rokodeliii rodskih r c (• i Na svitlobo dane ođ krajnske kmetijske družbe. red de vane od J$s\ oJamrza Miehveisa. Tečaj VMÏÏ. V sredo 2. véliciga travna (maja) 1&49 List # Prijatelshi pogovori s hmeli in m est ni hi r novih recéh• (Dalje.) Vsak člověk, ki se le kolčikanj sam sebe čuti, si je želel veči svobodě, kakor smo jo do lanjskiga sušea imeli. Cesar Ferdinand so dopolnili te želje svojih Ijudstev, in so nam z vstavo ali konstitucijo veči svobodo dali, ktero so poterdili tudi nas sedanji cesar Franc Jo ž e f. Nova vlada nam je v nekterih rečéh že dala svobodo, v veliko rečéh je pa se pričakujemo v prihodnjih posta vah. ' Kmetijstvo je desetine, tlake in druzih davšin osvo-bodeno (zfrajano) in za kmetijski stan je to velika, ime- je, soseskine reci zadevajo, iz kterih i z vira na po-stavni poti ravno prava svoboda ali frajost, ktera sega v sto in sto imenitnih reci za vsaciga člověka. tezkiin sercam jo moramo reci, de je pri nas veliko veliko tacih sicer poštenih ljudi clo nič mar za take reci, ktere naravnost njih'z gube ali dob i č ka ne zadevajo, brez de bi pomislili, de iz ene reci pride druga, iz druge tretja in tako dalje, ktera na zadnje vender tudi njih mošnjo zadene, de kaj va-njo pade ali de mora kaj iz nje vùn vzeti. 9 kterim ni v f misli Tako bo tudi pri soseskinih napravah. Marsikteri „Naredite to, kakor hočete zmenim za vse to nic. u , j ez se ne Ali čas bo přišel, ko bo nitna dobrota, ktera bo močno povzdignila dobri stan svobodnih gruntov. Ali motite se, ljubi prijatli ! ako mislite, de ste le to doséglij za vse drugo Vam ni nic mar vse drugo je nič. Cesar so nam podělili še veliko veči dar s tem, de bojo prihođnjič soseske samostojne postale in pravico imele, v svojih soseskinih rečéh po svojih mislili gospodariti in se v tem gospodarstvu Ie toliko zabavljal in klel, de seje ta ali una reč napčno zgodila potem bo vpil in razsajal; pred pa, ko so se možjé volili, kterim se je ena ali se je ena in blizo ni bilo ! druga reč v roko dala ? druga reč imela skleniti in storiti ? g» ko v se (Konec sledí.) Pomochi zoper ziine mole• drugim postávám podvreči, kolikor terja občni red, prid v . j i; - :1 i I # J I r"1 * ' • «> I . Žitni mol ali žižek (Kornwurm) je trojni: bel i druzih sosésk in cele deržave. Zakaj ena soseska bo v • v • zavezi z drugo sosesko 9 černi in rude či. Nar navadniši sta be li in černi, ki v • in vse soseske skupej storijo neizrečeno veliko zita pokoncata. deržavo. Soseskine naprave bojo tedej stalni kamen ? Žitni mol se izvali iz na kterim bo stala hiša avstrijanskiga cesarstva, m nje ktere nek keberčik leze , ki se pozna po tanjkim rivcku 9 ki ira ima . in erova svobodna vlada. » V 9 se & Od desetine in tlake ne bo v 50 létih noben čio vek več govoril ; kakor od starih pravlic ali storij bojo zató k versti ri vckarjev (Riisselkafer) steje. Ti mer-česi so neizrečeno rodovitni, in te rodovitnosti se je nar bolj bati. Sploh je znano, de ena babica černiga pripovedovali od njih vaši otroci svojim otrokam kadaj. mola 150 jajcik zleze, in iz teh postane okoli 6000 ke Soseske pa bojo obstale, dokler bojo ljudjé na svetu in kakor si bojo postiljale, takó bojo ležale. 9 brov zató , kér zležene babice že v ravno tištim poletji spet nove jajčka ležejo. Spoj tedej uhraniti, in de se jajčka Presvitli Cesar ne pravijo zastonj v 1. razdelku neležejo, je poglavitni pomoček zoper černiga žižka. Dvakrat na léto leže babica jajca: mesca m a li ga novih soseskinih postav, ktere vam bojo kmalo oklicane, de svobodné soseske ali srenje so podi aga svobodné deržave. travna in maliga serpana; tedej se mora žito v shrambah posebno v teh mescih posebno pridno pre- Nikar ne pahnimo nečimerno in nehvaležno od sebe, metavati, in zraven velicih kupcov naj se napravijo kar nam Cesar sami dajo ! De pa tega ne storimo 9 tudi majhni kup ciki. V té bežijo kebrički, kér mislijo moramo veliko imenitnost de bojo tii pri miru ostali — ali tukaj se lahko v poso Na 9 svobodnih soseskinih naprav in svobodě sploh dobro za- dah z vrelim kropam dajo popariti in pomoriti. popasti. mesto tacih majhnih kupcikov, vtaknejo nekteri po tem Silno se moti, kdor pod svobodo ali frajostjo ne zapopade nič druziga, kakor 9 ko so žito premetati dali, več majhnih diljic po 2 palca zle- de ne delà tlake in de ne dolgih in ravno toliko širokih v žitni kup ; kebricki odrajtuje desetine še hujši se moti tudi tišti, ki misli, 9 de svoboda obstojí le v tem, de ni zdej nobene pokoršine diljica v vreli krop več treba, de vsak rogovili, kakor hoče. Bog nas obvari take svobodě, ki bi nas vse — od perviga do zadnjiga, v neizrečeno nesrećo pahnila ! Z veseljem pa rečemo, de je malo tacih ljudi med na- zejo na te diljice, in kadar jih je veliko skupej, se vtakne in kebri vzamejo konec. Mertvi kebri naj se veržejo prešičem ali kuretni, de jih pojedó. Tudi zoper bel iga mola smo zvedili ni davnej iz Avstrijanskiga enak pomoček, de se pokončá prihodnja zalega jajc, iz kterih se izvalijo červi. naj bo kmet ali mestnik 9 mi, ki tako mislijo. Kér pa se novi rod beliga nost Kar se je pri nas nar bolj bati 9 je le ne či mer zizka ne da kakor černiga, ki iz môlov s perutnicami obstojí, polovitiin za take reci, ktere obcinstvo (Allgemeine), to pokončati, se babici beliga môla pripusti, de jajca zleze. 74 Babica beliga mola pritisne jajčka na žitno zernje od dov večkrat med majhno stevilo posestnikov razdeljena. A 1 1 Vf . • i . ... - , * . zunej, babica ce miga mola pa jih položí v zernje Poprej imenovani pomoček tedej v tem obstojí, de kteri bi jih pri popolnama njim v roke danim gospodar v « ge žito mesca veliciga travna (ali tudi maliga serpana) * ko beli mol jajca leže, pràv dobro premeće in pohodi, trebniga naména , kolikor to v pravico vlastníka ne se de se takó jajca, ki se od zunej zernja deržé, pokončajo. ga, ravno takó kakor zrak in voda obćna last vsiga nade bodo te pravila, ktere je jenji k silni škodi cele deržave v nič djati znali če še pomislimo, de so gojzdi zavoljo njih naravopo m trebniga naména , Neka skušnia je učila, de je 12 delavcov, ki so roda, bomo spoznati takó s zitam skozi zaterío y y nektere ure ravnali, beliga mola takó de je že skorej pervo léto popolnama zginil, mogli, v naslednjih létih ga clo ni bilo viditi. (Konec sledí.) Iz kmetijsliif/a zbora na Miunaji. Od gojzdov. Posvetovanje kmetijskiga zbora čez tretji razdelk sterijalniga předlo namreč: posvetovanje čez ob činske, sedanjimu casu primérjene g o j z d post je prišlo poslednjič na versto. Gojzdne (borštne) posta ve so važne postave , in z dobro vestjó zamoi A v • emo reci y de smo se sploh za tó , kar smo za dobro in koristno deržavi in deželam spoznali, krepko potegovali. Spoznati moramo, de taka obćna gojzdna postava v sedanji naši dobi kronne dežele vstreže Kakor se zdaj pri nas in tudi drugod z gojzdi ravna po njih roparsko o* neogibljivim potřebám tudi naše y S ospodari, in neprenehama pleni, in brez vse mére in gojzdniga reda posekuje ne bo dolgo terpélo, de nam bo ene nar potrebniši reci smanjkalo; de naše deželno lésa obertništvo, ki nektere kraje zkorej popolnama preživi — in ž njim veliki pripomočki k zivljenji, vniceni bodo. De bi se pa ta nevarnost tudi od naše ljube krajn ske dežele, kakor tudi od cele deržave odvernila, po y ostati, ampak morajo v djanji izpeljane biti. trebujemo novih , času primerjenih postav, ktere pa ne smejo kakor gojzdna postava od léta 1771 ne le na po-pirji Pod starim kopitam nam je bilo ukazov in podukov na kupe danih za krepko varstvo in ohranjenje gojzdov, za njih spešni in deržavnimu gospodarstvu pomagajoči in naravopotrebni (naturnothwendigen) namén , brez de bi bili ti koristili poduki kaj obveljali. De je res taka, ozrite se po svetu in poglejte gojzde, kakošni večidel so ! Iz teh vzrokov smo mogli predlog visokiga ministerstva za krnetijske zadeve, za novo gojzdno postavo, e hvaležnim veseljem tim več sprejeti kér se nam je sicer zlo bati, de bi se naši gojzdi po- y polnama ne pokončali, in k ér bosk erb ministerstva de te postave na vzdolj in vzgor obveljajo in de bodo v djanje vpeljane, resnična skerb. Pri osnóvi vodil nove gojzdne postave se je ministerstvo kmetijskih zadév tega gotovo praviga pravila deržalo, de se ima nekaj gojzdov v celi deržavi za h is ne in krnetijske potrebe, kakor tudi za ozivljenje in varstvo obertništva in rokodelstva zmirej v dobrim stanu obderžati, in de se tudi na to nikdar po-zabiti ne smé, de gojzdi so potrebni za ohranjenje dobriga zraka ( ali ljufta), za rodovitnost zemlje in prijetnost stanovanja v naših deželah. Občno blagostanje tirja torej, de se n e k a j gojzdov o hran i; zató je pa treba, de vlastniki gojzdov bodi si že deržava ali družbe, deželske ali duhovne, soseske ali posamesni posestniki — svojiga gojzda po svoji volji izsekati in pokončati ne smejo , ampak de takó ž njim ravnati morajo y y de se gojzdi v svoji celosti ohranijo. Temu omejenju lastne pravíce si mora vsak der- prida podvreči, kér ta prid o b č n i g a zavljan zavolj se le zamore po dobrim in pametnim gospodarjenji z S ojzdi doseći in stanovitno povikšati. Ce tedaj pre mislimo, de pridelke gojzdov takó zlo potrebujemo y ka kor vsakdanji kruh y če prevdarimo, de je vlast S°JZ ministerstvo v osnovo nove gojzdne postave vzelo, in ktere je velki kmetijski zbor razun nekterih izjemkov po mnogim posvetvanji poterdil in koristile spoznal » tovo ta prid prinesle, kteriga dobro obravnovani gojzdi prinesti zamorejo. (Konec sledí.) jHahó ítolg/o se ne bomo laznivosti svojiga pravopisa slovo dali? (Konec.) Předej opomnjeni predlogi z, iz* bre kadeř so sami j sedo y to je y nesostavljeni s kako čez i. t. d. be- dru go y se zamorejo po tem pravopisu poljubno po dvoj nim načinu pisati, namreč ali po drugi vladini meliko in terdo, po tem, ko se nastopna beseda z mehkim ali terdim soglasnikam začne , ali pa po tretji vladini lepo-glasja zmirej z m ehkiin soglasnikam, zató kér je namreč izreka zadnjiga soglasnika teh besedi sama na sebi ne-razločna, sostava pa, ktera tukej sklanjanje na- zamoglo mesti, sploh tudi razna. Po tem takim bi se pisati: čez góro, čes pot; ali pa tudi zmirej mehko:ce pot y c e i njivo y ee prelas. Kar pa predlog pri zadene, kteriga samiga na sebi y kar jez vém y zmírej per izrecemo, bi ga smeli prav za prav le tedej po zakonu lepoglasja pri pisati, ko bi nam v kakim kraji na Slovenskim pa, de se v sostavljenih slovna naznanila tudi ga pri izrecejo de Zavoljo tega besedah bi y S a , postavim : pris ad, pristava kakor pri izreče po tem pravopisu nikdar ne smeli pri pisati; zakaj če pri popolnama razločni izreki le enkrat so- stavo ali pa sklanjanje veljati pustimo, moramo po zakonu skladnosti vselej to storiti ; in takó se zopet v poprejne zmešnjave nazaj zapletemo. Ravno to veljá od pisanja veliko prav, drugih besedi, postavim: kraj 5 se daj y >drav, gologlav tako. sim delav i. t. d. ktere J/f U/C/J VU f U/l/j J lu ĚLU y Ot HV ll^ltl/l/ 1« i« U. IV slovna krejj sedej, prov, zdrov, gologlov, toká, sim delov izrekovati veléva, in od kterih poslednje bi drav, gologlav, le sim delav tedej lepoglasnisi : prav tako pisati smeli, ko bi se najdli kaki kraji, kjer jih ljudstvo zares tako izrekje. Zakaj pisavec ne sme lepoglasja sam delati, sicer bi jezik kazil; ampak le pri razni izreki ljudstva sme to, kar je lepoglasneji, pre- in předej dani opomini od lepo- zadosti biti k razjasnenju izvoliti. - Ti izgledi glasja, mislim, bodo kakó je v vsaki prigodi utegnili y p? po zakonih lepoglasja pisati. Iz vsiga tega se vidi, kakó lohak in enôjin (einfach) je ta pravopis, obstoječ namreč iz samih treh vladin brez kake sneme ; in kteriga celi zapopadik, de ga „takó, ob kratkim ponovim, sam o to veléva, namrec v y> Pisi kakor omikani Ijudjé sploh govoré, ali kakor ko slovna (gramatika -;c) izrekovati ali brati V f U Cl y Ko sva se unidan z gosp. pisavcam zastran tega pravopisa menila, so mi êkli de naj nikár ne pozabimo, de p vladina tukaj razlaganiga pravopisa je: »Piši takó, kako slovnica ali gramatika govoriti ali brat To ni pozneji pristavik pak se ajde v tk ka v 13. listu Novic. Tudi, kar v ravno tištim pervo »t a k »k aj »kte i ladino pravopisa P kak í ? se govoru : : » A1 Nikd pred ! dej z a- n i k pop govorjenje p neomik i n ko jih je in govoré, in besedo »po svojim kraj v # k k V avijajo. o. kak Ko bi se torej brez vd v se govori, b s e hk dilo, debi ravno kor p in d ko pravopisovimeli,k bi b p o sled mot 75 „je pa izreka kake čerke v ti ali uni besedi nerazločna, iz perviga klasa popolnama izgnati. De ste ji • «V* i i v i 1 • • • • • • 1« • . <■ v« . « «a . . t. .. „jo pisi s tako cerko, ki jo pri nje izviru, ali pa pri tas za las veči pravice dali, je bilo znano tudi meni. „nje s klanja nj i slisis; in ce se primerijo take imena Zatorej tudi nisim přistavil besedice: „ali besede, ktere ljudstvo razno izgovarja, boš prav le. u Moja beseda je le bila in bo, dokler je ne boste storil, ako vselej to izvoliš, kar je meči, ali lepo- resnično overgli, de bi bilo bolje, ako bi se na glasneje." — Po tem pravopisu vsa lažnjivost v Slovenskim keršanskinauk v slovenskim jeziku učil vse nasprotje pisanja z izréko dokler se otroci nemšine dobro ne nauče. Će Vi te z njim tudi vse, kar bravce in pi- daj hoćete moje misli ovreči, morate po mojih pro 1 ' • • • flj • J • ,1# i • 1 • l^l Jrfi'V # v J A§ j 1 1 • J 9 V 7) n pisan j i y y to je y popolnama neha, in savce in zlasti ucence pri branji in pisanji moti y ali stih mi si ih z razumi dokazati, de slovenski otroci že jim nepotreben trud pri ucenji delà, vse nepotrebne via- v tako imenovanih nemških šolah v nemškim jeziku ker-dine in sneme od drugačne izreke in pisanja šanski nauk ravno tako dobro ali pa še boljši razumijo razumejo v slovenskim. Vi mi morate ska- besedi, in vse od tod izvirile spot i ke in overe umev tega kakor ga nosti branja; zraven tega tudi marsikej, kar lepoto zati, de ni res, de si ga tako v glavo zabijajo kakor pisanja in natisa manjša, čerke nepotrebama mno- sim unidanrekel: mi morate skazati, de se ga po nemško zi y in lepoglasje nasiga jezika tujcam zakriva y pa nerodnost našiga pravopisa na znanje daje. ali V ravno tako hitro ali pa še hitreje naučé kakor slovensko. Saj je čas tudi kaj vréden. Me morate po pre celim pravopisu je skladnost in soglasje, vse via- pričati, de se tako učenje zarés mora serca prijeti i. t. d. dine so v njem skozi in skozi stanovitne brez sneme Hic Rhodus, hic salta! Prazno ali odstopa ; in kar tretjo zadene, ktera v tem, ce ne prevzetno kar zabavljanje in pa puhlo ne „ad remíf spadajoče obračeva slovna nedoloči, le kakor dober svèt veljá druziga še to posebno popolnost, de ima verh nje pa mojih misel nikdar overglo ne bo. y ko bi jo slo naša vini (Redner) in pisavci stanovitno nasledovati hotli, de se sčasama jezik sam k veči in vsolniši oliki in omiki v nemškim jeziku Kar šolske spraševanja zadene, Vam rad verjamem y dobroglavna mladina z velikim truđam tudi V se precej dobro obnaša. Saj se v se povzdigniti zamore. spomnim, de sim tudi jez v nekim klasu veliki zvonec Na zadnje naj mi dovolijo gosp. vrednik Novic na- nosil, desiravno sim se tako učil, kakor sim undan pra slednjo prošnjo: Naj poskusijo vcasih kako majhno pes- vil. Ravno tako pa je tudi res, de je V ze marsikteri slo mieo y ali kak drug kratek sostavk na eni strani v na venski mládenec zató iz vadnim tisniti. y na drugi v dosedej zlaganim keršanskiga nauka pravopisu na- drugih reci kljuko dobil pa tudi iz y kér ni j? deutsch" znal. Saj Ako se pri takih poskušnjah oglasi veliko jez sim že velikrat slišal, de je bila neznanost nemšine bravcov in pisavcov, kterim ta nova šega pisanja ne do- te in une kljuke vzrok. Še clo v sedmi in osmi šoli pade: je to znamnje, de doba še ni prišla za to ime- morebiti se še spomnite — so nam neki gospodje, ki so nitno popravo; ako jih je pa vender vec in saj veči jih nekteri Vinar je imenovali, očitali, de nemško ne y kteri ji niso nasproti : se je pa poprimimo, ce znamo, in so nas zató huđo vertili. Verh tega pa me HMBMPHBi^BBBPBI je mogoče, v edi nosti, posebno sedaj, kjer se nova nim, de mi vender ne boste odrekli sej v se ni davno y doba odpera slovenski pismovini y in in zapustimo ko ste bili tudi Vi mojih misel de bi se otroci v staro, tolikanj napčino, neskladno in nadležno maternim jeziku s pol manjšim trudam pol vec sego pisanja, ce ravno smo jo od še toliko dedov in naučili, in se Vam torej berž kot ne V se boljši odřezovali. preddedov přejeli. Zakaj nič ni nepomanjkljiviga in do veršenisra v Iistih človeške zgodovíne; in vedno „Na- Višej" je velikotna navdaja (Aufgabe) vsih Na Vaše vprašanja Vam pa po svoji prosti pameti :C( » prej" in „ narodov in časov! tole odgovorim: r. / na gosp ti g or or Rese v odgovor. dejo dosti kateheti, če Kl) tišti kterim je nemčija dražji kakor , so v resnici práv práv se kje na Slovenskim znaj mla gerdim pomenu te sreća blage gerdi nemškutarji v gerde besede. prav K 2) de bi le jez občutljivo serce do mladine imel y Ako bi Vam jez hotel tako strastno (leidenschaft lich) odgovoriti, kakor ste Vi meni v 16. listu Novic bi rekel, de zaslužite, de bi Vas pri pervi priložnosti kam za kakiga jezičniga pravdarja postavili. Saj ste y si nisim se nikdar domisljeval; marvec od vsaciga po-šteniga učenika mislim, de po svoji pameti misli, de práv z mladino ravná. — Kaj pa de Vaši „ultra Slovenci" v ti reci mislijo , Vam ne vém povedati. Sicer pa bi rad moje besede tako spačili, de bi se mende te službe ne vstrašili. Tode tako strastno čendranje bi resnice ne prepričalo. Torej strasti na stran pamet naj govori vedil y kakošen mora Slovenec biti, de bi neka y nikog in mir stranka Ljubljančanov „ultra Slovenca" ne imenova la ? Kako mora preljubo Gleichberechtigung" raz r Djal sim popred, de ste Vi moje besede spačii m Je y uméti ? Kakošne pravíce sme materni jezik terjati? i. t. d. za svoj narod in svoj Ce se ne motim y ljudjé taka. V Vašim odgovoru beremo tele besede e pismo svo marsikteriga z „ultra Slovencam" pitajo, ki je ravno „Kakor hitro namreč častiti gospod prebei jiga prijatla, in posebno toliko „ultra Slovenec", koliko so » nekteri drugi v resnici ze tudi gotovo y de v poglavitnih v naših normalnih šolah kateheti mladost nemškutarji, desiravno so bili ze velikrat tako imenovani. Kér mi je dobro znano, de ste Vi že star Slovenec, y/ V/ 1 v ptujim, nerazumlj v 9 U uce." jeziku keršanske resnice Častiti vzemite še enkrat 15. list N pod! prosim Vas, bodite tako dobri Ako mi pripustite kake m svojo jez glavo zastavim, v roke, berite ga, in kuš nj e imeti. Pisav de ne boste v njem najdli, de sim Očitnišiga dokaza, kako V I goreci so gosp R rekel Vaših y de g. g. kateheti malnih šol mladost 1 poglavitnih in poseb jeziku uče. za mérité Besedici „poseb v ptujim, nerazumljivim v svoji domo ga v 37. list bili, ne moremo iskati, kakor slovenšino ki so y lanjskih Novic v veselje vsih rodoljubov dali v stavku »Ljublj Kraj Na svetu smo V ze u m m » 1 u ste ne Saj je mende vsakimu Vi pritaknili, in tako moj govor spačili sicer mnogoverstne spremine doživelij vender od gosp. Res terdno upamo, de kar so mesca kimovca pisali, mesca ma nemšina še pod absolutizmam ni tedaj tudi meni znano, de liga travna niso overgli, kér se tudi Ljublj kaj gla slovenšine saj »hujši kakor perva.« Le toliko vec naj bo za Podli p ski ga. odgovor na so rekli gosp. pisa premenila odtistihmal, ko so pisali, rekoč: »Kér se je pre-teccne mesce v naši Ljubljani toliko nasprotnikov našiga so se tako silno za zavezo 'ani lahko misliti. d© slovenskiga naroda pokazalo, ki z Nemci po de po eni smesnico m resnico gosp Vredništvo. so protivniki slovenšine boljši N kér pravi Krajnci terdno, srečno Avsti kakor A io želé, P drugi bi mí kaj zlo vstregli, maliga pokatehetati. ako mi v reči K 3) jez ne verjamem, in bi rad vedil in k j e de sim terdil 9 J de ni v poglavitnih hotli kaj vere, ktera mi je cez vse, iz Ijubezni do svojiga zatertiga naroda in naše hudó z nemšino terpinčene mla dine svoje misli povédal. Konca e le to še pristavim, de jez nikomur svo k daj in normalnih šolah nobeniga kateheta, kteri bi ne vedil presoditi, jih misel ne vrivam. Vsak naj sam sodi: kdo ima pràv, koliko je mladosti mogoče storiti in kaj ji je koristno. Vi ali jez. Sicer pa še to rečem, de sim zdaj v ti reči Saj poznam veliko modrih in mladínoljubnih katehetov, poslednjič svoje misli razloži 1, in dese ne bom z ni- med ktere sim zmirej tudi Vas stel. Vender pa rečem, komur za zadnjo lovil. in ne oporecem de bi tistiga kateheta jez , se vé de Kdor pa zeli zvediti moje ime , naj castito vred- jez - drugim pa svojih misel ne vrivam med take ništvo Novic po njem pobara. Z Bogam! ne stel, kteri bi dan današnji še terdil, de se mora slovenski otrok z velikim in nepotrebnim trudam ker-šanski nauk v nemškim njemu še malo ali pa saj ne popolnama razumljivim jeziku učiti. Novic ar iz JLJubfjane. V nedeljo je bila po večlétni navadi delitev daril nar pridnisim ucencam risarske sole obertniškiga družtva. k 4) kar šolske naprej- in nazaj postavljene in 2 tolarja je prejel: Anton Lampič, tesarski podmoj- vlado zadéne, sim jez téh misel: Nekteri solski go- ster ; po tolarji so prejéli : Matija Skan der, Ja spodje so že svojih knjižic tako vajeni kakor zvezde k0b Zakotnik, tesarska podmojstra; FrancPokraj svojih potov; torej jim je vsaka prenareja neprijetna in £ek pasárski učenec in pa Ja nez Ve čaj, mizar zoperna. Tedaj se radi le tudi pamet in novi čas kaj bi radi v šolah marsiktero reč stariga kopita derzé ? ce noviga terjata. Drugi so, ki ? drugač ski podmojster. — Ucenci kmetijstva v slovenski šoli se tako pridno drevesa cep i ti vadijo, de zaslužijo očitno iméli, pa so pre- pohvaljeni biti ; posebno hvalo pa zaslužijo gosp strašljivi, de bi si upali svojim visjim kaj noviga Bi0vci. Taka pridnost bo svetovati. So pa tudi taki, ki s časam naprej grejo, b 0 g 0 v veliki prid naši do movini. in kjer so taki, se tudi v solah Gosp. Jane z Poklukar, ki so po odstopu pozna. Zna pa tudi biti, sedanjiga korarja gosp. Jožefa Poklukarja začasni de kteri solski naprej - in nazaj postavljen še zmiram učenik duho vniga pas tir st va bili, so poterjeni pravi misli ? de je nemsina samozvelicavni jezik. Saj smo učenik tega knenítniíra úka. Divico orleansko, v casopisih ze večkrat brali, de taki ljudjé še sèmtertjè iZVerstno delo našiga slavniga Koseskiga, so začéli Vlada pa, in zlasti visoko ministerstvo, je do- p0 vodilu svojih učenikov peto - in šesto - šolci v vajo žive. zdaj de je sama popraviti, ce dali. še kolikor se da po casopisih zvediti kazala ? lepiga in praviga govora v soli igrati ; predigro so precej pri volji vse stare solske napake sca- unidan igrali ; kmalo pride 1. djanje na versto. Lju ji jih boste le resnicno na znanje bljanski pošti moramo vhvaloréči, de spoštuje vstavno Tukaj moram se to opomniti, de po mojih mi- enakopravnost ; vsi dopisi in oznaníla, ki nam jih v No- slih tište postave, ki na Slovenskim v takó imenova- vičnih zadevah pošlje, so pisane v slovenskim jeziku, nih nemških šolah keršanski nauk po nemško učiti ve- To sicer ni ravno kaka imenitna reč, vender kaže pravo lévajo, se zamorejo ravno tako k stari šari šteti, ka voljo vstavno ravnati — in ze to nas veselí. — Gosp. M. kor tište, ki so ukazovale, de se ima v ljudskih solah Ambrož je přišel přetečeni teden iz Dunaja v Ljubljano in misli nekoliko časa pri nas ostati. — Skoraj vsaki dan vse le po nemško učiti. Ko ste mi te vprašanja postavili, na ktere sim Vam °*réjo vojaki skozi Ljubljano ali na Og*ersk 0 ali na * x ' ta* * ^ jv * zdaj odgovorit, ste mi naenkrat — kakor strela iz jasniga Laško. — Unidan so kupili za 200 gold. Ljubljanski neba — rogé pomolili rekoč: „Vi razkazujete po tem protestanti poleg koliseuma eno njivo, kjer si bojo takim ali veliko nevednost ali pa hudo voljo. ' u Kai ?? n e védnost" zadene, naj Vam bo to odgovor, kar sim svojo cerkev sozidali. — Roka z mecem na hisi mestne gosposke v Ljubljani kaže po stari navadi, de se je so ravno zdaj od 1. —4. številke povédal. Zna biti sicer, menj v Ljubljani začel, ki bo 14 dni terpel. — Danes de se v kaki reči kaj motim; tode terdno sim prepričan, je velki zbor slovenskiga družtva v Ljubljani. — — Nasi dopisniki iz Ljubljane še zmirej lajajo in lažejo po Povém Vam pa še to, de bom z vese- vunanjih casopisih. Kér nimajo nobene zgodbe na- Ijem svoje zaúmene popravil, če mi boste z možko ne tolcevati, so ti sovražniki miru in domovine, ktere dobro pa kerčovito besedo njih napčnost dokazali. de ne tako zlo, de bi mi kdo ravno veliko nevednost očitati mógel. pa n Kar hudobno voljo" vtiče, menim , de mi je nihče ne bo připisoval, če pomisli, de sim iz Ijubezni do znanja svete poznamo, če ravno nosijo šeme 11a obrazih, začéli clo šepetanje (jMurmeln) svojih tovaršev razlagati! T strani pa, de mora naša Krajnska de lovico, prebivaveov ne ce ne vec mšk saj po naroda rediti: sim sklenii 1 ravno tako mi nekoliko po deželi okrog pogledati in viditi, če prebi Krajnske dežele zvunaj Ljublj tijo , kakor nekteri Lj ubijan čí vice! kaj sim vidil? Po celi za slovenšino, za miliga Cesarj in cu pa glejte , ljube No m Krajnskim je vès]narod vne Avstrijo; vsi duhovni brez Kraj cka ravno tako čutijo in vsi so prepri de Novicar iz mnogih krnjev. Iz Ogerskiga nismo ta teden nič kaj veseliga zvedili. Velike vojske sicer se ni bilo; vender kakor vsi ca • v Marzarska armada zmírej veci moc do- — le na sopisi pisejo biva. Vse druge prigodbe so zdej skorej nič v t Ogersko so vse^ocí obernjene: kaj se bo tam zgodilo. T o r ej v Novičar" danes od druzih krajev nič ne piše 1 bena srečna zvezda iz Nemškiga ne sije; le tù. kér se přetečeni teden ni za nas nikjer nie posebno ime 1 t_____• V 1 1*1 I I t 1 V» , t • V _ _ „ ^ _ . 1 « • V • <■ • V v m tam se redko grajsak, ali kak ptuj, slovenšino zatirajoc cesarsk služabnik, ali kako drugo spačeno gospôsko déte najde ? ki terdi, de Kraj imajo le od Nemco iga slovenskiga naroda in od dobriga Cesarj 5 ne pa d nitniga zgodilo. Zalostna pravlica se je včeraj slišala, de je pri neki bitvi na Ogerskim poleg Kom o rane med pričakovati. Tako mislijo, čutijo in govoré na Gorenskim ici! recite, ali ni res taka druzimi tudi posebno nas krajnski regiment ljudi zgubil. Bog daj , de bi rés ne bilo ! veliko Dolenskim in Notrajnskim. Kraj Zató, verli domorodci v Ljubljar nikar pazite na besede Hanu JTetacica podoba, prejemnikam Novic že davnej obljubljena, od na nekterih Ljubljanskih n emšk u tar jev, na ktere lahko ober nemo besede niga pevca »slavne hčere«, ki pravi: »Sence prebivaveov slavne Ljube! ko bi vas mogel iz grobov vvesti! šiga domorodniga umetnika gosp. Kurca Gold ens t ein Vi bi vidili nesrečo naroda in sramoto svojihvnukov; ptuja skisra na kamen pisana, je pridjana današnjimu listu. z ej a nam tov, kri življenja; sin ne pozná bahajoc se s sužnostjo svojo.« Vred ojih oce « v Današnjimu listu je pridjan 17. dokladní list. Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljanu '•.aví;; •. • « . ' ! * 4 ■;n . "v ; .v ^vtóSwíavv,- .V W.Ca f» • ' I v. «a •••-v v.*