rokodeliii
rodskih
r c (• i
Na svitlobo dane ođ krajnske kmetijske družbe.
red de vane od J$s\ oJamrza Miehveisa.
Tečaj VMÏÏ.
V sredo 2. véliciga travna (maja) 1&49
List #
Prijatelshi pogovori s hmeli in
m est ni hi r novih recéh•
(Dalje.)
Vsak člověk, ki se le kolčikanj sam sebe čuti, si je želel veči svobodě, kakor smo jo do lanjskiga sušea imeli. Cesar Ferdinand so dopolnili te želje svojih Ijudstev, in so nam z vstavo ali konstitucijo veči svobodo dali, ktero so poterdili tudi nas sedanji cesar Franc Jo ž e f. Nova vlada nam je v nekterih rečéh že dala svobodo, v veliko rečéh je pa se pričakujemo v prihodnjih posta vah.	'
Kmetijstvo je desetine, tlake in druzih davšin osvo-bodeno (zfrajano) in za kmetijski stan je to velika, ime-
je, soseskine reci zadevajo, iz kterih i z vira na po-stavni poti ravno prava svoboda ali frajost, ktera sega v sto in sto imenitnih
reci
za
vsaciga
člověka.
tezkiin sercam jo moramo reci, de je pri nas
veliko veliko tacih
sicer poštenih
ljudi
clo nič mar za take reci, ktere naravnost njih'z gube ali dob i č ka ne zadevajo, brez de bi pomislili, de iz ene reci pride druga, iz druge tretja in tako dalje, ktera na zadnje vender tudi njih mošnjo zadene, de kaj va-njo pade ali de mora kaj iz nje vùn vzeti.
9
kterim ni
v f
misli
Tako bo tudi pri soseskinih napravah. Marsikteri
„Naredite to,
kakor hočete
zmenim za vse to nic.
u
, j ez se ne
Ali čas bo
přišel, ko bo
nitna dobrota, ktera bo močno
povzdignila
dobri stan
svobodnih gruntov.
Ali
motite se, ljubi
prijatli ! ako mislite, de ste le
to doséglij za vse drugo Vam ni nic mar
vse drugo
je nič. Cesar so nam podělili še veliko veči dar s tem, de bojo prihođnjič soseske samostojne postale in pravico imele, v svojih soseskinih rečéh po svojih mislili gospodariti in se v tem gospodarstvu Ie toliko
zabavljal in klel, de seje ta ali una reč napčno zgodila
potem bo vpil in razsajal; pred pa, ko so se možjé volili, kterim se je ena ali se je ena in blizo ni bilo !
druga reč
v roko dala
?
druga reč
imela skleniti in storiti
?
g»
ko
v
se
(Konec sledí.)
Pomochi zoper ziine mole•
drugim postávám podvreči, kolikor terja občni
red, prid
v .	j i; - :1 i I # J I	r"1 * ' • «> I	.
Žitni mol ali žižek (Kornwurm) je trojni: bel i
druzih sosésk in cele deržave. Zakaj ena soseska bo v
• v •
zavezi z drugo sosesko
9
černi in rude či. Nar navadniši sta be li in černi, ki
v •
in vse soseske skupej storijo neizrečeno veliko zita pokoncata.
deržavo. Soseskine naprave bojo tedej stalni kamen
?
Žitni mol se izvali iz
na kterim bo stala hiša avstrijanskiga cesarstva, m nje

ktere nek keberčik
leze , ki se pozna po tanjkim rivcku
9
ki ira ima . in
erova svobodna vlada.
»
V
9
se
&
Od desetine in tlake ne bo v 50 létih noben čio
vek več
govoril ;
kakor od starih pravlic ali storij bojo
zató k versti ri vckarjev (Riisselkafer) steje. Ti mer-česi so neizrečeno rodovitni, in te rodovitnosti se je nar bolj bati. Sploh je znano, de ena babica černiga
pripovedovali od njih
vaši
otroci svojim otrokam kadaj.
mola 150
jajcik zleze, in iz
teh postane okoli 6000 ke
Soseske pa bojo obstale, dokler bojo ljudjé na svetu in kakor si bojo postiljale, takó bojo ležale.
9
brov zató , kér zležene babice že v ravno tištim poletji
spet nove jajčka ležejo. Spoj tedej uhraniti, in de se jajčka
Presvitli Cesar ne pravijo zastonj v 1. razdelku neležejo, je poglavitni pomoček zoper černiga žižka.
Dvakrat na léto leže babica jajca: mesca m a li ga
novih soseskinih postav, ktere vam bojo kmalo oklicane, de svobodné soseske ali srenje so podi aga
svobodné deržave.
travna in maliga serpana; tedej se mora žito v shrambah posebno v teh mescih posebno pridno pre-
Nikar ne pahnimo nečimerno in nehvaležno od sebe, metavati, in zraven velicih kupcov naj se napravijo
kar nam Cesar sami dajo !
De
pa tega ne storimo
9
tudi majhni kup ciki. V té bežijo kebrički, kér mislijo moramo veliko imenitnost de bojo tii pri miru ostali — ali tukaj se lahko v poso
Na
9
svobodnih soseskinih naprav in svobodě sploh dobro za- dah z vrelim kropam dajo popariti in pomoriti.
popasti.
mesto tacih majhnih kupcikov, vtaknejo nekteri po tem
Silno se moti, kdor pod svobodo ali frajostjo ne
zapopade nič
druziga, kakor
9
ko so žito premetati dali, več majhnih diljic po 2 palca
zle-
de ne delà tlake in de ne dolgih in ravno toliko širokih v
žitni kup ; kebricki
odrajtuje desetine
še hujši se moti tudi tišti, ki misli,
9
de svoboda obstojí le v tem, de ni zdej nobene pokoršine diljica v vreli krop več treba, de vsak rogovili, kakor hoče. Bog nas obvari take svobodě, ki bi nas vse — od perviga do zadnjiga,
v neizrečeno nesrećo pahnila ! Z veseljem pa rečemo, de je malo tacih ljudi med na-
zejo na te diljice, in kadar jih je veliko skupej, se vtakne
in kebri vzamejo konec. Mertvi
kebri naj se veržejo prešičem ali kuretni, de jih pojedó.
Tudi zoper bel iga mola smo zvedili ni davnej iz Avstrijanskiga enak pomoček, de se pokončá prihodnja zalega jajc, iz kterih se izvalijo červi.
naj bo kmet ali mestnik
9
mi, ki tako mislijo.
Kér pa se novi rod beliga
nost
Kar se je pri nas nar bolj bati
9
je
le ne či mer
zizka ne da kakor černiga, ki iz môlov s perutnicami obstojí, polovitiin
za take reci, ktere obcinstvo (Allgemeine),
to
pokončati, se babici
beliga môla pripusti, de jajca zleze.
74
Babica beliga mola
pritisne jajčka na žitno zernje od dov večkrat med majhno stevilo posestnikov razdeljena.
A 1	1 Vf	.	• i . ...	-	,	*	.
zunej, babica ce miga mola pa jih položí v zernje
Poprej imenovani pomoček tedej v tem obstojí,
de
kteri bi jih pri popolnama njim v roke danim gospodar
v «
ge žito mesca veliciga travna (ali
tudi maliga serpana)
*
ko beli mol jajca leže, pràv dobro premeće in pohodi, trebniga naména , kolikor to v pravico vlastníka ne se de se takó jajca, ki se od zunej zernja deržé, pokončajo. ga, ravno takó kakor zrak in voda obćna last vsiga nade bodo te pravila, ktere je
jenji k silni škodi cele deržave v nič djati znali če še pomislimo, de so gojzdi zavoljo njih naravopo
m
trebniga naména ,
Neka skušnia je učila, de je 12 delavcov, ki so roda, bomo spoznati
takó s zitam skozi zaterío
y
y
nektere ure ravnali, beliga mola takó de je že skorej pervo léto popolnama zginil,
mogli,
v naslednjih
létih ga clo
ni bilo viditi.
(Konec sledí.)
Iz kmetijsliif/a zbora na Miunaji.
Od gojzdov.
Posvetovanje kmetijskiga zbora čez tretji razdelk
sterijalniga předlo
namreč: posvetovanje čez ob
činske, sedanjimu casu primérjene g o j z d
post
je prišlo poslednjič na versto. Gojzdne (borštne) posta ve so važne postave , in z dobro vestjó zamoi
A v •
emo reci
y
de smo se sploh za tó , kar smo za dobro in koristno deržavi in deželam spoznali, krepko potegovali.
Spoznati moramo, de taka obćna gojzdna postava
v sedanji naši dobi kronne dežele vstreže
Kakor se zdaj pri nas in tudi drugod z gojzdi ravna po njih roparsko
o*
neogibljivim potřebám tudi naše
y
S
ospodari, in
neprenehama pleni, in brez
vse mére in gojzdniga reda posekuje
ne bo dolgo
terpélo, de nam bo ene nar potrebniši reci smanjkalo; de naše deželno
lésa
obertništvo, ki nektere kraje
zkorej popolnama preživi — in ž njim veliki pripomočki
k zivljenji, vniceni bodo.
De bi se pa ta nevarnost tudi od naše ljube krajn ske dežele, kakor tudi od cele deržave odvernila, po
y
ostati, ampak morajo v djanji izpeljane biti.
trebujemo novih , času primerjenih postav, ktere pa ne
smejo kakor gojzdna postava od léta 1771 ne le na po-pirji
Pod starim kopitam nam je bilo ukazov in podukov na kupe danih za krepko varstvo in ohranjenje gojzdov, za njih spešni in deržavnimu gospodarstvu pomagajoči
in naravopotrebni (naturnothwendigen) namén , brez de bi bili ti koristili poduki kaj obveljali.
De je res taka, ozrite se po svetu in poglejte gojzde, kakošni večidel so ! Iz teh vzrokov smo mogli predlog visokiga ministerstva za krnetijske zadeve, za novo gojzdno postavo, e hvaležnim veseljem tim več sprejeti kér se nam je sicer zlo bati, de bi se naši gojzdi po-
y
polnama ne pokončali, in k ér bosk erb ministerstva de te postave na vzdolj in vzgor obveljajo in de bodo v djanje vpeljane, resnična skerb.
Pri osnóvi vodil nove gojzdne postave se je ministerstvo kmetijskih zadév tega gotovo praviga pravila deržalo, de se ima nekaj gojzdov v celi deržavi za
h is ne in krnetijske potrebe, kakor tudi za ozivljenje in varstvo obertništva in rokodelstva zmirej v dobrim stanu obderžati, in de se tudi na to nikdar po-zabiti ne smé, de gojzdi so potrebni za ohranjenje dobriga zraka ( ali ljufta), za rodovitnost zemlje in prijetnost stanovanja v naših deželah.
Občno blagostanje tirja torej, de se n e k a j gojzdov
o hran i; zató je pa treba, de vlastniki gojzdov
bodi
si že deržava ali družbe, deželske ali duhovne, soseske
ali posamesni posestniki — svojiga gojzda po svoji volji izsekati in pokončati ne smejo , ampak de takó ž njim ravnati morajo
y
y
de se gojzdi v svoji celosti ohranijo.
Temu omejenju lastne pravíce si mora vsak der-
prida podvreči, kér ta prid
o b č n i g a
zavljan zavolj se le zamore po dobrim in pametnim gospodarjenji z
S
ojzdi doseći in stanovitno povikšati.
Ce tedaj pre
mislimo, de pridelke gojzdov takó zlo potrebujemo
y
ka
kor vsakdanji kruh
y
če prevdarimo, de je vlast
S°JZ
ministerstvo v osnovo nove gojzdne postave vzelo, in ktere je velki kmetijski zbor razun nekterih izjemkov
po mnogim posvetvanji poterdil in koristile spoznal
»
tovo ta prid prinesle, kteriga dobro obravnovani gojzdi prinesti zamorejo.
(Konec sledí.)
jHahó ítolg/o se ne bomo laznivosti
svojiga pravopisa slovo dali?
(Konec.)
Předej opomnjeni predlogi z, iz* bre
kadeř so sami
j
sedo
y
to je
y
nesostavljeni s kako
čez i. t. d.
be-
dru go
y
se zamorejo po tem pravopisu poljubno po dvoj
nim načinu pisati, namreč
ali po
drugi
vladini meliko
in terdo, po tem, ko se nastopna beseda z mehkim ali terdim soglasnikam začne , ali pa po tretji vladini lepo-glasja zmirej z m ehkiin soglasnikam, zató kér je namreč izreka zadnjiga soglasnika teh besedi sama na sebi ne-razločna, sostava pa, ktera tukej sklanjanje na-
zamoglo
mesti, sploh tudi razna. Po tem takim bi se pisati: čez góro, čes pot; ali pa tudi zmirej mehko:ce
pot
y
c e i
njivo
y
ee
prelas.
Kar pa predlog pri zadene, kteriga samiga na sebi
y
kar jez vém
y
zmírej per
izrecemo, bi
ga
smeli prav za
prav le tedej po zakonu lepoglasja pri pisati, ko bi nam
v kakim kraji na Slovenskim
pa, de se v sostavljenih
slovna naznanila
tudi
ga
pri izrecejo
de
Zavoljo tega
besedah bi
y
S a
, postavim : pris ad, pristava kakor pri izreče po tem pravopisu nikdar ne smeli pri pisati; zakaj če pri popolnama razločni izreki le enkrat so-
stavo ali pa sklanjanje veljati pustimo, moramo po zakonu skladnosti vselej to storiti ; in takó se zopet v poprejne zmešnjave nazaj zapletemo. Ravno to veljá od
pisanja veliko
prav,
drugih besedi, postavim:
kraj
5
se daj
y
>drav, gologlav
tako. sim delav i. t. d. ktere
J/f U/C/J VU f U/l/j	J lu ĚLU y Ot HV ll^ltl/l/ 1« i« U. IV
slovna krejj sedej, prov, zdrov, gologlov, toká, sim
delov izrekovati veléva, in od kterih poslednje bi

drav, gologlav,
le
sim delav
tedej lepoglasnisi : prav tako pisati smeli, ko bi se najdli kaki kraji, kjer jih ljudstvo zares tako izrekje. Zakaj pisavec ne sme lepoglasja sam delati, sicer bi jezik kazil; ampak le pri
razni izreki ljudstva sme to, kar je lepoglasneji, pre-
in předej dani opomini od lepo-
zadosti biti k razjasnenju
izvoliti. -
Ti
izgledi
glasja, mislim, bodo kakó je v vsaki prigodi
utegnili
y
p?
po zakonih lepoglasja pisati.
Iz
vsiga
tega se vidi, kakó lohak in enôjin
(einfach) je ta pravopis, obstoječ namreč iz samih treh
vladin brez kake
sneme ; in kteriga
celi zapopadik, de
ga
„takó,
ob kratkim ponovim, sam o to veléva, namrec
v
y>
Pisi
kakor omikani Ijudjé sploh govoré, ali kakor
ko
slovna (gramatika -;c) izrekovati ali brati
V f
U Cl
y
Ko sva se unidan z gosp. pisavcam zastran tega pravopisa
menila, so mi
êkli
de naj nikár ne pozabimo, de p
vladina tukaj razlaganiga pravopisa je: »Piši takó, kako slovnica ali gramatika govoriti ali brat
To
ni pozneji pristavik
pak se
ajde
v
tk

ka v 13. listu Novic. Tudi, kar v ravno tištim
pervo »t a k »k aj »kte i
ladino
pravopisa
P
kak
í ?
se govoru
: : » A1 Nikd
pred
! dej z a-
n i
k
pop
govorjenje p
neomik
i n
ko jih je
in
govoré, in besedo
»po svojim kraj

v #
k
k
V
avijajo. o. kak
Ko bi se torej brez vd v se govori, b
s e
hk
dilo, debi ravno
kor p
in
d
ko pravopisovimeli,k
bi b
p o sled
mot
75
„je pa izreka kake čerke v ti ali uni besedi nerazločna, iz perviga klasa popolnama izgnati. De ste ji
•	«V*	i i	v	i	1 • •	•	•	•	•	1«	•	.	<■	v«	.	« «a	.	. t.	..
„jo pisi s tako cerko, ki jo pri nje izviru, ali pa pri tas za las
veči
pravice dali, je bilo znano tudi meni.
„nje s klanja nj i slisis; in ce se primerijo take imena Zatorej tudi nisim přistavil besedice: „ali besede, ktere ljudstvo razno izgovarja, boš prav

le.
u
Moja beseda je le bila in bo, dokler je ne boste storil, ako vselej to izvoliš, kar je meči, ali lepo- resnično overgli, de bi bilo bolje, ako bi se na
glasneje." — Po tem pravopisu vsa lažnjivost v Slovenskim keršanskinauk v slovenskim jeziku učil
vse nasprotje pisanja z izréko dokler se otroci nemšine dobro ne nauče. Će Vi te
z njim tudi vse, kar bravce in pi- daj hoćete moje misli ovreči, morate po mojih pro
1 '	•	• • flj	•	J •	,1#	i • 1	• l^l Jrfi'V	# v J	A§ j	1	1 •	J	9 V
7)
n
pisan j i
y
y
to je
y
popolnama neha, in
savce in zlasti ucence pri branji in pisanji moti
y
ali
stih mi si ih z razumi dokazati, de slovenski otroci že
jim nepotreben trud pri ucenji delà, vse nepotrebne via- v tako imenovanih nemških šolah v nemškim jeziku ker-dine in sneme od drugačne izreke in pisanja šanski nauk ravno tako dobro ali pa še boljši razumijo
razumejo v slovenskim. Vi mi morate ska-
besedi, in vse od tod izvirile spot i ke in overe umev
tega
kakor
ga
nosti branja; zraven tega tudi marsikej, kar lepoto zati, de ni res, de si ga tako v glavo zabijajo kakor pisanja in natisa manjša, čerke nepotrebama mno- sim unidanrekel: mi morate skazati, de se ga po nemško
zi
y
in lepoglasje
nasiga jezika tujcam zakriva
y
pa nerodnost našiga pravopisa na znanje daje.
ali V
ravno tako hitro ali pa še hitreje naučé kakor slovensko. Saj je čas tudi kaj vréden. Me morate
po
pre
celim pravopisu je skladnost in soglasje, vse via- pričati, de se tako učenje zarés mora serca prijeti i. t. d.
dine so v njem skozi in skozi stanovitne brez sneme Hic Rhodus, hic salta! Prazno ali odstopa ; in kar tretjo zadene, ktera v tem,
ce ne prevzetno
kar
zabavljanje in pa puhlo ne „ad remíf spadajoče obračeva
slovna nedoloči, le kakor dober svèt veljá druziga še to posebno popolnost, de
ima verh nje pa mojih misel nikdar overglo ne bo.
y
ko bi jo slo
naša
vini (Redner) in pisavci stanovitno nasledovati hotli, de se sčasama jezik sam k veči in vsolniši oliki in omiki v nemškim jeziku
Kar šolske spraševanja zadene, Vam rad verjamem
y
dobroglavna mladina z velikim truđam tudi
V
se
precej dobro obnaša. Saj se
v
se
povzdigniti zamore.
spomnim, de sim tudi jez v nekim klasu veliki zvonec
Na zadnje naj mi dovolijo gosp. vrednik Novic na- nosil, desiravno sim se tako učil, kakor sim undan pra
slednjo prošnjo: Naj poskusijo vcasih kako majhno pes- vil. Ravno tako pa je tudi
res, de je
V
ze
marsikteri slo
mieo
y
ali
kak drug
kratek sostavk na eni strani v na
venski mládenec zató iz
vadnim tisniti.
y
na
drugi
v dosedej
zlaganim
keršanskiga nauka
pravopisu na- drugih reci kljuko dobil
pa tudi iz
y
kér
ni
j?
deutsch" znal.
Saj
Ako se pri takih poskušnjah oglasi veliko jez sim že velikrat slišal, de je bila neznanost
nemšine
bravcov in pisavcov, kterim ta nova šega pisanja ne do- te in une kljuke vzrok. Še clo v sedmi in osmi šoli
pade: je to znamnje, de doba
še
ni prišla za to ime- morebiti se še spomnite — so nam neki gospodje, ki so
nitno popravo; ako jih je pa vender vec in saj
veči
jih nekteri Vinar je imenovali, očitali, de nemško ne
y
kteri ji niso nasproti : se je pa poprimimo, ce znamo, in so nas zató huđo vertili. Verh tega pa me
HMBMPHBi^BBBPBI
je mogoče, v edi nosti, posebno sedaj, kjer se nova
nim, de
mi vender ne boste odrekli
sej
v
se
ni davno
y
doba odpera slovenski pismovini
y
in
in zapustimo ko ste bili tudi Vi mojih misel
de bi se otroci v
staro, tolikanj napčino, neskladno in nadležno maternim jeziku s pol manjšim trudam pol
vec
sego pisanja, ce ravno smo jo od še toliko dedov in naučili, in se Vam torej berž kot ne
V
se
boljši odřezovali.
preddedov přejeli. Zakaj
nič
ni nepomanjkljiviga in do
veršenisra v Iistih človeške zgodovíne; in vedno „Na-
Višej" je velikotna navdaja (Aufgabe) vsih
Na Vaše vprašanja Vam pa po svoji prosti pameti
:C(
»
prej" in „ narodov in časov!
tole odgovorim:
r.
/
na
gosp
ti g or or
Rese v odgovor.
dejo dosti
kateheti, če
Kl) tišti kterim je nemčija dražji kakor , so v resnici práv práv
se kje na Slovenskim znaj
mla
gerdim pomenu te
sreća blage gerdi nemškutarji v gerde besede.
prav
K 2) de bi le jez občutljivo serce do mladine imel
y
Ako bi Vam jez hotel tako strastno (leidenschaft lich) odgovoriti, kakor ste Vi meni v 16. listu Novic bi rekel, de zaslužite, de bi Vas pri pervi priložnosti kam za kakiga jezičniga pravdarja postavili. Saj ste
y
si nisim se nikdar domisljeval; marvec od vsaciga po-šteniga učenika mislim, de po svoji pameti misli, de práv z mladino ravná. — Kaj pa de Vaši „ultra Slovenci" v ti reci mislijo , Vam ne vém povedati. Sicer pa bi rad
moje besede tako spačili, de bi se mende te službe ne vstrašili. Tode tako strastno čendranje bi resnice ne prepričalo. Torej strasti na stran pamet naj govori
vedil
y
kakošen mora Slovenec biti, de bi

neka
y
nikog in mir
stranka Ljubljančanov „ultra Slovenca" ne imenova la ? Kako mora preljubo

Gleichberechtigung"
raz
r
Djal sim popred, de ste Vi moje besede spačii
m
Je
y
uméti ? Kakošne pravíce sme materni jezik terjati? i. t. d.
za svoj narod in svoj Ce se ne motim
y
ljudjé
taka. V Vašim odgovoru beremo tele besede
e pismo svo
marsikteriga z „ultra Slovencam" pitajo, ki je ravno
„Kakor hitro namreč častiti gospod prebei jiga prijatla, in posebno
toliko „ultra Slovenec", koliko so
»
nekteri drugi
v resnici
ze tudi
gotovo
y
de v poglavitnih
v naših normalnih šolah kateheti mladost
nemškutarji, desiravno so bili ze velikrat tako imenovani. Kér mi je dobro znano, de ste Vi že star Slovenec,
y/ V/
1
v ptujim, nerazumlj
v 9 U
uce."
jeziku keršanske resnice
Častiti
vzemite še enkrat 15. list N
pod! prosim Vas, bodite tako dobri
Ako mi pripustite kake
m
svojo jez
glavo zastavim,
v roke, berite ga, in
kuš nj e imeti.
Pisav
de ne boste v njem najdli, de sim

Očitnišiga dokaza, kako
V I
goreci so gosp
R
rekel
Vaših
y
de g. g. kateheti
malnih šol mladost 1
poglavitnih in poseb
jeziku uče. za mérité
Besedici
„poseb
v ptujim, nerazumljivim
v svoji domo
ga v 37. list
bili, ne moremo iskati, kakor
slovenšino
ki so
y
lanjskih Novic v veselje vsih rodoljubov dali
v
stavku »Ljublj
Kraj
Na svetu smo
V
ze
u
m
m
»
1
u
ste
ne
Saj je mende vsakimu
Vi pritaknili, in tako moj govor spačili
sicer mnogoverstne spremine doživelij vender od gosp. Res terdno upamo, de kar so mesca kimovca pisali, mesca ma
nemšina še pod absolutizmam ni
tedaj tudi meni
znano, de
liga travna niso overgli, kér se tudi Ljublj
kaj
gla slovenšine saj
»hujši kakor perva.« Le toliko
vec
naj bo za
Podli p ski ga.
odgovor na
so rekli gosp. pisa
premenila odtistihmal, ko so pisali, rekoč: »Kér se je pre-teccne mesce v naši Ljubljani toliko nasprotnikov našiga
so se tako silno za zavezo
'ani lahko misliti. d©
slovenskiga naroda pokazalo, ki
z Nemci po
de
po eni
smesnico m resnico gosp
Vredništvo.
so
protivniki slovenšine boljši N
kér pravi Krajnci terdno, srečno Avsti
kakor A
io želé,
P
drugi
bi mí kaj zlo vstregli, maliga pokatehetati.
ako
mi v
reči
K 3) jez ne verjamem, in bi rad vedil
in k j e de sim terdil
9
J
de ni v poglavitnih
hotli kaj vere, ktera mi je cez vse, iz Ijubezni do svojiga
zatertiga naroda in naše hudó z nemšino terpinčene mla dine svoje misli povédal.
Konca e le to še pristavim, de jez nikomur svo
k daj
in normalnih
šolah
nobeniga
kateheta, kteri bi ne vedil presoditi,	jih misel ne vrivam. Vsak naj sam sodi: kdo ima pràv,
koliko je mladosti mogoče storiti in kaj ji je koristno.	Vi ali jez. Sicer pa še to rečem, de sim zdaj v ti reči
Saj poznam veliko modrih in mladínoljubnih katehetov,	poslednjič svoje misli razloži 1, in dese ne bom z ni-
med ktere sim zmirej tudi Vas stel. Vender pa rečem,	komur za zadnjo lovil.
in ne oporecem

de bi
tistiga
kateheta jez , se vé de
Kdor pa zeli zvediti moje ime , naj castito vred-
jez
- drugim
pa svojih misel ne vrivam
med take ništvo Novic po njem pobara. Z Bogam!

ne stel, kteri bi dan današnji še terdil, de se mora slovenski otrok z velikim in nepotrebnim trudam ker-šanski nauk v nemškim njemu še malo ali pa saj ne popolnama razumljivim jeziku učiti.
Novic ar iz JLJubfjane.
V nedeljo je bila po večlétni navadi delitev daril
nar pridnisim ucencam risarske sole obertniškiga družtva. k 4) kar šolske naprej- in nazaj postavljene in 2 tolarja je prejel: Anton Lampič, tesarski podmoj-
vlado zadéne, sim jez téh misel: Nekteri solski go- ster ; po tolarji so prejéli : Matija Skan der, Ja spodje so že svojih knjižic tako vajeni kakor zvezde k0b Zakotnik, tesarska podmojstra; FrancPokraj svojih potov; torej jim je vsaka prenareja neprijetna in £ek pasárski učenec in pa Ja nez Ve čaj, mizar
zoperna. Tedaj se radi le tudi pamet in novi čas kaj bi radi v šolah marsiktero reč
stariga
kopita derzé
?
ce
noviga terjata. Drugi so, ki
?
drugač
ski podmojster. — Ucenci kmetijstva v slovenski šoli se tako pridno drevesa cep i ti vadijo, de zaslužijo očitno
iméli, pa so pre- pohvaljeni biti ; posebno hvalo pa zaslužijo gosp
strašljivi, de bi si upali svojim visjim kaj noviga Bi0vci. Taka pridnost bo
svetovati. So pa tudi taki, ki s časam naprej grejo,
b 0 g 0
v veliki prid naši do
movini.
in kjer so
taki, se tudi v solah
Gosp. Jane z Poklukar, ki so po odstopu
pozna. Zna pa tudi biti, sedanjiga korarja gosp. Jožefa Poklukarja začasni
de kteri solski naprej - in nazaj postavljen še zmiram učenik duho vniga pas tir st va bili, so poterjeni pravi
misli
?
de je nemsina samozvelicavni jezik. Saj smo
učenik tega
knenítniíra úka.
Divico orleansko,
v casopisih ze večkrat brali, de taki ljudjé še sèmtertjè iZVerstno delo našiga slavniga Koseskiga, so začéli
Vlada pa, in zlasti visoko ministerstvo, je do- p0 vodilu svojih učenikov peto - in šesto - šolci v vajo
žive. zdaj de je
sama popraviti, ce dali.
še
kolikor se da po casopisih zvediti
kazala
?
lepiga in praviga
govora
v soli igrati ; predigro so
precej pri volji vse stare solske napake sca- unidan igrali ; kmalo pride 1. djanje na versto.
Lju
ji jih boste le resnicno na znanje bljanski pošti moramo vhvaloréči, de spoštuje vstavno
Tukaj moram se to opomniti, de po mojih mi- enakopravnost ; vsi dopisi in
oznaníla, ki
nam jih v No-
slih tište postave, ki na Slovenskim v takó imenova- vičnih zadevah pošlje, so pisane v slovenskim jeziku, nih nemških šolah keršanski nauk po nemško učiti ve- To sicer ni ravno kaka imenitna reč, vender kaže pravo
lévajo, se zamorejo ravno tako k stari
šari
šteti, ka
voljo
vstavno ravnati — in ze to nas veselí. — Gosp. M.
kor tište, ki so ukazovale, de se ima v ljudskih solah Ambrož je přišel přetečeni teden iz Dunaja v Ljubljano
in misli nekoliko časa pri nas ostati. — Skoraj vsaki dan
vse le po nemško učiti.
Ko ste mi te vprašanja
postavili, na ktere sim Vam
°*réjo
vojaki skozi Ljubljano ali na Og*ersk 0 ali na
* x '	ta* * ^ jv *
zdaj odgovorit, ste mi naenkrat — kakor strela iz jasniga	Laško. — Unidan so kupili za 200 gold. Ljubljanski
neba — rogé pomolili rekoč: „Vi razkazujete po tem	protestanti poleg koliseuma eno njivo, kjer si bojo takim ali veliko nevednost ali pa hudo voljo. '
u
Kai
??
n e
védnost" zadene, naj Vam bo to odgovor, kar sim
svojo cerkev sozidali. — Roka z mecem na hisi mestne gosposke v Ljubljani kaže po stari navadi, de se je so
ravno zdaj od 1. —4. številke povédal. Zna biti sicer, menj v Ljubljani začel, ki bo 14 dni terpel. — Danes de se v kaki reči kaj motim; tode terdno sim prepričan, je velki zbor slovenskiga družtva v Ljubljani. —
— Nasi
dopisniki iz Ljubljane še zmirej lajajo in lažejo po Povém Vam pa še to, de bom z vese- vunanjih casopisih. Kér nimajo nobene zgodbe na-
Ijem svoje zaúmene popravil, če mi boste z možko ne tolcevati, so ti sovražniki miru in domovine, ktere dobro pa kerčovito besedo njih napčnost dokazali.
de ne tako zlo, de bi mi kdo ravno veliko nevednost očitati
mógel.
pa
n
Kar
hudobno voljo" vtiče, menim , de mi je nihče ne bo
připisoval, če
pomisli, de
sim iz Ijubezni do znanja svete
poznamo, če ravno nosijo šeme 11a obrazih, začéli clo šepetanje (jMurmeln) svojih tovaršev razlagati!
T
strani pa, de mora naša Krajnska de
lovico, prebivaveov ne
ce ne vec
mšk
saj po
naroda rediti: sim sklenii
1
ravno tako mi
nekoliko po deželi okrog pogledati in viditi, če prebi Krajnske dežele zvunaj Ljublj tijo , kakor nekteri Lj ubijan čí vice! kaj sim vidil? Po celi za slovenšino, za miliga Cesarj
in cu
pa glejte , ljube No m Krajnskim je vès]narod vne
Avstrijo; vsi duhovni
brez Kraj
cka ravno tako čutijo in vsi so prepri
de
Novicar iz mnogih krnjev.
Iz Ogerskiga nismo ta teden nič kaj veseliga zvedili.
Velike vojske sicer se ni bilo; vender
kakor vsi ca
• v
Marzarska armada zmírej veci moc do-
— le na
sopisi pisejo
biva. Vse druge prigodbe so zdej skorej nič
v t
Ogersko so vse^ocí obernjene: kaj se bo tam zgodilo.
T o r ej
v
Novičar" danes od druzih krajev nič ne piše
1
bena srečna zvezda iz Nemškiga ne sije; le tù. kér se přetečeni teden ni za nas nikjer nie posebno ime
1 t_____• V 1	1*1 I	I t	1	V»	, t	• V	_	_	„ ^ _	.	1 «	•	V	•	<■ • V v
m tam se redko grajsak, ali kak ptuj, slovenšino zatirajoc cesarsk služabnik, ali kako drugo spačeno gospôsko déte
najde
?
ki terdi, de Kraj
imajo le od Nemco
iga slovenskiga naroda in od dobriga Cesarj
5
ne pa
d
nitniga zgodilo. Zalostna pravlica se je včeraj slišala,
de je pri neki bitvi na Ogerskim poleg Kom o rane med
pričakovati. Tako mislijo, čutijo in govoré na Gorenskim
ici! recite, ali ni res taka
druzimi tudi posebno nas krajnski regiment ljudi zgubil. Bog daj , de bi rés ne bilo !
veliko
Dolenskim in Notrajnskim. Kraj Zató, verli domorodci v Ljubljar
nikar
pazite na besede
Hanu JTetacica
podoba, prejemnikam Novic že davnej obljubljena, od na
nekterih Ljubljanskih n emšk u tar jev, na ktere lahko ober
nemo besede
niga pevca »slavne hčere«, ki pravi: »Sence
prebivaveov slavne Ljube! ko bi vas mogel iz grobov vvesti! šiga domorodniga umetnika gosp. Kurca Gold ens t ein Vi bi vidili nesrečo naroda in sramoto svojihvnukov; ptuja skisra na kamen pisana, je pridjana današnjimu listu.
z ej a nam
tov,
kri življenja; sin ne pozná
bahajoc se s sužnostjo svojo.«
Vred
ojih oce
« v
Današnjimu listu je pridjan 17. dokladní list.
Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljanu



'•.aví;;

•. • «	. ' ! * 4
■;n . "v ; .v ^vtóSwíavv,-


.V W.Ca f» • '





I

v.
«a

•••-v v.*