92
Politične stvari.
Iz državnega zbora.
Ban ki ne pravila iu s temi zvezane določbe glede dolga 80 milijonov in veljave bankinega privilegija za Bosno in Hercegovino — sprejela so se v tretjem branji minuli petek po večdnevni, hudi borbi.
Pri tem predmetu rešiti je bilo mnogo važnih gospodarskih vprašanj, katera so zadevale v prvi vrsti narodno gospodarstvo iu ljudsko blagostanje, katero ima pospeševati banka, na drugi strani pa prednosti in koristi, ki se imajo še za daljno desetletno dubo dovoliti banki. — V prvem oziru tožilo se je mnogo, in tudi med Slovenci cule so se take tožbe, da banka privoljuje svoj kredit samo nekaterim privilegiranim firmam, manj premožne, manje trgovce, posestnike in obrtnike pa po vsem odbija od sebe, akoravno dajejo za manjša posojila primeroma enako dobro poroštvo, kakor bogatin za veče svote.
Dalje cule so se tožbe, da banka in njene podružnice one zaupnice, ki imajo presojati, ali in koliko se sme upati posameznemu, iri prosi kredita, jemlje redno samo izmed nemško-hberalne stranise, katera potem tudi v tem poslovanju postopa strankarsko, na korist nemško-liberalnih pristašev. Dalje tožilo se je, da banka pri posojilih na zemljišča zahteva previsoko provizijo z L%, višo kot vsi drugi denarni zavodi, tako, da taka posojila zahtevajo skoraj 7°/0 obrestenje. Posledica temu je, da pri nas uže skoraj nihče več ne mara posojila bankinega na zemljišča, ampaK si ga presurbava raji pri druzih zavodih: hipotečnih bankah ali pa hranilnicah.
Glede dobička, katerega si sme jemati banka sama, ugovarjalo se je, da je preveč, ako si posestniki delnic smejo jemati od delnic po 7°/0 in se še le ono, kar presega to mero, deli med državo in banko tako, da se dr-
93
žavi pripadajoči del obrača na poplačevanje dolga 80 milijonov. Temu nasproti pa se je ugovarjalo, da bi delničarji banke, ako se privilegij ne podaljša, temveč banka likvidira, dobili se mnogo več čistega, prostega kapitala, kakor pa onega, ki je primeren letnim obrestom 42 gld., t-0 Je 7% °d nominalne vrednosti delnice, kar tudi uže sedanji kurs delnic priča, ki je nad 850 gold.
V  razpravi sami sprožil je to vprašanje dr. Herbst, vendar ne resno, zato, ker imajo pristaši Djegove stranke mnogo delnic, v zbornici sami poprijel se je tega vprašanja Derschatta, prej ud nemškega kluba, ter je predlagal, da se obresti znižajo na 6%; pristaši Herbstovi zavoljo lepšega niso nasprotovali temu predlogu, da bi se jim ne mogel očitati kapitalizem, in tako je prišlo, da v trenutku, ko desnica ni mislila, da bi se mogla skleniti še katera pogodbi neugodna prememba — proti resnični volji nemško-avstrijske stranke — dobi predlog Derschattov večino 4 glasov.
Najlepše označilo je to glasovanje pristaše Herbstove. Komaj dan prej (v torek 15. marca) izjavil je Schar-schmid z veliko samozavestjo, da bode nemško-avstrijski klub glasoval proti mnogojezikovnim napisu na bankovcih, akoravno se temu načeloma ne protivi, in akoravno je flnaučui minister izjavil, da bode vladal tudi brez Nemcev, ampak stranka glasovala bo za vladin predlog glede na korist države, ker nočejo staviti nikakoršnih zapreK, s katerimi bi se zadržaval sklep pogodbe z Ogersko.
V  tej izjavi vstopili so se tedaj Herbstovi pristaši na visoke  „cokle  državne stranke".   —   Rešili so
¦v
Avstrijo prek svojeglavnostjo Cehov, Slovencev, Hrvatov in druzih, ki se drže načela narodne enakopravnosti.
Toda ni minulo 24 ur iu uže so pozabili levičarji svojo „državno-rešilno" vlogo in glasovali so vsi brez izjeme za predlog Derschattov, kateri bo prav tako zavlekel sklep pogodbe, kakor »mnogojezikovni napis" bankovcev: to pa tudi očitno kaže, da levičarjem ni mar za državo, ne mar za naglo dognanje pogodbe z Ogersko, ne za pravičnost proti narodom, ampak zmiraj in povsod samo le za-se in za nemštvo nad vse.
Najživahnejša bila je se ve da razprava pri predlogu manjšine glede mnogojezičnosti napisa na bankovcih. Ta predlog podpisali so vsi člani veliKega odseka za pogodbo iz češkega kluba, Rusin Ozarkijevič, dr. Po-Klukar in dr. vitez TonkH. V zbornici zagovarjal se je predlog živahno, akoravno je bilo uže naprej gotovo, ua ostane v manjšini. Da mu bode vsa levica nasprotna, bilo je naprej gotovo, ker ona bi uajrajše videla pri nas nemščino na takem mestu, kaiioršuega zavzima madjar-ščina ua Ogerskem. — O poljskem klubu bilo je uže tudi iz odseka znano, da v svoji celoti ne bode za-nj, in ako bi se bili Cehom in Slovencem pridružili tudi vsi Lahi, Tirolci in Bukovinci, bi še zmiraj ne bili dospeli do večine, ako bi se bila tudi odstranila polovica gali-ških poslancev.
Nihče si tedaj pri teh razmerah ni prizadeval posebno, sKupaj zbobnati vse poslance naše, ker stališče naše izrečeno je bilo jasno  opisano,  ali glasuje za-nj 5
poslancev več ali manj, to načeloma ne odločuje. Eno pa upamo, da se je vsikakor s tem postopanjem doseglo: Vlada bo namreč za prihodnje prepričana, da mora v takih vprašanjih drugače postopati, in pa tudi Ogrom bo to odločen migljaj, da m i ne bodemo trpeli in nosili onega tlačanstva, kakoršnega si je hote-nehote naložila levica zbornice pri svojih različnih razpravah ž njo, po katerih smo prevzeli mi skoraj vsa bremena, Ogerska vse merodajne pravice v državi.
Omeniti je še izjave dr. Riegerjeve, katero je storil v petek med tretjim branjem tega predloga. Moško in odločno je izrekel, da obžaluje sklep vlade, po katerem naj ostanejo bankovci samo nemško-madjarski, obžaluje, da se je pri tem vprašanji vlada pokazala tako malo krepka, ker pa se nadeja, da vlada ne bo pri nobeni priliki več zatajujoča svoj lastni program žalila večine avstrijskih nenemških-nemadjarskih narodov, in da bode pokazala večjo krepost pri reševanji druzih važnih gospodarskih vprašanj z Ogersko, bode čessi klub v tretjem branji vendar glasoval za baniiiuo pogodbo.