
13.00	PoročHa.áport, vreme
13.15	Tistega iepega popoldneva
sledi	Nemogoče
13.20	Človek In pol
13.30	Nedeljskooko
13.40	Kulinarika
14,00	Gravitacija
14.55	Motoring
15.00	Privlačna nasprotja
15.20	Kislojabolko
15.35	Šport
15.45	Avantura
15.55	Pet minul sJave
16.00	Simpsonovti del
16.30	Poročila, šport, vreme
18.45	Pop-poldne
17.00	Drutabna kronika
17.10	Predmet poželenja
17.30	Vsakdanjik in praznik
16.35	trebanjelota
16.45	Risanka
19,00	Kako smo odločali
19.25	Vreme
19.30	TVdnevnik,iport, vreme
20,00	Pozabljeni zaklad. 1/3
20 .30	Človek, ne jezi se
21.35	Spomini na profesoiia
Janka Jarca
22.30	Poročila, šport, vreme
23.00	Dogovor, amer, film
01.00	Dnevnik zamejske tv
01,25	Svetdivjftiživaii,10/10
01.55	Konec sveta, 5/6
02,50	Tinsel Town, 7/10
03.30	Policijska postaja, 8/12
04.20	Slovens^ magazin
04.45	Vsakdanjik in praznik
05.50	Goool. nogometna oddaia
SLOVENIJA 2
09.20	Tvprodaia
09.50	Rad Imam Luca, 117. del
10.15	Klemperer, 10/13
11.05	StovensM ljudski plesi,
Prekmune
11.35	TV prodaja
12.05	Stomškova ustanova,
dobrodelni koncert
13.40	Generacije znanosti
1415	Ljubezen na prvo kok^anje.
danski lilm
15.40	SPvumet. drsaniu.
ženske, prosto
17.10	Uga prvakov v fokometi(M), prva tekrre poffviab: Mobitel Pnile 67 - Montpeler, pren.
19.15	Vkleospomice
20.00	Konec sveta, 5/6
20.55	Goool. nogometna oddaja
21.25	frasier, ll.del
21.45	Polcijska postaja, 8^12
22.35	Ples je moje življenje, 5/5
23.35	Videospomice
00.20	Vkleostrani
07.30 TV prodaja 06,00 D(^orOto,rl&senj3 08.10 MjavIMjav!, ris. serija 06.20 Vrbja vas, ris, senia 06.45 MalaKity^rts. serija 06,55 Palčiča, ns. serija 09.20 Moj pnjatelj Roki, ns. serija 09.30 SlončekBenjamin, ris. ser. 10.05 Maiinjidol, ns. serija 10.15 Hercules, ris. film 11.10 šolska košarkarska liga 12.10 Prstan. 1/4 13,00 Ponovno zaljubljena, am. f. 14.35 Umor, nan. 15.30 Nadtôelijelepo, rtan. 16.30 Ubrtišef. amer, him 16.15 24 ur-vreme 16.20 TnkiJamiejaOiiverja,
dokum. seriia 19,00 24 ur. referendum 20.00 Lepo je bili miljonar 21.55 športna sceria 22.50 Ljubezen na valoviti, ang. t 00.45 24 ur. ponovitev 01.45 Nočna panorama
kftnajf 27
B2
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 09.00 Miš ma^oniška oddaja 09.40 Iz pon, oddaje Dobro jutro 10.30 1164. VTV magazin,
regionalni Inf, pmgram 10.55 Športni torek. Športna
irtformativna oddaja 11.20 Iz olimpijskih krogov 11.25 Župan z vami, gost; Srečko
Meh, îupan MO Velenje 12.25 Vabimokogledu 12.30 Naj viža. kom oddaja z narodnozabavno glasbo,oos^e: Ans. Sedmi raj 13.45 Iz sredine oddaje Dobro jutro 14.35 Videostrani IS.OO Vabimokogledu ie.05 1165. VTV magazin,
regionalni inf, Ingram 16.35 Iz pettove odda^ Dobro jutro 19.25 Na obisku... ankašramei
iz Šmarja pri Jelšah 20,25 Lokiani utrip Kozianskega
in Obsotelja 20.55 Odprta tema: Zakon o
omejevanju porabe alkohola 21.55 Vkleostrani
SLOVENIJA 1
06,40 Zrcak)iedna 07.00 Dobrojutro 09.00 Poročila 09,05 Iz popotne torbe 09.20 Potepanja, 4/10 09.50 Oddaja za otroke 10.05 Svetdivjih živali, tQ/10 10.35 Na vrtu
11,00 Tistega lepega popoldneva 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Tistega lepega popoklneva 15,35 Mladi virtuozi 15.55 Dober dan. košario 16,30 Poničila, âport, vreme 16.50 Radovedni Taček 17.05 Dogodivščine v veseli
hosti, 3/26 17,25 Medvedki, 12/16 17.40 Svetnarave. 1/3 1d.30 Žreban|e3x3plus6 16.45 Risanka 19,00 Danes 19.05 Vaš kraj 19.25 Vreme
19.30 TV dnevnik, šport vreme 20.1XÍ Na morje. S/13 20.55 Gospodarski izzivi 21.25 Podoba podobe 22.00 Odmevi, kulturna kronika,
šport, vreme 22.50 Knjiga mene br^a 23.10 Skrivnosti 23.15 Southpark,V17 23.40 Dnevnik zamejske TV 00.05 Svetnarave. 1/3 00.55 Podoba podobe 01.20 Gospodarski izzivi 01.50 Trend, oddaja o modi 01.15 Studk>city 03,40 Končnka 04.40 Sport
SLOVENIJA 2
08,30 Slovenci v Italiji
09.05 Dobrojutro
11.05 Tvprodaja
11.35 Videostrani
13.10 TVprodaja
13.40 Arheok^p z n^a, dok. odd.
14,30 Sobotnanoč
16,40 Videospoinice
17.30 čarobne deitíe, 5/13
17.40 Eva in Adam 14/16
18,05 Jasnoinglasno. kont. odd.
19.00 Danes
19.05 Vaèkrai
19.25 Vreme
19J30 TV dnevnik. Spori, vreme 20,00 Končnk^ 21.05 Studio city 22.00 Rdeče vesolje, 4/4 22.50 Brane Ronč^ izza odra 00,15 Oz, 23/32 01,10 Videospotnice 01.55 Videostrani
07.00 07.30 07.55 08.45 09.40 10.30 11.00 11.50 12.45 13,40 14,10 15,00 15,55 16.55 17.55 18,00 19,00 20.00 20.55 21 .KI 22,45 22,50 23.40 00.10 01.10
09.00
10.00 10.05
10.35 14.00 18,05 18,10 18.15
19.45 19.50 19^5 20.00
21.00 21.05
22.35 23.25
Dragon Sail, ns. serija Action man. ris. serija Rick3 Lake Ko boš mo[a, nad Nezaželjena, nad. TV prodaja Grda račka Vonj ljubezni, nad. športna scena TV prodaja Ricta LakB Vonj ljubezni, nad. Grda račka. nad. Nezaželjena, nad. 24 ur
Ko boš moja, nad. 24 ur
Pod eno streho, nad. Naša sodnca, nan. Urgenca, nan. XXL premiere Privid Sočina, nan. Seks v mestu, nan. 24 ur. ponovitev Nočna panorama
kmli 27 46 «2
Dobro jutro, infomiativno • razvedrilna oddaja Vabimo k ogledu 1165. VTV magazín, regionalni inf, program Najspotdneva Videostrani Vabimo k ogledu I^egionalns novice Koiarka, posnetek telđne Pivovarna Laško: Union Olimpija Naj spot dneva Videostrani Vabimo k ogledu Dober večer, gospod predsednik, gost; mag. Stanko Stepišnik. predsednik UO Slovenskega orodjarskega grozda Regionalne novtee Pokomet posnetek tekme, RK Prevent Stovenj Gradec: RO Sk)van Liuhljana iz oddaie Dobro iutro Videostrani
SLOVENIJA 1
06.30	Odmevi
07.00	Dobrojutro 09.00 Poročila 09.05 Radovedni Taček
09.20	Dogodivščine v veseli
hosti, 3/26 09.45 Fliper In Lopaka, 24/26
10.10	Študentska ulica 10.40 Svet narave, 1/3 11.30 Obzorjadulia 12.0C Namorje,5/t3
13.00	Poročila, Sport, vreme 13.15 KulI umi feljton 13.50 Ljudje in zemlja 14.40 Polnočni klub 15.55 Potepanja
16.30	Poročila, šport, vreme
16.50	S iovenske ljudske otroške pesmi
16.55	Sprehodi v naravo 17.10 Knjiga mene briga
17.30	Skrivnosti, ponos^ev
1755	Ščit dokum. oddaja 18.20 Duhovniutrip
18.45	Risanka
19.00	Danes
19.05	Vaš kraj
19.30 TV dnevnik, šporT. vreme
20.00	Dekodiranje Islandcev,
dokum. oddaja
20.55	Aktualno
22.00	Odmevi, kulturna kronika, šport
22 50 Zadnja zmaga, finska drama 00.10 Dnevnikzamejskstv
00,30	Sijaj železa, dokum. oddaja 00 55 Duhovniutrip
01.15	Dekodiranje Islandcev.
dokum. oddaja
02.10	Aktualno
03.05	MarvTylefMoore.153.del 03.30 Zadnja zn^a, rnska drama
05.10	Šport
SLOVENIJA 2
08.30	Dober dan. Koroška
09.05	Dobrojutro
11.05	TVprodaja
11.35	Vkieostiani
14.10 TVprodaja
14.40 Sn;diocity
15.35	Končnica
16.45	Videospotnice
17.30	MarvTylerMoore,153,dtí
18.00 Iz našiti krajev
18.15 Pnmorskj mozaik
18.45 Primorska kronika
19.00	Danes
19.05 Vaš kraj
19.25	Vreme
19.30 TVdnevnik. Šport, vreme 20.00 DragoJ3nčar,tvigr3 21.10 Poik^istka, nemški him
22.50	Oz. 24/32 23.45 Vkleospotnice 00.30 Videostrani
07.00	Dragon Bali, ris. serija
07.30	Action man, ris. serija
07.55	RickILake
08.45	Ko boš moja, nad.
09.40	Nezaželena, nad.
10.30	Tvprodaja
11.00	Grda račka, nad.
1150	Vonj ljubezni, nad.
12.45	Naša sodnica, nan.
13.40	Tvprodaja
14.10	RickILake
15.00	Vonj ljubezni, nad.
15.55	Grda račka. nad.
16.55	Nezaželjena, nad.
17.55	24ur-vreme
18.00	Ko boš moja, nad.
19 OO	24 ur
20.00	Preverjeno
21.00	Pretomljene obljube, am., f.
22.40	XXL premere
22.50	Pnvid zločina, nan.
23.40	Seks v mestu, nan.
00.10	24 ur. ponovitev
01.10	Nočna panorama
Ê2)
femii 27 4« 92
09.00 Dober večer, gospod predsednik, gost mag. Stanko Stepišnik, predsednik UO Slovenskega orodiarskega grozda 10.00 Vabimokogledu 10.05 Košarka, posnetekt^me Pivovarna Laško: Union Olimpija 11.35 Najspotdneva 14 00 Vkleostrani 18,10 Vabimokogledu 1815 Rokomet posnetek tekme RK Prevent Slovenj Gradec; RD Slovan Ljub^ana 19.35 Najspotdneva 19.00 vkieosvani 19.55 Vabimokogledu 20.00 1168.VTVmagazin,
regnnalni - inf.i program 20.20 Športni torek, športna
infonriativna odOaja 20.40 Iz oNpijskih krogov 20.45 športni gost, kontaiona oddaja
21.30 Viva turistka. 3.TV mreža
22.00 Dokumentarna oddaja 22.30 Vabimokogledu 22.35 Najspotdneva 22,40 Videosttani
SLOVENIJA 1
06.30 Odmevi 07.00 Dobrojutro 09.00 Poročila
09.05 Skivenskeljudskeotroške pesmi
09.10 Grdi raček Tine, 22/2S 09.30 Sprehodi v naravo 09.50 Knjiga mene br^a 10.10 Skrivnosti 10.50 Radioaktivnost 9/26 11.10 Sijaj železa, dokum. oddata 11.40 Duhovniutrip 12.00 Slovenski magazin 12 25 Homotunsbcus 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Trend, oddara o modi 13.40 Podoba podobe 14.05 Dekodiranje Islandcev,
doioim oddaja 14.55 Aktualno 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Pod klobukom 17.25 Odpeti pesniki 17.50 Volia najde pol 16.45 Risanka 19.00 Danes 19.05 Vaákrai 19.30 Dnevnik, šport vreme 20.00 Nevama razmerja, am. f^lm 22.05 Odmevi, šport, vreme 23.00 Temiinal 00.00 Dnevnih zam^skeTV 00.20 Volja najde pot 01.10 MaryTylerMoore,l54.del 01.35 Grk Zorba, amer, film 03.50 Terminal 05.20 Šport
SLOVENIJA 2
08.30 Potepanja 09.05 Dobrojutro 11.05 TVprodaja 11.35 \^deostrani 15.40 TVprodaja 16.05 Stovenski liudski piesi.
Prekmurje 16.45 Videospotnice 17J30 Mary Tyler Moore, 154.de) 16.00 Iznaša krajev 16,15 O živalih in ljudeh 16.45 PnnKirska Iconika 19.00 Danes 19.05 Val kraj 19.25 Vreme
19.30 TV Dnevnik, šport, vreme 20.00 Kvalifikacije za EP v nogometu, Stovenija : Ciper, prenos 22,20 Mogoče, franc, lilm 00.05 02, 25/32 00.55 Videospomk« 01.40 Videostrani
07.00 07,30 07.55 06.45 09,40 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15,00 15.55 16.55 17.55 16.00 19.00 20.00 21.40 22,10 23.00 23.10 00.00 00.30 01.30
09.00
10.00 10.05 10,35 14.00 18.05 16.10 16.15
16.45 IfiiO 19.10 19.30 19.55 20.00
21.15 21.20 21.25 21.30 2250 23.25 2350 23.35
Dragon Ball, japonska ris. Acton man, risanka Rk^ki Lake Ko boš moja, nad. Nezaželjena, nad. TV prodaja Grda račka. nad. Vonj ljubezni, nad. Preveneno Tv prodaia Ricid Lake Vonj iiubezni. nad. GMa račka, nad. Nezaželena, nad 24 ur, vreme Ko boš moja, nad. 24 ur
Tekma s časom, amer, tilm Trafika, 9. del Na kraju 2k)čina. nan. XXL premic Raztresena Ally, nan. Seks v mestu. nan. 24 ur, ponovitev Nočna panorama
llMIBlI 27 4« 92
Dobro jutro, informativno •
razvedrilna oddaja
Vabimokogledu
športnlgost ponovitev
Naj spot dnevď
S^deostrani
Vabimo k ogledu
Regionalne novice
V mojem košku je pa
mavrica, ocoška oddaja, 3.
TV mreža
Naj spot dneva
116$. VTV magazin, pon,
športni torek
Iz olimpijsidh krogov
Vabimo k ogledu
POP CORN, kontaktna
glasbena oddaja: Sound
AOack
RegkDnalne noňce Naj spot dneva Vabimo k ogledu Odprta tema. 3. TV mreža Iz oddaje Dobro jutro Vabimo k ogledu Naj spol dneva Videostrani
Neznanca v Muri
VELENjE, mara» - V lorck popoldan sta dva neznancii obiskala trgovino Mure na Rudarski ce.sti. Tebi nič. meni nic, sía ukradla tri mo^kc obleke Comiolu^, vredne več kol 245.000 tolarjev. Uslužbenka ju je hotela zadržali, a sla jo laiova odrinila in zbežala.
Umrl traktorist
PODVKH, 19. marca - V sredo popoldan seje pri spravilu lesa v gozdu med Kamenćami in Podvrhom, smrino ponesrečil 74-lei-ni domačin V. K. Preiskava tragične nesreče je pokazala, da je F. K- padel pod irakior, ki ga je povozil. Poškodbe, ki jih je pri tem utrpel, so bile lako hude, da je na kraju nc.sreče umrl.
Prisega na West?
VELENJE, 20. marca - V čeirlek, okoli 11. ure, je neznanee na parkirnem prostoru na Goriški cesti izkoristil krajSo odsotnost dostavljavca cigaret in mu iz kombiniranega vozila odlujil karton z 250,škatlicami cigaret znamke West.
Kje je iVIarija?
(»LINJE, 21. marca - V noči na petek je iz kapelice v Glinju, na območju Upravne enote Žalec, nekdo ukradel lesen kipec Marije, star preko U)0 iet, vreden vsaj 21)0.1)00 tolarjev.
S kolesom zapeljal v potok

Podhlajenega našla mati
REČICA OB SAVINJI. 23. marca - V noči na nedeljo, se je hujSa nesreča pripelila na nekategorizirani cesli pri Rečici ob Savinji. 36-lelni kolesar jc zapeljal v potok, padel in se pri tem píiákodoval. Po padcu se je uspel rc.^ili iz potoka na bližnji travnik, aje lam obležal. Nekaj minul po 10. uri dopoldne ga je, močno podhlajenega, nasla mati.
Z avtom v sedem metrov globok usek
Umrl 25-letiil sopotnik
UUHNO OB SAVINJI, 20. marca - V hudi promelni nesreči, ki seje v čeirtekzvcčerzgodila v bližini Ljubncgaob Sa-vinjijeena oseba umrla, iri pa so hude pa^kodiAfanc odpeljali na zdravljenje v bolnišnico. O nesreči je oh 22.52 Oj^eraliv-no komunikacijski center Policijske uprave C'elje seznanil 28-letni Cf. F. T. iz Ciornjega Cîrada, eden od .stipoinikov v osebnem vozilu, ki je na cesii med Ljubnim in Solčavo zapeljalo izven viaii^a. Povydalje, dapaje v vozilu veČ pomikov, ki so pt)škod(wani.
Takoj po prejetem obveslilu je bila spnržena iskalna akcija, v kateri je sodelovalo več policijskih patrulj in okoliških gasi I-ccv.Ob 23.38sopolicisli prometne policije(x:ljc na re^onal-ni cesti Mozirje - Ljubno pri naselju Šentjanž, našli vozilo, ki je zapeljalo s ces le.
Do nesreče je prišlo, koje 26-lelni voznik (xsebnega avtomobila R. Ž. iz Gornjega (»rada je med vožnjo po regionalni cesti iz Mozirja proti Ljubnem izgubil oblast nad vozilom in zapeljal $ ccsle v približno 7 metrov globok usek. Tu se je vozilo prevrnilo na streho. 2.5-le1ni A, H. je na kraju nesreče umrl, voznik in druga dva sopotnika, (». RT. in S. V, oba slara 28 let, pa so utrpeli hude lelesne poSkodbe.
Vlom v Savinjo
(»ORNJI GRAD. 21. marca - V noči na peiek je neznanec vlomil v trgovino podjetja Savinja. Odnesel je večjo količino cigaret, živil, sladkarij in drugih predmetov, vskupni vrednosti 9(HI.0()0 tolarjev!
Voznica izgubila oblast nad vozilom
ČRNOVV 22. marca - V soboto ob 15.10 se je na cesti Arja vas - Velenje, pri Î'rnovi, zgodila hujša prometna nesreča. 37-lelna voznica osebnega avtomobila je med vožnjo iz smeri Vinske Gore proii Sludencam izgubila oblast nad vozilom 1er zapeljala v devino, izven voztóča. lam je s prednjim delom v<yzila trčila v beton-
.sko škarpo. Pri trčenju je voznica utrpela hude telesne poškodbe, njen 39-letni sopotnik pa je bil la^e ranjen.
Delovna nesreča v Gorenju
VELENJE, soiHita, 22. marca - V sobolo dopoldne, okoli 11.30 ure, seje pri vzdrževalnih delih v podjetju Gorenje zgodila delovna nesreča. V njej se je ob padcu z lestve med opravljanjem sli-kopleskarskih del hudo telesno poškodoval 43-letni B. R iz Vrbja.
Kratke pijanske
VEi-ENJE, SOŠTAN j, 23. marca - Ob koncu minulega ledna so velenjski policisti imeli kar nekaj dela z junaki, ki radi globoko pogledajo v kozarec. Obakral se je to zgodilo kar sredi dneva. Tako so v petek malo pred 17. uro kssebi spravljali mtično vinjenega Ve-lenjčana, kije obležal na parkirišču ob Jenkovi cesti. Utrujen je bil .seveda zaradi alkohola» zagovarjati pa se bo moral 5e pri sodniku za prekrške.
V nedeljo pa je bilo popoldne vc*selo na volišču v Kullumcm domu. Močno vinjeni Šoštanjčan gani obiskal, da bi volil, ampak, da bi malo zarobantil. Potem se je vlegel na ila in mimo zaspal. Prebudili so ga policisti, kijih ni biJ kaj prida vesel, sploh, ko so mu povedali, da bo svoje dejanje moraJ zagovarjati pred sodnikom za prekrške.
Zavod za gozdove Slovenije - Območna enota Nazarje
♦ •••»■«•■•♦•«a
Varujmo gozdove pred požari
Zima seje po.sloviJa, snfžna «Klťja je (v nii^jih legalt) skop-nela in površje je ogolelo. Ćepniv se že pojitvyajo prvi znanilci pomladi, s katerimi atnK:i ra/ves€tjujejt> svoje mamice ol) dnevu žena in materinskem dnevu, je do prave pomladi, ko Ih) vegetacija pokrila /emtjo, daiec. Prihaja olHl<>t>Je imvečane I>u2ame ogroženosti v nanivi in s tem Itidi v ^oz<iovjii na na.^em ol>moćju.
Mesec marec, njegovo staro ime je sušeč, kar '}c nekaj pove, je mesce s podpovprečno količino padavin, temperature pa se lahki > čez dan kar močno dvig-nejo. Spomladanski veter iz-sašuje ozračje in s tem tudi tla. Tla v gwdu kot ob njcgwi soseščini, na travnikih, se hitro izsušujejo ludi zaradi črpanja vode v korenski sistem rastlin. Na lleh pa je polno opada: suhega odpadlega listja in igličevja, posušenih delov rastlin (praproli, irav in zelik), smole ter polomljenih vej in vejic. Vse skupaj predstavlja idealno netivo in gorivo.
Za ogenj potrebujemo poleg goriva ludi primerno koncentracijo kisika v zraku in dovolj visoko inicialno lemperaturo oziroma energijo vziga^ Temperature, ki so potrebne za viig, se gibljejo od 260°C do 300^^0, lemperaiura žarcčega cigaretnega og<5rka pa je okoli 650^C, Vidimo, da ni treba veliko, da se vname po?ar v naravi. To dokazujejo številni požari na kraškem območju, pred kratkim je močno zagorek> v Za.sayju. ko je ogenj uničil okoli šiiri ha gozda, v7rok požara pa naj bil prav odvržen cigaretni ogorek.
V večini primerov pri nas pov-zr<»či gozdni p4»2ar človek. Naravni vzroki za nastanek pobara so zelo redki, po navadi je to sirela. Včasih zagori tudi zaradi odvržene sieklenice ali plastenke v gozdu, kar uvrstimo med Člove.^ke dejavnike vzrokov. Tak požar smo imeli pri nas lani.
Vzrc^ke požara, ki so pasledi-ce Človekovih aktivnosti, razdelimo v dve glavni skupini, nepazljivost in namerni po'žig. Na našem ol)močju največkrat za-
Popravek
v prej.^nji števili Na.šega Časa smopisali tudi o prijavah posameznikov, ki kljub občiaskemu odloku in Lrenulni prepovedi kurjenja v naravi po vsej državi, to počnejo v popoldanskem času in ob koncu ledna. Zal je bila lelelonska številka (iSM-a občiaskc komunalne inšpeklorice napačna. Kršilvc lahko spo-r(^ile na lel. 1)41-378-719 in ne 031-378-719.
^ori /iiradi kmetijskiii opravii
(požiganje suhe trave in požiganje ostankw na njivah). Požiganje travnikov jc zlasti nevarno na pri.sojnih, južnih pobočjih, kjer lahko ob vzgonskem velru požar zajame velike površine. Zadnji tak požar pri nas jc bil lani v Zavodnjah, ko je zaradi nepazljivosti gorel gozd na površini 2,35 ha. Drugih vzrokov je manj.
Da i)j preprečili požarev nanivi o/ir<»ma v ^o/du.se moninio dr/iili omejitev o/in»ma prept)-vedi kuijenja v [^»zdu in v l>ll/ini gozda. Te omejitve .so zapisane v Uredbi o varstvu pred požarom v naravnem okolju in v Zakonu o gozdtwih,
-	V gozdu ni dovoljeno kurili, razen na urejenili kuriščih in zaradi zatiranja podlubnikov. V grmiSčili, mladih gozdtwih in nasadih ni dovoljeno kurili.
-	Ku ljenje je prepovedano tudi v oborah za divjad, na pašnikih, poraslihz gozdnim dK^em, na površinah, kjer rastejoskupi-ne gtwdnega drevja, ki so manjše od 5 arov, v neaviohtonih ob-rečnih in protiveirnih pasovih drevja, v drevoredih, v parkih, v planlažah gozdnega drevja.
-	Prepovedano je požiganje nepokorenih travnikov in ledine na območju, kjer ogenj lahko ogroz.i gozd. Sežiganje rastlinskih ostankov na njivah je dovo Ijeno le Če je kurižče urejeno, oddaljeno od gozda vsaj 50 me-
trov in ob stalni nav/očnasii pol-nolelne osebe, ki ima ogenj pod nadzorom.
• Pri kurjenju, sežJganju in upiv rabi odprtega ognja v naravi mora bili kurišče od gozda oddaljeno vsaj 50 moirov, od skupine drevja pa vsaj 10 melrov. Kurišče mora bili obdano z negorljivim materialom, pn^sior okoli koiriSča mora biti t>Ci<čen gorljivih snovi vsaj v razdalji 10 melro\'. Kurišče mora biti zavarovano in nadzorovano ves čas kurjenja, po končanem kurjenju ali sežiganju je ireba ogenj in žerjavico ter kurišče po-kriliznegorljivim materialom.Ob že Tmernem velru (6 ra/s ali več) jc treha ogenj pogasiti.
- V oixiûhjih. ko jo ra posamezno območje raz^ta^na velika aii fcio velika požam» ogroženost naravnega okolja, je prepovedano vsa krsno kurjenje. Le i>qemoma je takrat dtM^ljeno zatiranje podlubnikov z ognjem, vendar le na predhodno zavarovanih mesiih, ob predjiodno organizirani pož-arni straži in ob predhodno pridc^bije-nem dovoljenju za latino opravilu od pri.siojne požarne ini>pckcijc.
NaSleli smo samo direktne ukrepe za zmanjšanje požarne ogroženosti gozdcw, O preventiv-nih ukrepih in o smiselnosti požiganja iravinja pa bomo pisali kdaj drugič. Če b^'ttte v swjem gozdu morali zatirali px^dlubnike, lo storile pravočasno, da vam nc bo treba pri icm uporabljali ognja-
Vodja odseka za	in
varstvo gozdov Marijan Den* id. univ. dipt. inž. gozd.
Se ena preventivna akcija slovenskih policistov
Varnost na šolskih avtobusih
Začela seje marca, končala pa s« ho konec maja. Še eiui p^t^-ventivna akcija, ki sojo slovenski policisli poimenovali *'Varnost na šolskih uvrol)usih*\ Vanjo se vključujejo tudi policisti Pl^ Velenje, saj vemo, da se dnevno tak<i v Velenje kot v okoliška izjii>rdževalna središča ve> liko mladih vozi z avtobusi.
Šolski avtobusi so najvarnejša oblika prevoza otrok v àolo. Po p<idatkih policistov je najbolj nevaren del vožnje s Šolskimi avtobusi izstopanje in vstopanje. Slevilo smrtnih Žriev med tistimi, kivstopajo v šolske avlobu-.se hli izstopajo iz njih, je v pri-meijavi s.številom smrinihžrtev med otroci na avtobusih trikrat večje. Nevarno jc sploh pri mlajSih, ki hitijo in celo tekmujejo, kdo bo prvi vstopil ali iz-slopil iz avtobusa...
V preventivni akciji bodo policisli poskuiiali seznanili upo-
rabnike šolskih avtobusov, daje za njihovt) varnost dobro, da pridejo na avtobusno postajo 5 minut pred (xJhodom, stati pa bi morali vsaj 3 metre od roba vozišča. Pazili morajo, dajim vra-la nc zaprejo oblačil in lorb, pri .scst(5panju pa, da vedno hodijo pred avtobusom in nikoli za njim, saj se ne morejo zanašali na to, da jih voznik aviobusa vidi... Zato bodo policisli na posameznih Šolah predstavili preventivno akcijo, svetovali otrokom in jih poskušali uspasobili za varno vožjijo z avtobusi.
bš
AVTO éOLA
041/ 636 434, 03/ S06S 477
TeôaJ CCP 3. ob B, In 17. url.
<w>
íáěmmo uxMLUii iosm vaaua. »a
KRS Velenje d.d. na podlagi določil 114. člena Zakona o medijih (Uradni list RS št. 25/01) objavlja
Javni poziv
Javnosti In interesnim skupinam ara predlaganje dveh kandidatov xa člana programskega sveta KRS Velenje d.d..
Programski svet v sUadu s tehničnimi in drugimi predpisanimi pogoji odloča katere programe KRS Velenje prenaša in oddaja. Programski svet šteje pet članov, ki jih na predlog lokalen skupnost (2), javnosti in za interesnih skupin na predlog nadzornega sveta (2) in uprave{1} imenuje uprava KRS Velenje d.d. Mandat programskega sveta je štiri leta. Sestava sveta in njegove pristojnosti so določene v sklepu o sestavi in pristojnosti programskega sveta, ki je na vpogled na sedežu družbe.
Kandidate za člane programskega sveta lahko prelagajo posamezniki in interesne skupine. Pisne predloge s pripisom, "Za pmgramski svef, je potrebno poslati na KRS Velenje d.d.» Prešernova 8,3320 Velenje. Prijavi je potrebno priložiti soglasie k kandidaturi.
Rok za predlaganje kandidatov ie do 30. aprila 2003.
Uprava KRS Velenje d.d.
Svet javnega zavoda ZDRAVSTVENI DOM VELENJE Vodnikova 1 3320 VELENJE

razpisuje dolovno mesto
DIREKTORJA ZAVODA
Poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, morajo kandidati izpolnievati še naslednje pogoje:
-	da so državljani Republike Slovenije
-	da imajo visoko strokovno izobrazbo medicinske smeri
-	da imajo najmanj 5 let delovnih izkušeni v dejavnosti osnovnega zdravstva, od fêga naimanj dve leti delovnih izkušeni pn vodenju.
Direktor zavoda bo imenovan za 4 leta.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Zdravstveni dom Velenje, Vodnikova 1.3320 Velenje.
Prijav brez dokazii ne bomo upoštevali.
Kandidate bomo o imenovanju obvestilki v 15 dneh po končanem postopku."
16
SPORT IN REKREACIJA
27. marca 2003
Rudarji nova razočarali
Kdai prva spomladanska točka?
Kiidarjcm ne gre in ne ert'. Tudi ćoirHć v «ipoml^Klanskt'in dcfu so Inli pom/unr. 'L Marílxinim PL su n» svojem	r/4»iJbíU 7. I : 2«
čeprav AO v<kIUí
Ljuhildji nogomcia, ki jih jc tudi VK»lx)tahllaiKi Iribxiiii rc[alívru»vc-\\k} glcclc nil njihove» spi^mladansk^) igro, približno 800, se upravičeno kujejo, kibj bcxlo diiC.'Uçali prvo ^pomUuUin/vko zmago ali vsaj Uti^ko. Ali pil hiKh prej di^akali kaj drugeg;i. Nadliini jc.da ima trener Franci Ohlak pre^kionien izN^j igralcev. Po prejšnjih dveh porazih <;e Inidovali (Ki <i)dn{ke. lokrai je glavni krivce vraiar Janko Šribar, iepraviudivsobolop^nii^m mnenju sodnik koprski sodnik Damir Skomina ní ^a«!lužil pt^ziiivne c>cc-
ne. <!)bv>je je med drugim t)§kotk> val zn netlost'jjcno cnajstnicipwko.
Je:ře loko, tla soglcdalcido^'kik-sev"vral;irjevvelikohojj Će napadalec /apr.ivi nekaj ^lebeiiK pri-hiin^ pt>zabi,ko lo.Mori vralar, ostane v spominu. Rudarjevi napadalci f»o v slirih spomkidan-skili lekniah dosegi le dva zadelka. Res pa je. da si pivoIiisaSki vraiar tak.šne napake, kol joje vst^boU> Rudarjev, ne hi smel privi^iii. Namesto, da hi žogo, ki mujo jc vmil RihiC. lakoj pi^slal levo ali desno, sc jc z njo poigraval in jo ptxlal g^^siu-joOenui napadalen Mosiarliču, kije "darili'»" tVdio poslal v praynr> nirežti.
Rudarji so povedli v zadnjih minutah prvega dela igre. Mujanovic je moćno streljal iz bli/ine. vraiar
Kuzma je ixibil do ^iiKUia. ki jo je 7 glavo pi>slal zglaw vmcežo. VixJsfvo. kije olwtalo prve ^pi^nila-clanske tođcc, toda le do 51. minute, doSribarjcvv napake.
Upanje, ie ne fia zmago, vsaj na loi^ko. se je ^ zlasti povedalo v 56. minuli, ko je Rakovič padel v Rudarjevem kazenskem prostoru, vendarle HXinik ludiv leni primeru ni odloiil za najstrožjo kazen. Nasprotno, Rakiwi^ía je z drugim rumenim kartonom poslal /. igri^íca. V 8(1, minuti je sledil drugi stres za domaČe. Cnjsije soki'enili v hilri na-piid, Francije povlal îï>go/nuder-iu. tapa jo je me nogami netiK^ne-gii Sribarja poslal v mrežo. Po letu 7.adciku so bili domaći po\^em po-li">l&ni. v zadnjih minutah pa so ime-
Neporaženi iz Kopra
Mojstrski zadetek Kovačiča
Noj*ome(si.si Ere .so uspe.sno /a-kljui^ili dvotreijii\jski del tekmovanja. M> v Kopru prescnelili in d<»c|2li prvo/inago v Kopru v pn i lifii. Vidi ss tudi, da preboleli iie-srcéni poraz proli Publikuniu in v novi i|»mlski zđ.se<ibl prv>eni:tili do-niacinc. ki so tiko /e odpndlr v biv Ju za pno mesto.
/aéelek je bil zobeh strani previden, V lepem vremenu so do-iiiaCini Wcalt možnostizmago, lo pa so jim igralci Erc onemogočili, saj so popoinonîa nevtralizirali domaće napadalce, v napadu pa so bili dv)Sli bi>lj nevarni in večkrat i>gro-/\\x domaća vrala. vendar pa niso imeli sreće pri zaključnih strelih, SmajloviiSje zadel vratnih. Drugi polća5Sta obe ekipi /aćelidosUlvklj apesivfîo. ekipi sla príliajalí do Se već |>riiožnosli. (oda napadaieî so bili nenalanéni. Proti koncu so igralci Ere prevzemali pi^budo, želeli so zmagali- Kovaćić je v isK. minuti z mojstrskim zailetkom. s tako imenovanimi Ckacjicami presenelil domaćega vratarja in poslal za njegov hrbet.
.Si. Koper - ICra .Smurtno 0:1 {0:0)
Krn !>nianno; Sraga. Romih, élancer. Prednik. RisriĆ. Brrne (Pokle-
Šoštanjčanom ne gre po načrtih
še drugič samo točka
V	3. SNL - sever so «idianHi lek-iiH* 15. prvenstvenega kro^ii. Ni*-gometasi Šolanja so .se morali tudi v drujii spomladanski (ekmi /a-diivuljiti le s toćko, ćepravje ireiur ICrvin Polovsnk znova napovwloval zane^yivo zmiigo. To so Jim pre-pn.'čili n(jfs<nnetai>iVninskc^i, ki so Nli ech> bli/Jp trem toékani kol domaći.
V	60. minuti so Soalanjćant s prekrSkom Taustavili vranski napati, pMsti udaree izpred r<^ba scstnajsi-metrskega prt^^lora jc izvedel nekdanji igralee SoStanja Vasić. Strel je bil zelo natanćen, zadel je levo
vratnieo. od nje pa jcse jc ž^'gii ixl-hila v mrežo. 'Hi je bila liladna prha za tlomaěe.
Domaći so po prejetem zadetku le zaigrali podjelneje, V 7t). minuti jel ludarin moćnosireljal^prll'»li:^o 17 m in z^tdel vratnico. Žťiga ludi v naslednjih napadih ni in ni hotela v mrežo. Ki^so se gledalci Žc sprijaznili s ptira/om, so gostje s prekril kom zaustavili na desni ïilrani Halilo vica.) ludarin je poslal žogo pred gostujtîéega vratarja, tam pa jo jez glavov mrežo Usmeril ČuŽ.
<''epravsoSi">Slanjćani v prvih dveh spomladanskih lekniah os\'ojili le
toćko.soše vcilno tretji. Vvcxistvu so spet Bistrićan i, jesenski prvaki, kistïvtenî krogu premagali Fužin ar (2 ; 0).nadrugenî pa Pohoi^e. kije vMaiečnikn igralo îe 1: 1-.Šoštanj-ski trenerje pred nadaljevanjem prvenstva napovedal boj za prvo mesto, /a uresničitev te ^Ijebtxlo morali njegovi igralci pokaz-iti veliko veliko već. kot sov prvih dveh sptv mlad an ski h tekmah.
V naslednjem krogu, v soboto, bodo gostovali v Brežicah.
■ VOS
1. A SKL od 1. do 8. mesta
V soboto v Šoštanju Krka
v solKito ob 20. uri se v dvorani OŠ Ulhc Rikka v Šoštanju obet;« pravi spcktakel. Vgo,ste k Elekiri namreč prihaji) nirtfHueškj« KrkHi slovenski podprvaki. Videli bomo torej prvi vrhunec košarkarske sezone v §o<lanju. Ve se. kdo je absolutni favorit na tej lekmi. vendar v taboru Q le k tre obljubljajo, da sc bodo borili. Ob glasni podpori s tribun Se toliko bolj. Ne gre pa prićak^ivati ćude/-i, saj je Krka v preteklosti in uidi v letošnji sezoni tudi v Evropi tlokax-ila. za kako kvalitetno ekipo gre. V torek zveêer se ječelo pi'rtegovala za uvrstitev v finale pokala ULCB. Dusćak. Paravinja. Í3a-der. Mathis, Arnold. Maraviê s trenerjem Spahijo (selektor hrvaške reprezentance) na cclu so lakSna imena. da pi^schnega prciisiavljanja ne potrebujejo» in zagotavljajo dobro ko^iirko tudi Zii evropske razniere. Vsekakor si njihove mojst m vine velja ogletlaii vživo.
Minulo soboto pa so šoi^taiijski košarkaij i naleteli na zelo jnotivirane in razigrane košarkaije Slovana ter i/r gubili 'c(prc)visokili ID ; 7i. V tekmah, ki prihajajo, lahko realno pričakujemo kakšen podoKm poraz, ki pa zj Šoiiatijćanc v'sekakor ne bi bil katastrofalen, saj so že do sedaj dosegli već. kot seje od njih pričakovalo
predsezono. Dosegli so l<î. da bomo v Šoštanju vitîel i prav vse najboljše sUwcnske košarkarvke ekipe. Krko» torej že vsc^oto.
Igralci pred tekmo o na.^protniku govorijo zelo .•ipo.styívo:
Sašo Tajnik, kapetan: "'Irener nas na Krko pripravlja že eel leden. Popraviti moramoobrambo. kije bila na tekmi s Slwanom res katastrofalna, V napadu se bomo trudili in upamo na najboljk'."
Salih Nuhanoviê: "Zavedamo se. da je Krka zelo moćen nasprotnik. Trudili se bomo po naJih najboljših inoCeh, Upam. da bt»mo izgubili s ćim ni^o ra/Jiko."
Rla7,Riji5iftiy:"Prić^ujemo.da se hi»iio proti Krici nekoliko K'^ljeodivzaliktH s Slovanf>m. Novome ^an i bov do verjetno nekoliko utrujeni ZiU'adi evrop.skc tckme. Borili se bomo in upam, da ne bomo razočarali domačih navijačev."
■ TjaŠa Rehar
.Slovan - IClektni IU : 71 {93 ; 52, 63 : 35. 28 : 24)
Cîektra: ť\jstié 11, La tov ić 6. Julie. RuCigajlA.lájnik fi. KiTvaćević 3. Divjak 3. Vidcw)ć, Cnirsck 4. Dražović ft. Niihaiuwič. Belaiiiwić 6
li Bre/ić. lêimwiê in Franci velike priložnosti, za potrdilevTTuage. /, lepimi obrambami jim je to pre-prećil Šril^ar. ki pasestemik'l'iram-banti ni n^ogel ulkupiti za n.ipako na /aćetku drugegii polćasa, .s;ij nje-giwi soigralci niso bili sposvibni cK>-scći v.saj se enega zadetka.
Rudar-Maribor P lvov a rua l^kû 1:1 (I ;0)
Strelci: 1 :USmon (44). 1: 1 Miv starić (51), 1: 2:?Jiuder) (8(1).
Rndar Šribar, Smon (od 84. Adiuu). UirahinHwić(odK^nojnik), Kamberović. Ril>ić\ Spreêakoviê (í^ 62./;iger), Aiiiel Mnjakwić, SpiiskV jević, Mujanović. Mernik, Alem M uja kovic.
Dalje 6. aprila
/tiradi kvalifikacijske tekme sliwenske izbrane vrste s Ciprom K)do prvenstvo nadaljevali Sele ćez slirinajst dni. Prvih ^st nîoJtev hy imelo pre^lnoM. saj bodo tekmo već g^"»slileîji. Šman^ki nogometaši bodo zadnji del prvcnstv:i začeli s petega mesta, njiluiv prvi nasprotnik bo Mura. Rudaiji (za njimi sta le se Mura in izkljućeni KonHan) pa Ivnlogo^ttïvhaH pri ćetrlouvrSćCiiemu Kopi-u.
Vrstni red po 22. krogu:
I. Publikum 43.2. Olimpija 40, 3. Maribor 34.4. Koper 33 (+3). 5. Gra33(+I). 6. Pri-uioije 28, 7. Dravograd 24, 8. Ljubljana 23.9. (;orica2l. 10, Rudar 19, 11. Mura 18.
ka). Repov?. KovaćiĆ. .favornik (Amaral), Smajlović, Šímundža(Ar-liĆ).
■ Janko Qoríčnik
Gorenje dvakrat premagalo Termo
v gosteh lažje kot doma
Kokoineta^i (h»rvnja .so v prejšnjem tednu kiir<hakraf igrali s 'Iêrmoni. V sredo so jih gostili v RrfeCi dvorani v pni ćetrtlinalni teknii sUwenske-ga rokometnega pokala (piwralna tekma bo 16. aprila),v soboto pa sov K>ju za prvenstveno toćkc gostovali v Škoiji Li>ki.
TV> bkstei^i p^^vn^^'eni /jm^l proti Prulani so ^ulntelji r<iki»nicu prièakiv vali njihovo luhki» /m»gi>. ioda Velenjèani .seje poznala titrujenosi pu Iťj veliki zmagi in .Skotjelocane .so komajda přemazali.
(foscje so bili vse do nekaj minut pred koneein lekme boljši nasprotnik. V prvem polčasu so imeli kiir slirikrat prednost Uiríh /jtrlefkov. poleas pa so di>bili z dvema . |)i>maćt .so prvič poverili .^cle v 57. minuti (31:3(l>. nato pa s<i v razburljivih z^idi^jili trenutkih tekme dosi^lr seen zadetek in zmauali z 32 :3(1.
v sobotnem 17. prvenstvenem krogu so bili rokometaJi Gc^renja spet pravi in .si zlahka priigrali novi par toćk. /njagali sicer "samo" s .štiri-nn zadetki razlike (27:23)» vendarje sredi drugega polća^a njihova pred-nosx /navala Žc devet zadetkov, nakarjc Ircncr Ivan VajdI dal priložnost Igralcem, ki sicer manj igrajte,
/. mwo zmago so Velcnjćani 5c naprej tretji (xardiboljîe razlike v daiîih prejel ih za<Ielkih). prvić pa so na vrhu lestvice rokontelasi Celja PL, ki w v derbiju v Ljubljani premagali Prule s 36:33.
Nusknlnji (>orvt\jev nasprotnik l>o CJmos. Tekma bo v lon^k. 1. aprilâ. ol> 19. uri v Ríleíi dvorsini v Velenju. Četrifinale pokala Slovenije - prvo tekma Gorcnje-Trcmo32:.^«14: 16)
(H.rciye:Škol'.Tamfel.J.DiW^k3,[kxkk.>vićaK;M Ul (.3), Mlakar 3, Ostir, Sovič 2, Sirk 1. L, D^elsek 4. Stel'anić. Lainsćek.
Izid ćetrDnalnih poleilnih tekem: Gorenje - 'Ičrmo .32 ; 30, Trimo —Pre-veiu 26 ; 24, Celje Pivovarna La^o - Vclik:i Nedelja 38:20 in M. Priile -Sliwan 4R;27. Termo - Goreiuť 23127 (H : 12J
Gorenje: Škof, liutiSe 2, Peterlin. Bedekiwie 7, Kavtićnik 6, Mlakar 4, Ostir. Sović 2. Sirk 3. Ciaj$ek, L. DobeKek 3, Stcfanić. LainSćek,
Vrstni r<Kl po 17. kroguj 1. Celje PL 32,2. M. Pnilc 3ll. 3, Ckirenje 24 (+4iî).4. Prevem (+30) 24,5-'Intno 18,Cimos 15 itd.
■ vos
BMW 318 in 320 dizel z brezplačnim paketom opreme Comfort in inovativnim financiranjem
Cena*
318d: 6.201.716, SIT 320d; 6,797.590.00SIT
le iflfomvnKria in odviani 0Ú BfirormM iitfulne^tefis^
Paket opreme Comfort Avtomatska kJima Električni pomik zadnjih stekel Velurtepihi
Naslon za roke sprdaj Luči za meglo Bordcomputer- računalnik DSC
Financiranje
50% kupnine ob nakupu in 50% Čez eno leto brez obresti, Molnost pnlagajdiva in podaljšanja pogodbe. Enostavni in hitri poslc^ki.
^LMtlns
Selmar, d.o.o.
Mariborska 119 3000 Celje
tel.: 03 424 4011,424 4017


27. marca 2003
SPORT IN REKREACIJA
17
Ženski rokometni klub Velenje
Le dve točki za vodilnimi
Rokomctdi^icť RK Velenja m v petek odigrale 5. tekmo konćnicc 1. B l)L in ponovno i/tri^ile cIoh(ir rezultat. Premagale $*i mlado in pcrsipc'ktivno ekipo DRS Inna Doí^žun iz LjuhUnne ter se pov/pele na .sredino lestvice, z /aostanktrni dveh lock zii vodilnimi.
Tekmo so Mje zaCelcgoMjc iz Ljubljane in tudi vodilo do rczuUiiia 13 : II. Nato so sc domaće i^aikc zbrale in predvsem p<i zaslugi odločnejše igre v obrambi preSle vvíxjstvo, ki ni bik> do konca lekmc niti enkrat ogroženo. Na.slednjo ickmo bodo Velenjćanke odigrale v petek. 4. aprila, ob uri v RdecN dvorani. Spcidl^uda iz tribun jini bo prišla ^ kako prav, saj bodo gostile večne tekmice, ekip<'> Zagorja. ŽRK Velenje - InnaDolgun 32 r 29 (17: 15)
ŽRK Vficnjo: Siumberger, MuratoviC Mir/. 6, Baškovič 7, Skaza, Halllović 7, Rusmir, Jukič, Belci, VrCkovnik, PeriU^. Muralovič Mirn. 7, Avberšek, LakiC 7, /idar 5.	1 M. V
Kegljanje
••■•••••••••••••i
Sostanjcani peti
krt^ v 2. vzliodni keg^aiki ligi iia vrhu le&lvice ni prinesel sprememb. V Ixiju la obstanek je ekipa Rogaške - Žalec duma izgubila pomembni to^ki in se tako poslovila od drugoiifiaAkega tekmovanja. So^lanjvani. ki so gostovali pri vodilnem Slovvi^i Gradcu, pobili na prn* gu presenccanja. Lc nekaj luć^jevpred konccm srečanja jckai/.alo da bodo vodilni ekipi odi^vipnili luêko. l/kušeni domačini so se ^hniN in prehi» teli gosie tvr tako /jsluleni» zmagali z rexuUaCom 6 : 2 (3249:3123).
Soslarul.tKjÍ7míik36y. Scćkl 128(0); Pctnwič549(I). L. Fidej 573(1). Glavič 240, ŠdiiC.21.S(n), Amu5 531 (0), Hasičič.518(0).
/jnagovalee 2. vzhodne kcgljaške lige je ekijw SUwenj Gradca (34 lt>Ck). ki bo prihodnjo sezono nastop<i]<i v I, B ligi. So.^ianjcani so s 17. točkami osvojili5, ineslo. «lige so izpadli Žalčani, vanjo pa so se uvrslili Krčajii.
liidi drujga ekipa je na^skwanjuv Celju izgubila 2:6(2927:2965 :). B(îlj<i od Sostanjámov so bili igralci Koniceb.
Šoitarg II.: A]eksie478 (0). Barllmac m (0), Klavzner 470 (0). Ni>vak 49U ( I). Mailč 498 (1). Sečki 50.^ (i)).
/inagovalci medobčinske lige So.slanjCani. ki so zbrali 38 točk. /Ca napredovanje v 3. ligo pa bodo morali še vcrjeino odigrati kvalifikacije. |
Alpsko smučanje
Pokal Hervis - veleslalom, Kobb, mlajie deklice: 12. Kaja Olin^ek. l8>VonjaCrliniek, 21. Nasiju Lesnik, 33. Barbara Bračii.mlajSi deiki: 13. lomaž Sovii^, 39. Žan Pusnik, 54. Urban Pogladií; 12. državno prvenstvo -knmbinacua, Kobla. mijese dekli ce: 17. Kaja ('lin^ck, 19. Vanja Glin^ek. 22. Nastja Lesnik. 2.5. Baibara BraiiC. mliy.si dećki: 21. Zan Pusnik, 47. Urban Pogladíc; 12. drûivno pnen^lvo - kombinacija. Kranjska Gora, ciciban ke: fi. Tea I iofinger, 41. Tjjsa T lerlali, cicibani: 19. Črt Gojznik; pokal v/iiiKlnercsye-kiMnbfnacya,Areh,cicil)anke:3.*IêaHofînger. 13, Ija^ llerkilu cicibani: 3. Črt Ciojznik, 7. Andraž fVtgladić.	■
Namizni ienis
Jure Slatinšek na evropsko prvenstvo
Od 29. marca do 6. aprila Im» v italijan.skem Courmavcrju evrop* skit prvenstvo v nami/:nem teni.su za Člane in članicv. V .se.stavu slovenske reprezentance Im> (udi član velenjskega Vegrada .lure Slalinšek, ki si od prvenstva seveda veliko obeta, Čeprav ve, da bo pot do uspeha na tako velikem in k»kov4»s(nem tekmovanju nadvse te/^ivna.
Jure bo na tekmovanju dal vse od sebe, da bo upravičil zaupanje kapets^na slovenske reprezentance Jožeta Urha, ki gaje uvrstil na seznam pomikov v Italijo, hkrati pa so laliko tovrstna tekmovanja tudi dober preizku-s lastnih spcisobnosii,
Ktmec minulega ledna je bilo na Pluju državno prvenstvo za mladince in mladinke.Tamara Jeric se je v posamični konkurenci in konk'urenci par<.wuvrslilanamestaod4do8,.IakaGolav5ek in Milia KJjajiC sla se v posamični konkurenci uvrsiila na mesta od K) do 32, v mcSanili parih pase je Miha skupaj s Crepnjakovo iz Maribtua uvrslil med 16 najboljših mešanih pan)V Slovenije.
■ DH
Karate
Novi upi
Prve poknlne (ekme v komiteju v SenČurfu pri Kranju seje udeležil ludi karate klub Tiger a Velenja. Nove lígríce. ki so prvič nastopile, so 7 rezultati dokazale« da se tradicija z me<laljami nadaljuje.
Mladi upi v karale klubu Tiger,so: inalOice - A/ra Cîolac, Andœja Triško-vec; malčki-GaipcrPečnik, Edin Hodžič. Rezuliaii: malčki kate-3. Milan SlevanoviC; ekipno katc: 2. karale klub Tiger (v sestavi Stavan^wič, Ilodzič. Pečnik); maliiee ekipno kate-3. karate klub Tiger (v scsiaviKe-rezovič, Golać. Friíkovee); ml. deklice ekipno kale -1, Draganu (."vijiČ.S. Nina Nedič; si. dečki Športne boibe-3. MirnesMulaMič(+ 5Kkg).
Taekwondo
Drugi in tretji
v Ljubljani jo bilo dr/.avno prvenstvo v (aekuondoju /a mladince/mladinke in člane/članice. Udeležilo se ga je deset tekmovalcev tu-ekwondo kluba Skala. Mladinci so v formah dosegli (ri tretja mesta: Anita Ou^mič-zeleni pas, Matk Radof*cvič-rumeni pa.*s Klemen Ograjen šek- modri pas.
Finale vborhal^ je bilo v Zrcčali. kjer .^i je Sabina Javornik v kategorij i doCiO kg priborila 2.mc^lo, v kategoriji do 70kg pa jc Aljaž Vrabič dosegel 3. mesto.	■
Sportno^rekreacIJsko društvo Gavce - Veliki Vrh
Letos še več pri ureditvi športnega centra
PASKA VAS. 15. marca - Predvsem želja po popesirilvj dogajanja in druženjuje leta2CH)) zdrunla krajane vaAke skup noMi Gavce-Veliki Vrh v ol>činl Šmartno ob Pakl v Sportno-rekreacijsko dništvo. Na drugem (^nem zboru v pmstorih gasili^kejja doma v Paski vasi so menili, da ^u smelonacrtovaneakiisnosii vprec4^si\}i meh ludi izpeljali, l^ios jih čaka n<uveč dela pri ureditvi Športno rel^eacijskega centra, Kier so se neknte* hh vzdrÂTalno obnovitvenih del lotili žc lani.
V/imskili mesecih no za krajane pripravili enkral na teden rekreacijo v leliwadniei j^marike o.^novne sole, organizirali so igriuije namiznega tenisa v dvorani v (îorenju. po zaslugi pohixlniške sckcije druJlva .so i^iskali kar nekaj skwcnskih vrSaccv, prisluhnili pa so tudi pobudam krajanov na pt^droqu strelskega Športa in o organiziranem kole^rjenju. Prepričani w). da bo ta športna zvrst prav zaživela Icios. Družili st^sc šc pri poslHvljanju mlajev, kreiiíwanju. na siivcslrwanju na pr^vtcni. se v svîdelwanju zva5ko skupnostjo udeležili vaSk i h iger in podd'sno. Ena od ve^ih iikcij. ki sojo oi^nizirali lani v nxlelovanju s Sporino unijo Slovenije je bila Hoja za zdravje, kije dobro uspela. Kar nekaj prostega Časa pa so namenili ureditvi iponnega eciura.
Po besedaîi pred^'dnika druSlva Draga Nežmaha «^o (clc.^snje aklivnosli zastavili v ireh smereh. Pi^leg športnih brečanj, društvenih prireditev ler družuihnih srečanj bodo največ poA^^mosli namenili nadiiîjryi ureditvi Športnega centra in njegove okol tec. Del centra naj bi usp»>sr^ili žcdoieloJnjih letnih ptíčitiiic. saj naj bi tu v sodelovanju s SmarSkim druilv^nn prijateljev mladine organizirali vcálncvni labeur zj otrt^kc, S pridom bodo lahko la proslor za aklivno.sti izkori^lili tudi drugi. Dokaj bogat program je pripravila za ljubitelje gora pohodna sekcija druživa. Načrtujejo [-ta mvIc-kwatijez drugimi druStvi v občini. kiMikreitieje se s Klubom 81 že dogtv varjdjo o skupni kolesarski akciji. Kol smo Še sliiUli naj bi kilos vendarle pristopili k ureditvi ceste proti igrišču. Uredili naj bi vsaj del poli s pomirijo Slovenskih železnic iii občine Šmartno^^ Paki,
■ Tp

z drugega občnega zbora
martin
vodovod centralno ogrevanje elektro material
d.O.O.
iMARTINOVIH 12 LET!
Podjetjd Martin je svojo pot pričelo februarja 1991. Takrat so se odločili, da svoje znanje in energijo usmerijo v prodajo opreme in blaga za strojne instalacije. Aíaivni začetki segajo v november istega ieta.
Leta 1992 je podjetje pridobilo prve poslovne prostore na Par&anski cesti v Velenju, konec leta pa so v Šoštanju odprli prvo maloprodajno enoto in skladišče. Že leta 1993 so se prvič poskusili tudi v tuilnl, v novebru pa so odprli še drugo maloprodajno enoto na Cankarjevi ulici v Velenju.
Zaradi širitve in hitrega razvoja so sede! podjela leta 1994 preselili na Špeglovo 2 v Pesje, skladiščne prostore pa v kompleks Vegrad Vemont v Velenje. Leto kasneje1995 so pričeli s prvimi zastopstvi tujih podjetij in tako postajali vedno večji uvoznik Izdelkov za ogrevanje in vodovod. Leta1998 so v Žalcu, na Hmeljarski ulici 1 kupili 1600 ni2 poslovnih prostorov ter tja preselili sedež ir skladišče podjetja. Naslednje leto 1997 so dokupili še dodatnih 1000 m2 sMadišča. pričeli pa tudi aktivno sodelovati s strateškim partnerjem iz Bosne rn Hercegovine. Naslenji dve leti 1996 In 1999 so v podjetju Martin predvsem Iskali nove programe iz tujine namenjene za prodajo na domačem trgu. V ietu 2000 so v podjele pridobili strateškega
partnerja iz Italije in s kaptolsko povezavo s podjetjem Edil Friuli Cambieli posâli mednarodno podjele, ki Ima v Evropi eden največjih trlnih deležev v tej branži. Podjetje MARTIN je s tem korakom že v Evropi, kjer veljajo tržni zakoni ekonomije, kjer so pridobili vse najpomembnejše dobavitelje na tem področju v sistemu partnerstva. Tako je MAATIN razširil ponudbo in postavili izjemno konkurenčna cene na domačem trgu. vseh najvažnejših evropskih dobaviteljev opreme strojnih hišnih In profesionalnih instalacij, ter keramike in sanitarne opreme za kopalnice.
Leta 2001 so na sedežu podjetja v Žalcu odprli nov maloprodajni CENTER MARTIN sanitarne keramike in največji skladiščni prostor z največjo zalogo instalacijskega blaga v Slovenskem merilu. S pomočjo tujega partnerja so pridobili zastopstva novih tujih podjetij ter direktno nabavo pri njih, kar prej ni bilo možno. Irrter^ivno so nastopili tudi na trgu industrijskih inst<úacij, mestnih vodovodov, kanalizacij, pričeli so se udeleževati javnih razpisov za državne naložbe.
Leta 2002 so v Celju, poleg Interspara kupili Salon keramike Adriaker, kjer na 800 m2 površine razstavljajo kakovostno keramiko svetovno priznanih podjetij srednjega In višjega razreda kot so Ceramica
Vllleroy Boch....
Decembra 2002 so v Ajdovščini odprli novo poslovalnico MARTIN INSTAUCIJE AJDOVŠČINA s 1J00m2 trgovskih prostorov in skladiščem. Tu imajo celotno ponudbo keramike, instalacijski in vodovodni material, material za ogrevanje, in elektro instalacijski matenal. Organizirana je tudi veleprodaja, saj želijo z navedenimi izdelki oskbrovati celotno primorsko regijo.
In kakšni so elljl?
Postati največji ponudnik instalacijskega blaga, ter sanitarne opreme v Sloveniji. To širitev nameravajo doseči z novimi matoprodajnimi centri po celotni Sloveniji. Trenutno potekajo pogovori o nakupu treh salonov keramike v Ljubljani in okolici, Iščejo pa tudi možne lokacije v Mariboru. Konec ieta 2003 pričakujejo razširitev PE Velenje, kjer nameravajo povečati
ponudbo sanitarne opreme, vrhunske keramike in instalacijskega materiala. Podjetje Martin se na trgu čedalje bolj dokazuje tudi na podn^čju dobave profesionalne instalacijske in investicijske opreme na področju vročevodov. prezračevanja, klimatizacije, mestnih vodovodov,...
V podjetju MARTIN je trenutno zaposlenih 39 delavcev Poslovanje poteka v VELEPRODAJNEM sektorju S sedežem v Žalcu, kjer je tudi uprava računovodstvo in sedež podjetja In MALOPRODAJNEM sektoriu s poslovalnicami v ŠOŠTANJU, VELENJU, CELJU, ŽALCU IN AJDOVŠČINI.
Kot dokaz uspešnega poslovanja so v zadnjih letih prejeli najrazličnejša priznanja Gospodarske zbornice Slovenije, med njimi tudi priznanje za eno od najhitreje rastočih podjetij ter eno od najdonosnejših podjetij v letu 2002.
SedaS podjella« Hmeljarska i, 3310 Zalec« tal.: 3/ 713 30 OO, fajn 03/ 713 se e-malls martln.<loo@slol.net
18
OBVESCEVALEC

27. marca 2003
KINO VELENJE v hotelu paka
il AU i O V E L il X J
^HtkŘ 4
DAREDEVIL
rnanstveno [antaslični.aJ^cijski Rezija: Mark Steven Johnson Vloge: Ben Afflecl(, Jennííer Garner 0oi2na:100 minul ČBtftek.2l3..ob 19.00 Petek. 28. ob 17.30 In ob 23.00 Sobota. 29.3.. ob 17.00In ob 19.00 Neûefjè. 30.3.. ob 17.30 Pof}eâ9llek.31.3., ob17.30 Torek. 1. 4., ob 20.30 SnóB.Z4.,ob18.00 Malt je v mladih ietili c6 neki nesreći oslepel, oslad čuti pa so se mu razvili do nádčloveéklii zmotnosti. Danes je ugleden knmlnalističrti odvetnik, ki pa se ponoći pretevi v ďeívnoslnegd, zamaskiranega moža brez slrâtu pod vzdevkom Oa^dev^l, W s svojimi Izjemnimi fiačr^mi sposobnostmi in izostre-r^mi čuti popravlja krivične sodbe, Ic jih
ne more doseči kol odvotik.
---------------
TOLPE NEW YORKA
drama, kriminalka, zgodovinski Re^ja Mařitn Scorsese Vloge: Daniel Day Lev^s, Leonardo D\ Caprío. Caneron Diaz Dolžina: 160 minut Četrtek. 27.3., ob 21.00 Petek. 2S. 3.. ob 20.00 Sobota. 29.3.. ob 21.00 Neđ3lld.30.3.,ob20.00 Ponedeljek. 3t 1, ob 20.00 Torek. 1.4., ob 17.30 FIlm se dogaja v sredini osemnajstega stolena in QpisjjJe msnične dogodke ob nastanku newyorkk mafije. Temu ozadju pa režiser dodal fiktivno pripoved Amsterdama Valiona. ki je bil priča umoru svojega oćeta, tedaj voditelja irske imigrantske bande. Mladi Mist^-dam se zaljubi vtalico jenny In si v pri-hal^očih le^h ustvaril svojo bando, s katero je ž^el maščevati očeia in svojim ljudem, irsidm priseljencem, prlbo-Éi mestne ulice, Veliic osmc^jenec podelitve Oskarjev saj ie kandidiral za 10
Kino nagrajuje
n
izrežite kuponcek in gd pošlJUe díí prinesite nd uredništvo. Vsak te- l den bomo izžrebati trt ljubitetje fitmov za brezplačen ogied ene Izrned | filmskih predstav,	\
I
Ime in priimek:_________ j
N oslov:	!
Oskarjev, dobil pa niti enega!
FRIDA
drama
Režiia; Julie Taymor Glaso^; Salma Hayek, Mia Maestro Dolžina: 123 minut Sreda. 2,4., ob 20.30-premiera pred slovenskim startom Rim prikazuje pisano življenje slavne In odločne mehiške slikarke, ki je v svoje surreallstične umetnine uspela izlivali botečlno. si s poroko z legendarnim mentofjem Diegom Rlven:) začrtala ognjevito in kompleksno barvo, se s phključitwjn v komunistično partijo obarvala v rdeće in zaon življenja pomeèala s črnino alkohola, kajenja in obupa. Bila je božanska lepotica. upornica v svetu umetnosti, pro-vokatiwia seksualna revolucionajica In bi^kompromisna politična aktivistka. Mlada Frida pa je začela slikati, ko je bila po nesreči s tramvajem priklenjena na posteljo in jI je oče za lajšanje bolečin in duševne stiske, prinesel stojalo za risanje in barv«. Film ie dobitnik dveh oskajlev. za masko in za giasbo. Briljantna vloga Safme Hayek,
ki je tudi kandicfralaza oskarJa. Film, ki si ga boste zapomnili.
métA 4¥pyéHÂ
LEDENA DOBA
risanka
Nedella. 30.3, ob 16.00. otr. matineia
DAREDEVIL
zn^tveno taitastični, akcijski Petek. 20.3., ob 20,30 Sobotě, 29.3.. ob 22.00
TOLPE NEWYORKA
drama, kriminalka, zgodovinski Nedelja, 30.3.. ob 18.00
LUKMIA
srhljivka
Ponedeljek 31.3., ob 20.00 Sreda. Z 4., ob 20.00 v filmskem ciklusu VEUKIBAVBAV
Cena vstopnice: rsdne predstave 700 SIT. premiere 600 SIT, otroške matineje 400 SIT. Informacije in predprodaja vstopne Ludi zaleden dni naprej: 898 24 91 vsak dar^ pol ure pred prvo predstavo in dalje, f^i rezervxii vstopnic!
Izžrebalismo: Janja Biirtoic, Tomšičeva 10 a, Velenje; Alojz Kališ9l(, Mail Vrh 14 a. Šmartno ob PaM; Katja Župevc, GaberK6l32, Sošlanj.
POTEPUH
■g—IWHIIIJ )Luw -liMU < ■roaapwn —. lA^oj.. maw BT; vmiTti ■«■t i « a.4, w.iw m LBncm« «.«M, ««.M K?; uuim- Miut-tja SM M M., ajm m
mill in; wwUt* ■ lume JŒ* i M » iM» ti w im - Bil - p* - fees a e*
li 1A tf UJM feM • I» IMÉM • UN la t M tL^ tAn * »U. M tlLlM m; tacrn «■rmWřeuťt^ÍM.Il I7J, »W Iff; PWIKiimill » HTHHUHI lUil WOW o êm^M ë HmW al«! lir •	»^ftaBlk; mciH nogMa 4 Víta «M
Darilo ob príjivi! Ta oglas Izrežite ki prinesite s sebo|*

ïltem^r
- 6.9.5.-
Za nedoločen čas zaposlimo
VOZNIKE C KATEGORIJE
Pogoji: - 5. let detovnit^ izkušenj
- 3. mesečno poizkusno delo
Prošnje s kratkim življenjepisom pošljite v roku 8 dni od objave v časopisu na naslov: RIEMER d.o.o., Šolska ulica 14 3210 Slovenske l^njice
Nagradna križanka Stanovanjsko podjetje d.o.o.
Koroška 48. Velenje Tei.: 03/898-54-00 Fax: 03/898-54-09 Dežurna služba: 031/616-246
V	NOVEM POSLOVNEM OBJEKTU NA KOROŠKI CESTI
V	VELENJU PRODAJAMO POSLOVNE PROSTORE /velikosti od 38 m 2 dalje/.
Izvajamo adaptacije, prenove, sanacije stanovanj, vsa vodovodna in toplovodna dela, polaganje vseti vfsl talnih oblog, keramike, laminata, vsa slikopleskarska in fasaderska dela, mizarska popravila stavbnega pohištva, upravljanje s stanovanjskimi in poslovnimi objekti, hišnišKa opravila, čiščenje in košnjo zelenic.
Rešitev križanko, opremljene z vašim naslovom, pošljite najkasneje do 7. aprila, na naslov: Nal 6ds, d.o.o.. Kidričeva 2 a. 3320 Velenje, s pripisom "Stanovanjsko podjetje", izžrebali bomo tri nagrade: storitve Stanovanjskega podjetja v vrednosti 5.000 sH, 3.000 Sit in 2.000 sil
NAORAJENCt NAGRADNE KRIŽANKE ^UKN-TSKEGA SERVISA MARIBOlt objavljene v tedniku Hqs ios 13. mano, sc:
1. nagrado: natirbtnik, ovitek za potni list, tarok karte, traicec za ključe prejme Beti Skok. Florjan 231,
3325 Šo$tan|; 2, nagrado: termo majico, ovitek za potni list, tarok karte, trakec a kliuče prejmo BoSljan Bandelj. Zidanškova 5, 3320 Velenje; 3. nagrado:! - shirt, ovitekza potni list, tarok karte, trakec za ključe prejme Kalja Jeraj. Kidričeva 6,
3320 Velenje.
Nagrajenci se naj z veljavnim osebnim dokuinenlom zgias^o na sedežu poslovne enote študent^ga Ser-t^sa Maribor v Velenju, nalrgu miadosti 6aii po-kličejo 03/ 897 65 80. Cesliano!

Em
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan; 7 .00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Siovenije: 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti: 8.30 Poročila: 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanitnivo-sli in vedeževanje; 9.30 Poročila; Novosti olimpijskega komiteja -športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj, kje, kaj: 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Kvazi kviz; 19.00 Na svidenje.
nm. 76, mmm
6.00 Pozdrav: 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila: 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti: 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00Aktualno:15.30Poročila: 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA. 29. mnr<o:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Ces^e infonnacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila; 8.00 Poiepšaimo si sobotno jutro; 8,30 Poročila; 9.00 Zar»imivosti; 9.30 Poročila; Izbor pesmi ledna: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav, 14,30 Poročila; 15.00Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove - študentska oddaja; 17.45 Rock šok; 19.00 Na svidenje.
nmUK 3D. marca:
6.00 Dobro jutro: 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan; 7,00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; B.QO Duhovna Iskanja; 8,30 f^ročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav, I. Ďlok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
POmDCU», 3j. mmco:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne infonnacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8,00 Ponedeljkov nasvet za racionalno rabo energije; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj, kje, kaj: 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila: 19,00 Na svidenje.
TOREK; 1. aprila
6.00 Dobro jutro; 6,30 Poročila: 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne Informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
^SUSBS^^^M 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne Informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.50 Strokovnjak svetuje - pokroviteljica Era Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Pon)číía;15.00Aklualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 17. marca do 23. marca 2003 povprečne dnevne koncentracije 302, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah (AMR) na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Raki. niso presegale mejne 24-ume kcncenlraclje 125 mikro-g S02/m3 zraka. MESTNA OBČINA VELENJE URAGZAOKOUE IN PROSTOR MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE $02 od 17. marca do 23. marca 2003 (v mikro-g S02/m3 zraka)
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR
l9l7.mBr R^d.nar ald.mer r20jnar B21.m3r ~i22mar 933.mar
mejna vreMsi 3S0 /riltf(>-g S02/Tn3 iralo. s^eiemi^u presajanje v im 20Cf3: CO nW>4 SO^niS zraka
27. marca 2003
««Hias
OBVESCEVALEC
19
mali OGLASI
OPRAVIČILO
AORIJANI KLEMENC iz Gonske 65 v Velenju se opravičujem, zaradi neprijetnega občutka pn nakupu. Majda Kralj.
OBVESTILO
V OKOLICI avtobusne postaje v Šo^ju sem izgubil molka očalaz dlQpiríjo. Poltenega najditelja prosim, da m poklice na 041/867-Q42.
VOZILA
JUGO 55, reg. pravkar potel^la, pn> cJam za dele. Gsm: 041/751-942. JUGO 55J. 1989. reg. 0^2003, v okvari, prodam. Telefon: 5701-108. KUPIM vozen (lahko neregistriran) moped, znamia ni važna. Cena do 60.000.00 Telefon: 5865-935. 031/753-023.
SUBARU iasty4WD. 1.1990. prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041/511-743.
FIAT PUKTO 55 sole, 1.1999, 50.000 lun, 1. lastnik, prodam. Gsm: 041/324-296.
ODDAM
NEOPREMLJENO garsonjero v bližini centra Velenja oddajno. Telefon: 5868-086. v četrtek in nedelio zvečer. STANOVANJE v hiši (z vrtom) nudim preprosti in pošteni upokojenki. Tele-
fwi: 5865-436.
MEŠAN NASIPNI material in skale (200 m2) oddam nalokaciji okolica Pi^ele. 6sm: 041/657-628.
RAZNO
SENO, jabolonik in masažni aparat prodam. Telefon: 5893-770. TROBENTO yamaha. profesionál, prodsw po ugodni ceni. Gsm: 041/394-626.
RABLJENO salonitko (200 m2) poda-ràn. Telefon; 5866-368. DEKLIŠKO kolo za starost od 6 do 12 lel ugodno prodam. Telefon; 5864-202.
FANTOVSKO obleko 3 obhajilo (črne hlače intehvnik, rdeča srajca in kravata) prodani. Gsm: 041/342-224. ELEKTRIČNO vrtno kostnico pmdam 2a5,000.00 sit. TeL: 586-6237. VRTNICE, različnih sort, prodamo. Telefon: 5888-680 (Gril). PETTON kvalitetnega sena (I. in II. košnje) prodam. Telefon: 5870-184. BETONSKE stebre za snnograd prodam. Telefon: 5893-046. OVE gumi. ^0x16x12 pl 8mm in eno rabjeno 16 ' za traktor. Gsm: 031/606-322.
ULEŽAN konjski gnoj z dostavo, ia-bolčnik in žganie prodam. GSM 041/3^83,
DEKLIŠKO obh^ilno obleko prodam.
Telefon: 5886-065, 031/544-270.
NEPREMIČNINE
PARCELO v lokovici prodam. Gsm; 041/200-470.
VELENJE - okolica-zidan vikend prodam za 9.500.000,00 sit ter gradbeno parcelo za 3.000.000.00 sit. Gsm: 041/299-919. BLIZU VELENJA prodam gradbeno parcelo v velikosti 2ÛOO m2. Gsm: 041/562-851.
VELENJE -LIPJE, večjo gradbeno parcela ob cesti lepa lega, prodam. GSM 041/447-766.
DELO
PODJETJE M.AND-LINK.d.0.0..
nudi nove redne in honorarne zaposlitve. Tel: 428-20-71.
NUDifil POMOC na domu starejšim osebam. Gsm: 041/563-892. ISĆEMO DEUVCA za rezanje meje \r\ razna vrtna dela v Velenju. Telefon: 5875.124.
STIKI-POZNANSTVA
62-letni upokojenec, razočaran, 2eli spoznali žensko, staro od 45 do 55 let. Ponudbe pošljite pod šifro »RANJENO S8Ci<«.
SIMPATIČEN, 62-letni Slovenec, vdovec, s hišo v Avstriji, situiran, želi spoznati žensko staro od 45 do 60 let za skupno življenje. Gsm:
md
ZAHVALA
Za vedno je zaspala naša draga mama, slara mama, prababica in teta
CILKA PLETERŠEK
rojena Jan Oremideva mama iz Šentilja 25.10.1907-14. 3. 2003
Iskrena hvala vsem za izrečena sožaJja, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Posebej hvala vsem sorodnikom in sosedom za pomoč v težkih trenutkih. I Ivala gospodu /upniku za opravljen obred» govorniku, pevcem In praporščakom 1er
pogrebni službi.
Vsi njeni
ZAHVALA
'1 iho se je poslovil
MARIJAN CANKAR
28.9.1944 - IL 3. 2003
Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijalcljcm, sosedom in znanccm od bli/u in daleč, ki ste nam v času njegove bolezni in zadnjega slovesa stali ob strani. Hvala kolektivu OŠ Mihe Pintarja'Ibleda, Ženskemu pevskemu zboru DU Velenje, DU Velenje, delavcem (iorenja - Vzdr/evanje, delavcem Premogovnika Velenje, osebju Bolnišnice 'Ibpolšica, goj^c Špilaiovi, dr. med., palronažni sestri Slavici. govorniku g<-)spodu Marku Jcvšniku za tt^ple I>csedc slovesa, ktimunalni službi /a organizacijo pogreba in gospodu duhovniku za opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala!
Mai ija skoz' življenje, voditi stvčno 7.noš. ti indiji sko'/.' U'pijanje. življonjii čf)hiičnaš...
'/vrta (M^a ter sinova Damijan in lila ž
041/248-647.
35-LETNA zaposlena ženska, SŠ, si želi spoznati prijatelja za resno zvezo, starega do 48 let. Kom. tel.: 090/7442.
ŽIVALI
PRODAJA NESNIC. ki že nesejo, 30. marca, od 8. do 8.30 ure všaleku,Telefon: 02/8761-202.
KUNCE, rejene z domačo hrano, pn>-dam. Tel: 5702-048. TRI KRAVE in teličko, težko 300 kg, prodani. Gsm: 041/748-219. PLEMENSKO TELICO, v 8 mesecu brejosti, z A-kontro1o, prodam. Gsm: 041/776-176.
		ZAHVALA
		
		Tiho sc jc poslovil
		FRANC LOČIČNIK
		28.9.1958-15. 3. 2003
	V ^^	Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki sle sočustvovali z nami in ea
pospremili na njegovi zadnji poli. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovane vence, cvetje, sveče in svele maše. Isícrcna hvala PGD Paška vas in gosp(xJu župniku Ivanu Naprelu za opravljen obred, govornikoma Francu Fužirju in Mihu Volmutu, pevcem 1er varnostni službi Gorenje. Vsem še enkrat iskrena hvala.		
		Žalujoči: mania Marija, bral í)ani in sestra Martina z družina
Računovodske lit knjigovodsko storitve
n podlitla la ímioU^m pfldiètBika. URdLJA VELENJE
t»L: 0S/S97*15^8, 041/44ft*|32
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoitovani zavarovanci, obveščamo m. <ja je tei: 112 rezervirana za služĎo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokkčile SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ah poškotibe ogrohno življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. 2a Informa-elle v zvezi 2 reševalno službo kličite na telefonsko številko B99S-478. dežurno službo pa na 899$-445.
Četrlek. 27. marca - dopoldan Rus, dr. med., pop. Čdić, dr. med., nočni Urbane, dr med. in Čolić. dr. med. Petek, 28. marca - dop. Čolič, dr med., pop. Stravnik, dr. med., nočni Pirtovšek, dr. med. in Špital, dr. med. Sobola, 29. marca - dezumi Čolić.
dr med. In Puv^ič, dr med. Nedelja, 30. marca - dežurni Fnško-vec. dr. med. in Uttanc, dr med. Ponedeljek, 31. marca - dopoldan Šprtal, dr. med., pq^oldan Vrabič, dr med., nočni Grošelj, dr med. in Vrai)ič, dr med, Torek. 1. aprila -ni podatkov Sreda, 2. apHla - ni podatkov
Zobozdravniki:
29. in 30. marca - Mojca Gujan. dr stom,, v dež. zobni ambulanti. Vodnikova 1, Velenje (od 8. do 12. urej
immH
Lekarna Center Velenje. Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane Istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00,tel. 898-1880.
msmmsmm
Od 28. marca do 4. aprila-Simon Mikiavžin, dr. vet. med., gsm 041/633-676.
DELFIN
(»iL»«.
CELJE. Dubijanska 14 N«v«rJetno ugodn« obresti!!!
6QT0VINSKA POSOJILA
Oaranelja: plaâa, pokojnina
GSM: 031/662-140. tel.: 03/492-59-56
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
IvanKobola. roj, 1955, Celje, Zvodno 52; Branko Stopar. roj. 1922, Velenje, Ul.3.ju(ija djultjana Sedovnik, roj. 1917. Veienie, šercerje-vac. 4; Marijan Srdanovič. roj. 1951. Bistrica rl Tržiču. Kovorska c. 15: Danilo Melanëek, roj. 1959, Lotovica 145: Antonija Leskofek, roj. 1917, Topolšica 211 ; Justin Vocovn^. roj. 1931, Vele-nje, Šaleška c. 2/a; Ja^ez Veršnik. rc^. 1927, Tirosck 35; Terezija Jakop. roj. 1913, Ljubno ob Savinji. Cesta v Rast* ke 6; Leopold Gros. roj. 1922, Mislinia. Gozdarska c. 26; Franc Ocvirk. roj.
1928. Vije 13;Ju(ijana Gamlek, roj. 1922.K3Vôe26/b.
Upravna enota Žalec
Predovnik Ivan Iz Dolenje vast 137, star 62 iet; Jošt Rozaiija iz Žalca . Ulica Rista Savina 5, stara 90 let; Šon Ivana Iz Kasaz 55. stara 76 let: Aleš Igor t2 Prekope 35. star 40 let; Končnik Br^-ko iz Ruá 8. slď* 56 let; Breznikar Zora iz Studene 47 a, slara71 tet; PeôovnikSo-gomir iz Letuša 43. slar 70 let; Marovt Antonija iz Paiiželj, stara 66 let; Hren Frančiška iz Lukanje 6. stara 91 let; Prav-dič Marija iz Miklavža pri Taboru 12. stara 82 let.
OSMRTNICA
Sp(>ri>ćamo žalostno vest, daje po kratki in hudi b<^loznÍ umrl
PETER OVČJAK
iz Lokovice
Pogreb pokojnika bo v petek, 28. marca, ob 16. uri v Podkraju. Zara bo na dan pogreba od 0. ure dalje v tamkajšnji mrliški vežici.
'Áena Iviva in hierka Nadja
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naSc drage omicc
MARUE BAUMGARTNER
SC i.skreno zalivaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in bivšim sodelavcem Gorenja Nabave, ki sle jo pospremili na njeni zadnji poii, ji darovali cvetje in sveče, nam izrekali pLsno in usino sožaljc. Posebej se zahvaljujemo osebnemu zdravniku, gospodu FriŠkovcu, dr. med, patrona^nl službi in gospe Vesni iz Socialne službe Velenje. Zahvala gospodu Semeni za poslovilne besede, pevcem, pihalnemu kviirietu in pogrebni službi Usar. Vsem Se enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
ZAHVALA
ob boleči i/gubi dragega moža, očeta, starega oCeta in pradedka
BRANKA STOPARJA
15. 8.1922 - 77. 3. 2003
Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste
g<i pospremili na njegovi zadnji poti. Pt")sebna zahvala velja gospodu Slaviču, dr. med., CSD Velenje, patronažni službi, osebju DVO Velenje» Bolnišnice Topolšica, ITZŠ Šoštanj, godbi Zarja Šoštanj, Rdečemu križu Pesje, Čebelarskemu dru.^fvii Ravne pri Šoštanju, govorniku gospodu Zapu.šku, pevcem in trobentaču, cvetličarni Iris za lepo aranžirano cvetje 1er pogrebni službi komunale Velenje.
'/aliijtKi: iena Netika, hčerki Jefka in Nevenka z (Iridino (er vntikû Ríjhi in Petra z íimiinanta
Utihnil je I've j glos. obstaja je sreo!
Ćetrtošolcl OS Gorica vključeni v zanimiv projekt
Simpatično o varnosti otrok v prometu
VELENJE. 24. mana - Ponu-
dcljkovo popoldne jc bilo cisto poseben čas /a uCvncv dveh četrtih rar.rcdov O.^ (»urica, iijiini iiCitcIJici Zdonko Kodrih in Miitijo MHjhcn. rnvn^tclja sotc St»net«) Planinca, pred* slavnikiï PP Vcicive. KS Gorica in >!Hf><ktov» tudi íň v^e slarsc. ki so ^u iidclcxíli predstavitve projekta v avli iiule. Naj\j so sc phpnn Uiiii vse od 7^êctk:i ^ilskv^a leta. ko su se vkljuCili v /animiv vseslovenski projekt, v katerem trenutno sodeluje .M7 razredov Četr-

1

t<i.soicL>v i/.vsuh konccv dr/ave.
Ideja /a prt>jcki jc daio pi>d-jeije Rcn;iuU, enota v Novem mc&iu. pridružile p« so « tudi Številne drřaMic jjiíUíiuciie. Ob koncu bodi» i/dem udeležencev izlirali razred ćcirloi^ilcev, ki bo poleti preživel nekaj nagr-danih Uni v P;iri/u. Pa vendarle la mamljiva nagrada ni hila edini fa7]t>g,dast^sena OSGiv rica odločili /a udeležbo v pr^i-jeiu. Varnosti svojih učencev posvečajo veliko po/ornosti, vključujejo se v Številne preventivne akcije, di^bro «^delujejo s
polieisii PP Velenje, pa Uidi ,s krajevno skupnostjo Gorica. Kolje Inlíí razvidno i/ predstavitve projekta, ho to »^delovanje obrcxJilo tudi konkretne rezultate, NanajKilj ncvamili odsekih pešpoti, ki jih na poli v Solo in domov uporabljajo uiienci Sole, boUo pt^sku&ali po-skrlieti /a veCpn>meine signa-iKacije, pa tudi za dinJatne prehode za pe^e.
In kako je predstavitev projekta izgledala? Moderno in bimpaliCno. ^^trtoSolci so plesali, peli. pripíwedtwali inopo-






Ćetrto^o/ci so se varnosti v prom&iu lotUf na zanimiv, nJim všečen način, tudi s pesmijo In
plesom.
zarjah. Vsako leto na naáih CC' stah umre /a en Mski ra/red otrok. Vsako leto v prometnih nesreCah ugasne)oživljenjai^ie-vllniti (judl. skupno Število Je skoraj tako veliko, kol število uiencev (iorica. /.aio so svoje star.^c prosili, da vozijo varno, predvsem pa brez alko-iiola vkrvi. Zanimiva so bila tudi pripovedovanja oirok. ki so sami d^>živeli prometno nesrečo. Prepriiiani, da se jim nič ne mo' rezgixlitijihje presenetilo sptv znanje, da nesreča nikoli ne počK'a...
V projektu fc (x! zaćeika sodelujejo ludi slarâi, ki so na
i
začetku leia izpolnili ankeio o tem. kako vama se jim zdi pot njihovega otroka v Sť>lo in kje opažajo pt^manjkljivtxKti. Rezul-laH ankete so ť>ilj zgovorni. Večina otrok nima daleč do StMe. pa vendrale ubirajc» tudi lx>lj nevarne poti. da je pot le čim krajSa. i^^lijo si Se več prometnih znakov, opozarjajo, da te prekrivajo visoke in ne dobro negovane Žive meje, Želijc^ sipcv polno zaporo pr^>meia pri /iv-koviču. Da lx>do na poi t v ^lo in domov, pa ludi v prostem času jJe lx>lj varni, pa Ixido že kmalu Ispravljali uidi praktičen del koledarskega izpita. Tudi le*
t A
Vodja projekta Je Zdenka Kodnč
tos na poligonu, saj Je vožnja po krajuzanidi vse bolj yosie^ifi prometa postala prenevarna za začetnike ...
Skratka, projekt, v katerega w se vključili četnošolci OŠ Cto-rica. Se ni končan. Naredili so Neveliko, od risbic, zlagank, anket. seminarskih nalog... Nekaj dela pa jih Se čaka. V želji, da bodo tudi po zaslugi tega projekta bolj varni v prometu in daje Šolsko delo prav po zaslugi takih popestritev pouka Se lepSe. pa /agi^tovo to ni bil zadnji pp^jeki.
■ Bojana Špagei
Era se je predstavila na Flori
"Jaz sejem, ti seješ, skupaj bova žela srečo"
CEIJE • Ena i/nied pomembnih blagovnih znamk Ere je A^ri-na. kijo po/n:<jo tako kmetici kot mali vrtièkirji. jxisebtJ v jx^-mhidanskem ča.su je niiHova ponudim pestra in bogata. Taksna Jc bila tMdi predstavitev na tradicionalnem si^mu ťlora v Celju.
Že vabila na lo predstavitev so bila i/virna in -upt^rabna». Obiv gaiili so jih s semeni rvanSčic. katerih (iiike je na sejmu takole preštevala njihova maskota Orik: >».la/sejem. ti sejei;, skupaj bova že [a srečo.o
■ mz
Izkupiček za VDC
četrti dobrodelni županov ples
VELEN,IE» Na prvi spomladanski danje bil v Velenju že četrtičZiipo^rstjo Župiinosdo-bn>delni ples. di^nlck. ki}isi)K>-lefidru/er\]a h príjateyi in sode-h^ťi nrýholj /a/.namtije buma-ritama nota. Vsa sreds(>'n, ki jib v Mestni občini Velenje zJKTejo ob teti pnlo^osti, uredo namreč v dobnHtctne namene.
Tudi leioslxxlodenar.klsebo stekel na posebej za la namen odprti račun, daroval t za izgradnjo prizidka k Varstveno delovnemu centru Velenje. Samo v Icto.snjem letu se je na posebni proračunski postavki zbralo že prekti milijon tolaijev. Lete» bodo lahko v MOV z investicijo tudi začeli, saj so urejeni vsi postopki. ^upun Srečko Meh je v otvoritvenem nagovoru gastom de-
jal. da je v času, ki je zaznamcv van ludi s socialnimi stiskami ljudmi. Se posebej pc»membno. da znamo prislulmili yíčloveku. ki potreiiuje pomi>č. î^e vcč-sa-
mo zaradi materialist kdo usmerjenega sveta in hitrega tempy življenja ne smemo dopustiti, da ljudje, ki st") v življenju txivisni oO p( jmoči druglli. živijo ob robu. V
Velenju smo tako že vcčkral div kazali, da nam ni vseeno, kako in v kakinih razme rali žávijt^ naši c^ani-
Na plesu so za dobro raz-pt^ložcnjeposkrl>eli Tanije ireh dolin, pri tem pa sojim pomagali ttkli poicbni gostje: mlada skupina treh deklet Select, kvanei saksofonov, plesni par Plesne Sole Devžej in čarodej Prane, Velenjski župan je pœbno presenečenje pripravil ludi vsem. ki so-ali pa Se t>odo-v marcu praznovali rojstni dan. Podaril jim je namreč C'D-vizitko Nova podoba Velenja, na kateri lahko najdemo monogralijo Velenja v slovenskent in angleškem jeziku, pesem o Velenju ter povezavo na spletne strani www, Velenje.si.	■
Vesela srečanja medvedkov in čebelic
VEi.KN,IE-Taborniki Rodu jen^rski zm^û <iri2ani/in<jo taburnisko akcijo Vesela srečaixia ]nedvedk<»v in čebelic, .\k' cyaje namei\jena vsem tabornikom ikI I. do 4. razreda osnovnih Sni. Pri]>rav-Ijajo jo za celotno |HHJro<^e celjsku-z:i* Kivskeift obniot^ja talK>miko\ SIik venye.
Akcijo pripravljajo lo soh(Ho, 29.mar-ca3K)3. od 10. ure do približno 13. ure. pri Škalskem jezeru, na področju prestavljenih kozolcev, /a udoiežence so pripravili Številne aktivniju. Povezali jih hc^do z vodnimi površinami inčudiv vito naravi^ v tem okolju. SvKlelovanjc pri programu sojim že obljubili giisilci. dogovatjajopii.se Se z Erictvm. Manjkale pa ne lxido zanimive lahi>miSke delavnice. Clc vas zanima, kako izgledajo srečanja mladih labomikw in talx^rnie. sejitu v soboto pridružite.
■ bš
Koncert Zvončki je pomladno ixzvenel
NAZ.\R,JE • V nabilo polni Športni dv(v rani je minulo soboto priredil najmlajši an» sambel narodno zabavne glasJ^ iz Štajerske V.voniki", velik koncert z gosi: ob predstavitvi svoje nove kaseie in zgoščenke. Na koncerlu so nastopili U ansambli Robija Goličnika. Kiajearji, Svetlin. Dan in noč.
Mira Klinca, llabrovi famje. Kloba.sekov Pepi 1er voditelj-humorist in igralec Kondi Pižon. Kakšnih šotslo^edalcevse je zabavalo skoraj tri ure. Zvončki pa so priklicali pomlad s svojimi izjemnimi skladbami.
■ JM