491 Letnik 43 (2020), št. 2 OSEBNE VES TI PER SON ALIA IN MEMORIAM Marija Oblak Čarni (1932–2020) A v gusta 2020 se je od nas poslo vila Marija Oblak Čarni. Od nas je odšla star osta slo v ensk e ar hi vistik e, ki je s s v ojim nepr ecenlji vim znanjem, prizade v - nostjo in ener gijo pomag ala posta v ljati njene t emelje. Ar hi vistiki je bila pr edana v se od leta 1960, k o je opr a vila ar hi v ski str ok o vni izpit . V slo v enskih ar hi vih je opr a v ljala v se str ok o vne naloge, od zbir anja ar hi v sk eg a gr adi v a, ur ejanja in popiso v anja do izdela v e pripomočk o v za njego v o upor abo. Sodelo v ala je pri ar - hi v skih r azsta v ah, pri izbor u in obja vi ar hi v skih dok ument o v v edicijah vir o v t er vzposta v ljanju izobr aže v alnih pr ogr amo v , ki so dali no v r od slo v enskih ar hi - vistk in ar hi vist o v . Ob v st opu v ar hi v sk o službo je Marija Oblak Čarni postala članica Ar hi - v sk eg a društv a Slo v enije in zelo kmalu postala ena od njego vih gonilnih sil. K ot pr edsednica g a je v odila med leti 1968 in 1976. V času njeneg a pr edsedo v anja je društv o doži v elo št e vilne mejnik e. Spodbudilo je ja vno r azpr a v o o nujnosti obja v ljanja ar hi v skih vir o v , dost opnosti gr adi v a, še posebno tist eg a, ki se nana - ša na Slo v enijo in Slo v ence v tujih ar hi vih, t er pomenu popularizacije ar hi v o v in ar hi v sk e k ulturne dedišč ine. Ar hi v sk o društv o Slo v enije je pod njenim v od - stv om med drugim začelo z izdajanjem ar hi v sk e str ok o vne r e vije Arhivi (1975) in spr ejelo sklep, da 20. okt ober postane dan ar hi v o v (1976). Med leti 1974 in 1984 t er 1988 in 1993 je bila Marija Oblak Čarni dir ek - t orica Ar hi v a Slo v enije. K ot dir ekt orica osr ednjeg a slo v ensk eg a ar hi v a se je spo - prijemala s po v sem no vimi nalog ami in t eža v ami. Ob str ok o vnem delu so tak o v ospr edje st opila pr ed v sem vpr ašanja ar hi v sk e zak onodaje, r eše v anja pr ost or - skih in k adr o v skih stisk. Prizade v ala si je za pr ost orsk o sanacijo Ar hi v a Slo v eni - je, dode lit e v no vih pr ost or o v in njiho v o ustr ezno t ehnično opr emljenost . V času njeneg a drugeg a mandata je Ar hi v Slo v enije pridobil del sta v be nek danje v oja - šnice na R oški cesti v Ljubljani, ki tudi po tridesetih letih še v edno čak a na s v ojo dok ončno ur edit e v . Prizade v ala si je tudi za ur edit e v k onserv at orsk o-r esta vr a - t orsk e deja vnosti v ar hi vu in ur edit e v statusa filmsk eg a ar hi v sk eg a gr adi v a. P osebno pozornost je Marija Oblak Čarni pos v etila k ulturno-pr os v etni deja vnosti, založniški deja vnosti, popularizaciji ar hi v sk e službe in sodelo v anju v mednar odnem pr ost oru. P od njenim v odstv om je Ar hi v Slo v enije na v ezal stik e s št e vilnimi ar hi v skimi institucijami v Jugosla viji in tu jini. T ak o je spodbujala str ok o vno izm enja v o znanja z ar hi vi v Jugosla viji, Nemč iji, Italiji, A v striji, V eliki Britaniji, Španiji, na P oljsk em, Češk em, Slo v ašk em in Madžarsk em. Mednar odno sodelo v anje in še posebno položaj ar hi v sk eg a gr adi v a, ki se nanaša na Slo v enijo in Slo v ence v tujih ar hi vih, je ena iz med najpomembnejših zapuščin Marije Oblak Čarn i. V elik o pomembneg a dela je opr a vila pri e viden - tir anju in vr ačanju ar hi v sk eg a gr adi v a po mednar odnih pogodbah z A v strijo, Italijo in nek danjo Jugosla vijo v slo v ensk e ar hi v e. Imeno v ana je bila v mešano jugoslo v ansk o-a v strijsk o k omisijo za pog ajanja o vr ačan ju ar hi v sk eg a gr adi v a iz A v strije po spor azumu iz leta 1923, mešano jugoslo v ansk o-italijansk o k omisi - jo za vr ačanje ar hi v sk eg a gr adi v a po Osimskih spor azumih in po osamos v ojitvi Slo v enije tudi v delo vno sk upino za nasledstv o po r azpadli Jugosla viji. Za s v oje deja vno delo v anje in str ok o vne uspehe je Marija Oblak Čarni pr ejela št e vilna priznanja in drža vna odlik o v anja: leta 1978 je bila odlik o v a - na z R edom dela z zlatim v encem, leta 1987 je bil Ar hi v Slo v enije tudi zar adi njeneg a dolgoletneg a uspešneg a v odenja odlik o v an z R edom zaslug za nar od 492 Osebne vesti || Personalia z zlat o zv ezdo, po k ončanih pog ajanjih o nasledstvu po r azpadli Jugosla viji pa ji je posebno priznanje 25. junija 2001 izr očilo tudi Ministrstv o za zunanje za - de v e. Zar adi s v ojeg a doprinosa k pr epozna vnosti vr hnišk e k ulturne dediščine in k splošnemu ug ledu tak o V r hnik e k ot Slo v enije je leta 2012 postala častna občank a občine V r hnik a. Priznanje za njeno delo ji je izk azalo tudi Ar hi v sk o društv o Slo v enije. Leta 2004 je postala njego v a častna članica, leta 2014 pa je za izjemen prispe v ek k r azv oju slo v ensk e ar hi vistik e, v ar o v anju in ohr anjanju ar hi v sk e dediščine in njenemu pr edsta v ljanju ja vnosti t er za dolgoletno zaslu - žno delo v Ar hi v sk em društvu Slo v enije pr ejela Ašk er če v o nagr ado za ži v ljenj - sk o delo. dr . Gr egor Jenuš IN MEMORIAM Ivan Lovrenčič (1954–2020) V ponedeljek, 24. a v gusta 20 20, smo se poslo vili od dolgoletneg a r a vnat e - lja Zgodo vinsk eg a ar hi v a na Ptuju. Sončen dan, pod r eber položeno pok opališče T rno v sk e v asi je bilo ob našem prihodu pr azno, saj tak o nar ek ujejo pr edpisi ob k or ona virusu. Vladala je tista tišina, ki zar adi g lasnosti boli in bi bila zelo po v olji pok ojneg a Iv ana. Iv an Lo vr enčič, za domače Jank o, se je r odil v dela v sk o-kmečki družini. Oče F r anc je delal na v odnem gospodarstvu na Ptuju, mati Marija, r ojena v znani družini Šalamuno vih, je skr bela za družino in delala na kmetiji. Lo vr enčiče v a sta imela sedem otr ok, d v ojčk a sta umr la star a le nek aj t ed no v . Iv an je bil r ojen k ot peti zapo vrstjo, leta 1954. Star eg a šest mesece v sta starša v stiski dala k Lo vr en - čiče v emu dedk u na Gr ajenščak. Oče je mor al k v ojak om, mati pa sama doma ni zmog la. Domo v v T rno v sk o v as se je vrnil šele, k o je bilo tr eba v osno vno šolo. Sestr a Marija in br at F r anc, ki sta šla ponj, se spominjata, k ak o se je upir al in jok al, k o je mor al »od doma« nek am k tujcem. Lo vr enčiče vi so imeli hišo v Bišu, str eljaj od T rno v sk e v asi z župnijsk o cer - kvijo s v . Bolf enk a in osno vno šolo, k ar je od takr at napr ej pr edsta v ljalo njego v no vi s v et . Kak or hitr o je znal pr ebr ati prv e čr k e, se je zanj s v et odpr l in r azširil. Hitr o je pr ebr al šolsk o knjižnico in k ot vzor en ministr ant dobil dost op tudi do župnik o v e. P o k ončani osno vni šoli se je na pripor očilo domačeg a župnik a Dr a - g a Žižk a vpisal v Sr ednjo v ersk o šolo v Vipa vi (ustano v ljena 1950 k ot Slo v ensk o malo semenišče). Družina je odločit e v spr ejela, saj sic er nad v se nadarjenemu Jank u starša šo lanja ne bi mog la omogočiti. Le r edk o je go v oril o času s v ojeg a ži - v ljenja v Vipa vi. Nek oč mi je dejal, da je bil eden izmed njego vih najt ežjih tr enut - k o v in njego v a pot v Canosso, k o je ob k oncu četrt eg a letnik a šel k pr edst ojnik u in mu po v edal, da se ne bo vpisal na študij t eologije, da se ne počuti poklicaneg a, t em v eč bo ubr al s v ojo, lastno pot . Študij enopr edmetne zgodo vine na Filozof ski f ak ult eti v Ljubljani je k ončal in diplomir al 27. junija 1978. Za diplomsk o nalogo je pr ejel študentsk o Pr ešerno v o nagr ado. Že 15. a v gusta 1978 je začel z delom v Zgodo vinsk em ar hi vu na Ptuju, ki je pr a v takr at imel r azpisano delo vno mest o ar hi vista, pripr a vnik a. K ot mlad zgo - do vinar si je želel sicer delati v pr os v eti, v endar je službo nujno potr ebo v al, da je la hk o zagot o vil ži v ljenje s v oji mladi družini. Ptujski ar hi v je takr at št el osem dela v ce v in ta kr atni r a vnat elj Andr ej F ek onja je z v elikim optimizmom pr ed - sta vil no v eg a str ok o vneg a sodela v ca, v k at er eg a je pola g al v elik e upe. Za let o je njego v o str ok o vno delo pr ekinilo služenje v ojašk eg a r ok a v Sr biji, ki je tr ajalo od 4. de cembr a 1979 do 21. no v embr a 1980. Ob vrnitvi na delo v ptujski ar hi v je postal odgo v or en za najobsežnejše gr adi v o upr a vnih f ondo v .