DELO® ŽIVLJENJE g Mašilo delorne skupnosti tovarne obutve alpina živi LETNIK 13 ŠTEVILKA 10 ŽIRI, 1. OKTOBER 1974 Plan družbeno - ekonomskega razvoja in mi V prejšnji številki našega mesečnika smo se lotili vprašanja poslovne preobrazbe. Nič takega ni bilo povedanega, da ne bi mogli doseči. Vse zadnje seje samoupravnih organov so bile v smislu urejevanja notranjih odnosov in pogojev dela. Samoupravna aktivnost je izrazita. Kljub temu, da v glavnem vsi vemo, kaj je treba storiti, še zmeraj ni prave spremembe in ne moremo enostavno reči: bistveno smo se popravili. Ne trdim, da ni bolje, vendar premalo, in veliko več odločnosti bo treba. Znamo izražati skrb za poslovne rezultate, za prihodnost delovne organizacije, manjka pa nam občutek za kritično oceno svoje udeležbe v poslovnem in družbenem življenju. Vsi smo priča stalnemu ugotavljanju v dnev- nem časopisju o stopnji inflacije, o posameznih gospodarskih težavah, o nelikvidnosti, o ogroženosti življenjskega standarda delavca z nižjimi OD. Življenjski stroški rastejo, OD zaostajajo. Tudi v naši delovni organizaciji se srečujemo s številnimi zahtevami za dvig OD. V glavnem so to enostavne ugotovitve, da je pač treba več izplačati. Vsem je dovolj poznano, da je samoupravna praksa dosegla tako stopnjo razvoja, ko so dane možnosti za popoln pregled poslovanja na vseh nivojih. V statutih delovne organizacije in TOZD je zapisano toliko novega, da je pri minimalni zainteresiranosti vsak član kolektiva lahko seznanjen z dogodki in poslovnimi rezultati. Poslujemo še vedno in bomo tudi v bodoče na osnovi ekonomike in družbeno ekonomskih ciljev. Vsa naša interna zakonodaja postaja tako temeljita, da se ne bomo več mogli izgovarjati nanjo. Vse to ne bo nič pomagalo, če ne bodo uspehi večji, ki pa so lahko samo na osnovi našega boljšega dela. Iz prakse vemo, da je delitev dohodka na ustrezne kategorije zelo enostavna, če je le-ta dovolj velik. Nasprotno, pa smo kot v pasti in iščemo izhod. Tako delitev opravljamo v glavnem enkrat letno. Prav bi bilo, da se za delitev bolj pripravimo in da jo imamo vse leto pred očmi. Prepričan sem, da bi bili tako vsak na svojem delovnem mestu bolj odgovorni. Taka polna odgovornost je potrebna vsem. S tem bi dosegli, da bi pravočasno reševali težave podjetja in naše družbe sploh. Smo pred veliko nalogo: da planiramo družbeno ekonomski razvoj do leta 1980. Za naše občinsko področje je pripravljen delovni osnutek s številnimi ugotovitvami in optimističnimi predvidevanji. Napravljen je bil na osnovi ugotovitve, kako velike rezerve obstojajo na vseh področjih dela. Te rezerve pomenijo veliko možnost za hitrejši in skladnejši razvoj. Posebno pomembno je, da načrt zajema vse sfere družbenega dela in predvideva nagel porast družbenega standarda. Metodologija planiranja je na sodobnih izhoriščih družbenega razvoja. Novost je v dejstvu, da delovna organizacija prikaže svoj načrt razvoja kol celoten si- stem družbeno ekonomskih odnosov in ne samo kot vrednotenje poslovnih dogodkov. Dolžni smo, da takoj ta dolgoletni družbeni načrt pripravimo in prikažemo ter potrdimo svojo, kar se da največjo udeležbo. Da pa se lotimo tako zahtevne naloge, moramo biti prepričani v lastni razvoj, perspektivo in uspeh. Všeč nam je, ko lahko ob kakršnikoli situaciji poudarimo ali zapišemo uspehe. S hitrejšim razvojem naše družbe mora biti uspehov vedno več. če bomo počasni in neodločni, si ne bomo priborili častnega mesta v družbeno ekonomskem planu prihodnjega planskega obdobja. Torej, ko smo pisali o poslovni preobrazbi in ko pogosto obravnavamo poslovanje, je to samo resen opomin za prihodnost. Prihodnost si pa krojimo sami, tudi sedanjost je naša, rezultat našega dela. Ostane nam še ugotovitev: družbeno ekonomski razvoj pospešuje svoje korake, mi pa, če ne bomo boljši, bomo zaostali. Na to pa prav gotovo ne moremo pristati, zato sem prepričan, da smo že našli nekaj rešitev in da so ostale pred nami. Torej mora veljati dejstvo, da se bomo lotili družbeno ekonomskega načrta razvoja z vso odgovornostjo, tisto, ki jo sicer poznamo, pa še ne izvajamo dosledno. Ta odgovornost je sedaj odgovornost za čim-hitrejši družbeno ekonomski razvoj. To pa ni fraza, ampak odgovorno življenje in delo. Izidor REJC, dipl. oec. V MURSKI SOBOTI NOVA PRODAJALNA V Murski Soboti smo 23. avgusta odprli novo prodajalno. Ta prodajalna je v novem blagovnem centru podjetja Merkur in je ena izmed največjih in najlepših do sedaj. Tako imamo sedaj že 60 prodajaln. Plan te prodajalne je za sedaj 2,200 milij. din, po prvih rezultatih pa mislimo, da bo dosegla precej več kot smo predvideli. Opremo za prodajalno v Murski Soboti je zopet izdelala naša skupina za opremo in adaptacije. Ivan CAPUDER Nabava in njene težave — Nabava in njene težave — Nabava in njene težave — Nabava in njene težave — Kako bomo v nabavni službi izboljšali poslovanje nost organov in družbenopolitičnih organizacij o naših problemih. Do sedaj je bilo naše vodilo: cena, kvaliteta, dobavni roki. Izkušnje pa so pokazale, da mora v bodoče biti naslednji vrstni red: KVALITETA, DOBAVNI ROK, CENA. Lojze Kopač Potruditi se, da se izboljšajo naši medsebojni odnosi, zlasti med vodilnimi in vodstvenimi delavci v podjetju. Še poboljšati medsebojne odnose v nabavni službi. Ugotoviti, če je zasedba vseh delovnih mest v nabavni službi pravilna. V sveži s tem predlagati morebitno reorganizacijo delovnih mest. Uvesti stalno kontrolo izvrševanja dolovnih nalog. Izposlovati, da v uvozni službi obe samostojni uvozni referentki čimprej pridobita pogoje za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov in nato takoj razpisati mesto vodje uvoznega oddelka. Primerno organizirati prevzemni oddelek in vhodno kontrolo v podjetju. Prevzemalci usnja morajo z večjo odgovornostjo prevzemati usnje na terenu. Ce bodo na terenu prevzeli material neustrezne kvalitete, ga bodo morali sami vrniti dobavitelju. Ugotoviti, kdo iz malomarnosti daje nabavni službi prepozno materialne potrebe in ga predlagati komisiji delavske kontrole. Za vse materiale, kijih ne bomo mogli pravočasno preskrbeti, bomo takoj obveščali planski oddelek. Poostriti evidenco materialov, ki so vezani na plačilo prometnega davka. Vodjo avtoprometa (transporta) zadolžiti, da nekatere šoferje strožje kontrolira pri dostavljanju materialov. Razširiti moramo sodelovanje in informira- Tudi drugje niso brez težav Uvesti točno evidenco nad dejanskimi zalogami materialov (skladiščne in posebne materialne kartice), tako, da bodo ob vsakem ičasu na voljo točni podatki o dejanskih zalogah, o količinah materialov, ki so že vezani za planirano proizvodnjo, in o prostih količinah materialov v zalogi. Razširiti raziskave domačega tržišča za vse vrste materialov. Vztrajati na tem, da se čimveč materialov planira iz doma-mačem tržišču tudi na-čega tržišča in ga na dobavljati. Nabavni referenti morajo pogosteje pregledovati sezonske in mesečne materialne potrebe. Vodja domače nabave jih mora pogosteje kontrolirati, če te potrebe redno spremljajo. Zaradi morebitnih sprememb materialov in dobavnih rokov je treba vzpostaviti tesnejšo povezavo s planskim oddelkom. Večkrat se postavlja vprašanje, če imajo tudi druga čevljarska podjetja enake težave v preskrbi s surovinami, kot jih ima naše podjetje. Res, nismo edini. Za osvetlitev si oglejmo odstavek iz zapisnika skupne seje proizvodnih grupacij sekretariata za usnjarsko predelovalno industrijo pri Gospodarski zbornici Jugoslavije. Zapisnik je izdelan 23.8.1974 v srbohrvaščini in naj ga zato citiram dobesedno: Pitanje snabdevnosti sirovi-na i repromaterialima MUCI SVE NAS, jer odatle potiču posledice u proizvodnji, do-hotku i stepenu produktivnosti. Ali pa, v tovarniškem časopisu Planike Kranj: Ko naredimo vzorce in jih kupec potrdi, se prično take-le težave: Nabavna služba ne more dobiti gornjega usnja v roku, ki so ga na sestanku predvideli, nabava ne dobi usnja iste barve, ne more nabaviti cenejšega materiala za podlo- go, ker ga ni v ustrezni barvi, kvaliteti za predvideno ceno, ne more dobiti pravočasno podplatov iz inozemstva. Ali pa, ne more dobiti potrebne količine, ali vseh velikosti. Vse to seveda ne zvomo takoj, ampak največkrat šele takrat, ko bi, na primer, podplate že potrebovali v proizvodnji. V takem primeru je treba proizvodnjo prekiniti in že je tu zamuda, ki podaljša obljubljeni dobavni rok kupcu. Mislim, da sta ta dva primera dovolj zgovoren dokaz, da isti problemi mučijo vse nas in da nimajo prav tisti, ki zatrjujejo, da druga čevljarska podjetja v preskrbi s surovinami in repromateriali nimajo problemov. Nasprotno. V nekaterih drugih čevljarskih podjetjih, tudi v Sloveniji, nekateri očitajo nabavni službi: »Zakaj pa Alpina nima zastojev v proizvodnji.« Vemo pa, da Alpina ni izjema. Problemi v preskrbi so povsod enaki. Lojze KOPAČ Skupaj: .......................„...................................... 11 (Nadaljevanje na 3. str.) Prostorska stiska se pozna tudi v skladišču zgornjega usnja Naš uvoz in izvoz Grafični prikaz razmerja uvoza in polletju leta 1974 Razmerje med uvozom in izvozom kaže že lani zelo dober rezultat, posebno pa je ta pozitiven rezultat odražajoč v letošnjem letu. 1973 uvoz -- = 66 : 100 1973 izvoz I. polletje 1974 uvoz --= 33 : 100 I. polletje 1974 izvoz Naš uvoz usnja Mnoge bo gotovo zanimalo, kolikšen je bil uvoz usnja v lanskem letu in 'kolikšen je letos. Iz kartic, .ki jih naša služba redno vodi, smo zbrali podatke o uvozu posameznih vrst usnja v lanskem letu in prvih šestih mesecih letos: leto 1973 v 000 kv.m goveje usnje - napa ..............................40 goveje usnje - lak ............................... 7 telečje gornje usnje ................................ 2 vix kravina cepljenec................................. 7 ševro ..............-............................................... 11 skivers ......................................-....................... 16 Skupaj: ..............................................................83 Leto 1974 — goveje gornje usnje - napa ................ 4 I polletje goveje gornje usnje - ilak ................ 3 vix kravina ceplejnec ..............-....... 1 skivers .............................................................. 3 Za nazornejši prikaz našega udejstvovanja v mednarodnem prostoru in za boljše argumentiranje podatkov s področja celotnega uvoza, vam prikazujemo naslednje podatke s področja uvoza in izvoza in jih primerjamo: V Jetu 1973 je znašal celotni uvoz 44.897.566.85 din V letu 1974 do 30. 6. smo uvozili za 12.649.421.05 din V letu 1973 smo izvozili gotovih izdelkov 67.760334.00 din Do konca junija 1974 smo izvozili za 38.087.021.00 din /zvo* n/Lj.i Nabava in njene težave — Nabava in njene težave — Nabava in njene težave — Nabava in njene težave — Zakaj uvažamo slabo usnje? Naš uvoz in izvoz (Nadaljevanje z 2. str.) Iz podatkov lahko ugotovimo, da smo letos bistveno (okrog 80%) zmanjšali uvoz usnja. Nujno bomo morali uvažati še vnaprej skivers (podlogo za izvozne čevlje), ker na domačem trgu ne najdemo enakovredne zamenjave oz. v zadostnih količinah. Vsi našteti materiali so za gornje dele, medtem ko pod-platnega usnja sploh ne uvažamo več. Uvažamo pa veliike ko. ličine podplatov (PU, PVC, gumijaste), s katerimi je tudi največ težav. Na svetovnem trgu trenutno primanjkuje surovin (komponent) za proizvodnjo podplatov, saj je naftna kriza najbolj prizadela prav te proizvajalce. Tudi cene so se močno dvignile. Največ podplatov dobimo iz Nemčije, Italije in Avstrije, kjer je ta panoga najbolj razvita, pomanjkanje nafte pa so najbolj čutile prav te države. Od tu tudi problemi zaradi slaibše kvalitete in zamujanja dobavnih rtfkov prej vselej solidnih partnerjev. Ob razvijanju lastnih zmogljivosti si bomo zagotovili, da bomo te podplate (ki nam jih sedaj primanjkuje in nam povzročajo velike težave) lahko v pretežni meri sami proizvajali doma. Tone Kavčič Pod kakšnimi pogoji letos izvoz v Sovjetsko zvezo Na zadnjih sejah delavskega sveta so člani že mnogokrat zahtevali pojasnilo, zakaj je bilo letos že dvakrat uvoženo gornje usnje neprimerne .kvalitete za naše potrebe. Ker vem, da tudi druge delavce, vsi niso člani delavskega sveta, ta zadeva zanima, nekaj informacij o naših poslih. Najprej o uvozu gornjega usnja lz Avstrije. Na podlagi materialnih potreb, je bilo potrebno poiskati dobavitelja, .ki proizvaja khrati gornje naravno usnje in gornje umetno usnje. Ker je naša razvojna služba takega proizvajalca že poznala, je dala materialne potrebe 13/3-1974, s takole pripombo: Umetno usnje. Biti mora enake barve, oziroma dodelave kot Stiefelnappa, zato predlagamo nabavo pri firmi Schmidt. Sprejeli smo to naročilo tehnične službe, čeprav smo, glede na izkušnje v zvezi s to firmo, dvomili, če smo vsi skupaj zadovoljni z materialom. Hkrati smo, z vodstvom tehnične službe vred, dvomili, če nam bi kdo doma izdelal napo v isti niansi rjave barve kot bo umetno usnje? Tako smo pristali in pri Schmidtu naročili naravno in umetno usnje, posebno še, ker je dobavitelj jamčil, da bo napa zanesljivo iste ni-anse, ikot je umetno usnje in da bo usnje točno taike kvalitete, kot je vzorec, ki nam ga je dal. Kvalitativni prevzem usnja je bil dne 1. julija in odpoklic pošiljke je bil 9. julija, t.j. v času, ko sem bil na tritedenskem letnem dopustu. Ko sem se vrnil z dopusta, sta mi prevzemalca povedala, da usnje ni bilo najboljše, zato sta prinesla po 3 kože črne in rjave nape na vpogled. Pri proizvajalcu pa sta se dogovorila, da pošiljke ne smejo odposlati, dokler jo ALPINA ne odpokliče. Kako je potekal odpoklic in uporaba usnja bom poročal v prihodnji številki glasila, ker zadeva danes še ni popolnoma razčiščena. Uvoz laka lz Italije Tolmačenje, zakaj je prišlo do nekvalitetnih dobav la-kastega usnja iz Italije, sem že dal družbeno-političnim organizacijam naše delovne organizacije. Poudarjam .pa še tole: Pogodba za dobavo 18.000 kv. m Jaka iz Italije je bila sklenjena lani, 13. oktobra na podlagi materialnih potreb. Po dolgotrajnih razgovonh. ki jim je prisostvoval tudi direktor našega podjetja, smo se dogovorili za ceno, 'kaikrš-no še ni dobilo nobeno dru-'.'o podjetje v Jugoslaviji. Pri kvadratnem metru Jaka je bila cena za 5.600 din nižja od takratnih tržnih cen na jugoslovanskem tržišču. Pri celi količini 18.000 kv. m bi odjetju prineslo nekaj več kot 100 starih milijonov. Kje jih Jažje zaslužimo! Dogovorjeno pa je seveda bilo, da pogodba velja samo v primeru, če bodo vzorčne količine, ki jih bodo poslali vnaprej, odgovarjale vsem pogojem postavljenim v pogodbi. Vzorčne količine, .ki nam jih je dobavitelj poslal konec novembra lani, smo komisij, sko pregledali in ugotovili, da kvalitativno povsem ustrezajo. Pogodbo smo potrdili in prosili za čimprejšnje do. bave. Kvalitativni prevzem čim večje količine je bil določen za 23. 1. 1974. Dne 16. januarja smo dobavitelja po teleksu opozorili, da smo dali prev-zemalcema nalog, naj bosta pri prevzemu dosledna, če kva'iteta ne bi bila ustrezala prejetim vzorčnim količinam, usnja ne smeta prevzeti. Prevzem pošiljke v našem skladišču je bil dne 31. januarja. Skladiščnik je na podlagi poizkusov ugotovil, da se lak lušči. Kvalitativna prevzemalca te napake pri prevzemu usnja pri proizvajalcu nista ugotovila. 2e nekaj let, zlasti pa v letu 1973 in letos je naš odjem na Vrhniki in v njihovem obratu Šmartno pri Litiji mnogo, mnogo večji kot pri kateremkoli drugem našem dobavitelju. Celoten obseg nakupa v teh dveh tovarnah je lani znašal preko dve milijardi starih dinarjev, v letošnjih prvih osmih mesecih pa že skoraj 1,5 milijarde. Kljub temu, da so njihove cene že nekaj let nokoliko višje od cen drugih usnjarskih podjetij v Jugoslaviji in na svetovnem tržišču, z njihovimi proizvodi nismo bili Dobavitelja smo o tej pomanjkljivosti usnja takoj obvestili, mu dali usnje na razpolago, domača nabava pa je v zelo kratkem času uspela nadomestne količine nabaviti na domačem tržišču, seveda po precej višjih cenah. Nekateri mi očitajo, da bi moral že vnaprej vedeti, da za tako nizko ceno inozemski dobavitelj ne bo dal kvalitetnega usnja, Ce ne bi ravno takrat nastopila naftna kriza, ki rje povzročila poslabšanje kvalitete laika v vsej Evropi (zaradi poslabšanja kvalitete 'kemikalij, ki izvirajo iz naftnih derivatov), bi nam ta posel zanesljivo uspel, saj smo sklenili pogodbo z drugo največjo tovarno usnja v Evropi, ki je z nizkimi cenami in ikvalitet-nim usnjem hotela na vsak na&n priti na jugoslovansko tržišče. No, dejstvo je, da naše podjetje niti pri prvem niti nri drugem poslu ni in ne bo imelo kakšne večje izgube, zanesljivo ne večje, 'kot jo ima, kadar nam kako domače podjetje dobavi material neustrezne kvalitete. O neki škodi, 60—100 milijonov dinarjev, ni govora, 'kakor so se baje razširile govorice, ki jih spremljajo še druge izmišljotine, kakor npr., da so zaradi tega zahtevali od mene naj odstopim in podobno. Ne vem, .kdo tako natolcu-je. Za ljudi, ki delajo tako krivico človeku, iki se že več kot 25 let trudi in bori za razvoj .podjetja, ne bi smelo biti mesta med nami, kaiti toko grdo obrekovanje bi moralo biti tuje v naši socialistični samoupravni družbi. Lojze Kopač vedno v celoti zadovoljni. Večkrat smo imeli v naši proizvodnji težave z njihovim lakastim usnjem. Izdelava laka je že v tovarnah usnja najbolj zahtevna. Usnjarji trdijo, da pri nas premalo pozornosti posvečamo pravilnemu cvikanju laka in da premalo pazimo na pravilno krojenje laka. Verjetno to ni brez osnove. Tudi sam menim, da bi imeli precej manj težav, škartov in reklamacij, če bi bili pri cvikanju in krojenju laka bolj pozorni. Lojze KOPAČ Konec junija je bila v Moskvi končana izbira vzorcev obutve vseh jugoslovanskih proizvajalcev za leto 1975. Po končni izbiri je bilo organizirano posvetovanje o kvaliteti obutve, in sicer ga je organiziral RAZNOEX-PORT, to je izvozno-uvozno podjetje v Moskvi in izvoz-no-uvozna združena organizacija dela CENTROTEXTIL Beograd. Ker se je kvaliteta jugoslovanske obutve iz leta v leto slabšala, je Raznoexport zahteval preventivne ukrepe za izboljšanje kvalitete jugoslovanske obutve izvožene v SZ. 2e oktobra 1973 je Zvezna industrijska zbornica v Beogradu organizirala posvetovanje o kvaliteti obutve, ki se izvaža v SZ. Posvetovanja so se udeležili predstavniki vseh jugoslovanskih tovarn obutve, ki izvažajo v SZ in sovjetska delegacija, s svojimi najvišjimi odgovornimi predstavniki Raznoexporta in predstavniki ministrstva za finančna in trgovska vprašanja. Junija letos se je posvetovanje v Moskvi v nekem smislu nadaljevalo z utemeljitvami najnovejših podatkov o stanju kvalitete izdobavljene obutve v zadnjih mesecih leta 1973 in I. kvartalu leta 1974. Na posvetu so sodelovali tudi predstavniki Raznoexporta iz Moskve, direktorji veleblagovnic, direktorji republiških baz v SZ, predstavniki Cen-trotextila in jugoslovanskih tovarn, ki so sodelovali pri izbiri kolekcije. Glavni referat je imel direktor sektorja za obutev Raznoexport tov. Ev-dokimov. Sovjetski kupci so nezadovoljni zaradi visokega odstotka reklamirane obutve, ki se dobavlja iz Jugoslavije. Vso obutev, ki je dobavljena iz Jugoslavije, se ponovno kontrolira na okrog 40 mestih in bazah republik, kamor se dobavlja. Ker trdijo, da kvaliteta jugoslovanske obutve, ki jo uvažajo kot najdražjo in najboljšo obutev, ne zadovoljuje njihovim zahtevam, bodo primorani v pogodbah zaostriti pogoje in storiti nekatere dodatne ukrepe nekvalitetne nošene in nenošene obutve, zaradi neodgovarjajo-čih sortimentov, uporabe slabih materialov, oziroma slabših, kot so predvideni v pogodbi. Od skupno izdobavljene obutve je 1,81 % reklamirane obutve, skupni odstotek vrnjene nenošene obutve v letu 1973 pa je 2,48%, v I. kvartalu 1974 pa znaša odstotek vrnjene, nenošene obutve kar 2,80%. Nošene obutve .pa je reklamirano v I. kvartalu leta 1974 2,20%. Po statističnih podatkih, ki jih dosledno vodijo v SZ, je razvidno, da je največ reklamacij pri zimski obutvi in to v IV. in I. kvartalu koledarskega leta. Prisotni direktorji veleblagovnic in posameznih baz so poročali na podlagi svojih statističnih podatkov ter prikazali izredno visoke odstotke reklamirane obutve. Ker je odstotek reklamacij nenošene obutve znatno porastel, ga ne morejo več pokrivati z bonifikacijo, ki jim je priznana za reklamirano nošeno obutev in vsled tega bodo še poostrili kriterij predhodne kontrole, to je prevzema blaga v veleblagovnice, oziroma republiške baze. Nošena obutev je reklamirana predvsem iz sledečih vzrokov: — z največjim problemom se srečujejo pri odlepljenju podplatov in to predvsem pri zimski obutvi. Zato so zahtevali, da se mora lepljenje podplatov za vsak artikel posebej laboratorijsko testirati in bodo njihovi kontrolorji ob priliki obiskov in kontro- (Nadaljevanje na 4. str.) Največ kupujemo na Vrhniki Interna zakonodaja se ureja 9. septembra letos je bilo skupno zasedanje najvišjih organov samoupravljanja naše delovne organizacije. Sestali so se skupni delavski svet, delavski svet TOZD Proizvodnja, delavski svet TOZD Prodaja in svet delovne skupnosti skupnih služb. Osrednja točka je bila sprejem pravilnikov. Po obravnavi so bile pripombe, ki so bile dane v času javne obravnave, v glavnem upoštevane in sprejeti so bili naslednji splošni akti: PRAVILNIK O UČENCIH V GOSPODARSTVU PRAVILNIK O PRIPRAVNIŠTVU PRAVILNIK O UPORABI SREDSTEV SKUPNE PORABE PRAVILNIK 0 UPORABI SREDSTEV ZA REPREZENTANCO PRAVILNIK 0 SAMOUPRAVNI DELAVSKI KONTROLI PRAVILNIK O LJUDSKI OBRAMBI PRAVILNIK O ORGANIZACIJI IN NAČINU VODENJA KNJIGOVODSTVA PRAVILNIK O UREJANJU IN IZDAJANJU GLASILA DELOVNE SKUPNOSTI PRAVILNIK O UREJEVANJU IZDAJATELJSKIH RAZMERIJ MED ORGANIZACIJO ZDRUŽENEGA DELA »ALPINO« IN ČASOPISOM »DELO - ŽIVLJENJE« SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJNI VSEBINSKI ZASNOVI GLASILA DELOVNE SKUPNOSTI »ALPINA« SAMOUPRAVNI SPORAZUM O OBVEZNOSTIH DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU. Potrjen je bil osnutek samoupravnega sporazuma o ureditvi medsebojnih razmerij v združenem delu v delovni organizaciji ALPINA, z dopolnilom, da izvršilni odbor SDS pripravi nov predlog določb o dopustih, v katerem število dni dopusta za posamezne skupine let ne sme biti manjše, kot je bilo v dosedanjem pravilniku o delovnih razmerjih. Določbe tega sporazuma je potrebno vskladiti s določbami statuta delovne organizacije, ki je bil v osnutku prav tako potrjen. Oba navedena akta obravnavajo in sprejemajo neposredno vsi dclavci naše delovne organizacije. Delavski sveti so imeli polne roke dela ob sprejemanju splošnih aktov OZD. Na sliki: delegati skupnega DS Delavska kontrola v polnem zamaha Vloga delavske kontrole v podjetju naj bi bila zlasti v tem, da bi se povečala osebna odgovornost vsalkega posameznika na delovnem mestu. Vemo, da se pri vsakem delu pojavljajo tudi napake. Vendar je potrebno, da te napake analiziramo in ugotovimo v kakšni meri je do njih prišlo po krivdi posameznika. Zavedati se moramo, da se naša delovna organizacija v letošnjem letu ne more ponašati z nikakršnimi delovnimi uspehi. Zato je potrebno, da se vsak vpraša, aili je na svojem delovnem mestu res naredil tisto, kar bi moral. Smatram, da bi bilo potrebno, da se v bodoče za vse napake, ki se bodo pojavljale, vodi posebna evidenca, da se bo lahko ugotovilo, na katerih delovnih mestih se pojavljajo pogosteje. Zmotno je mnenje, da smo dolžni ugotavljati napaike samo člani odbora delavske kontrole. Dolžnost vsakega člana de- Pod kakšnimi pogoji. (Nadaljevanje s 3. str.) le kvalitete po tovarnah v bodoče zahtevali na vpogled tudi laboratorijske ateste; — kot druga pomembna napaka, ki se tudi pogosto pojavlja in je vzrok reklamacij nošene obutve, je prekosma-teno gornje usnje za pod-platnim robom; — posebno pri zimski obutvi je bilo mnogo pripomb na vdelovanje slabega flamaste-ga materiala (zgornjega usnja); — kot nov, dosodaj nepomemben vzrok za reklamacije nošene obutve se je pojavilo luščenje barve plastik boksov iz nekaterih tovarn; — poseben poudarek so dajali tudi vprašanju reklamacij zaradi pokanja in luščenja laka; — pri kontroli in prevzemu jugoslovanskega blaga je bil velik izmet zaradi slabo iz-cvikanih in raztrganih podlog; — prav tako je bil precejšen izmet obutve zaradi slabo iz-cvikanih konic in petnega dela obutve; — razne obrobe so bile nepravilno našite iz materialov neustreznih kvalitet; — bili so celo primeri, da so bili okrasni šivi na obutvi prekinjeni, strgani ali celo šivani brez sukancev; — kot poseben problem pri zimski obutvi so navajali uporabo slabih zadrg. Zadrge so nepravilno vdelane, ali pa so nekvalitetne in se že po krajši nošnji pokvarijo; — kot novo reklamacijo pri nošeni obutvi so navajali tudi trganje umetne podloge v petnem delu pri salonkah, na kar je bilo soglasno ugotovljeno, da se je kvaliteta vile-dona, katerega vse tovarne vdelujejo, res iz leta v leto slabšala; — pri nekaterih artiklih so množično odpadale zaponke in okrasi; — predvsem pri ženski obutvi je bilo precej pripomb na nepravilno pritrjevanje peta; — pri ženskih galanterkah pa so imeli mnogo reklamacij zaradi slabe kvalitete napet-nikov in zaradi odpadanja le-tch. Na koncu posvetovanja je bilo zaključeno, da je treba kvaliteti izdelave in kvaliteti vdelanih materialov posvečati več pozornosti, da bi se odstotek reklamacij v bodoče zmanjšal, za kar so zadolžene vse tovarne obutve, izvoznice v SZ, da s svojim strokovnim kadrom rešijo nastale probleme, sicer bodo kupci primo-rani najslabše tovarne izločiti iz spiska izvoznikov v SZ. Vsi navzoči smo bili mnenja, da je ta problem dovolj resen in da moramo storiti vse, da bi zaščitili lastne tovarne na sovjetskem tržišču in opravičili ugled jugoslovanske obutve. Anton KLEMENCIČ lovne skupnosti je, da nam pomaga in nas opozarja, .kar misli, da je nepravilno. Le tako lahko pričakujemo, da bo naše delo uspešno. Prišel je čas, ko ni več prostora za površnost. Do spodrsljajev, ikot se pojavljajo letos je prišlo največ zaradi premajhne odgovornosti vseh. Menim, da je bilo tudi dosedanje delo vodilnih delavcev preveč kompromisno in popustljivo. Ne bi se smelo dogajati, da bi prihajalo med vodilnimi delavci do takih nesoglasij. Posledice slabih odnosov sc odražajo v celotnem poslovanju delovne organizacije. Delavska kontrola je v dosedanjem delu že obravnavala primere v zvezi s slabo kvaliteto v proizvodnji. Vem, da smo se nekaterih stvari lotili prepozno. Ndka-tere napake so že preveč zastarele. Vendar uspeh je že tu, da je delo steklo in da bomo začeli obravnavati tudi napake, ki bodo še sveže. Težava je v tem, da smo se morali lotiti dela brez vsakih izkušenj na tem področju, ker je bila delavska kontrola letos prvič izvoljena. Vsak lahko tudi ve, da je delo delavske kontrole zelo nehvaležno. Mislim, da smo vse primere in da jih bomo tudi v bodoče, obravnavali nepristransko. Ni treba pričakovati, da se napake ne bodo več pojavljale. Upam, da bo že uspeh, če se bodo vsaj zmanjševale in da bi se povečevala zavest posameznikov, da bi se počutili bolj osebno odgovornega. Zdi se mi, da bo morala delavska kontrola v bodoče posvečati pozornost tudi temu, ker se v naši delovni skupnosti prehitro odpirajo režijska delovna mesta. Ko premo k malici, pogosto vidimo nove ljudi, iki ne delajo v proizvodnji. Mislim, da bo tudi za režijska delovna mesta treba imeti najprej delo in šele potem iskati delavca, ne pa, da je ravno narobe. Predsednik komisije delavske kontrole Rudolf Poljanšek Samoupravna kronika Od 15. 8.—15. 9. 1974 16. 8. Izvršilni odbor Sklenjeno, da se da v javno obravnavo: osnutek pra-vilrika o gibanju tujcev, osnutek pravilnika o povračilu potnih in drugih stroškov v zvezi z delom in osnutek družbenega dogovora o enotnih načelih in merilih kadrovske politike v občini Skofja Loka. 2. 9. Odbor za izobraževanje Razprava o štipendijah oz. višinah štipendij. Sprejet predlog, po katerem naj bi se štipendije povišale v skladu s povečanjem življenjskih stroškov, možnostmi tovarne, osebnimi dohodki delavcev in višinami štipendij v sorodnih podjetjih. Predlog je predložen izvršilnemu odboru delavskega sveta. Odobren 'študijski dopust za opravljanje zaključnih izpitov 1 delavki na administrativni šoli, zavrnjeni pa prošnji za šolanje na administrativni šoli in dkonomski fakulteti — poslovna smer. 3. in 4. 9. Odbor za osebno odgovornost 6. in 7. redna seja odbora. Na obeh sejah obravnavano 15 kršitev delovnih obveznosti. Izrečeni naslednji ukrepi: 8 opominov, 1 javni opomin, v petih primerih sprejet sklep, da se postopek ustavi, v enem primeru pa se obravnava predloži za ne določen čas. 9. 9. Skupno zasedanje Skupnega delavskega sveta, Delavskega sveta TOZD proizvodnja, Delavskega sveta TOZD prodaja In Sveta DS Pregledani sklepi prejšnjega Skupnega zasedanja in sprejeto poročilo o izvršitvi teh sklepov. Podan načrt ukrepov za izboljšanje proizvodnje, ki ga je pripravil vodja TOZD Proizvodnja in načrt dela nabavne službe, ki Ta je pripravil šef nabavne službe. Sprejeto 11 pravilnikov — splošnih aktov podjetja, samoupravni sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij v združenem delu v delovni organizaciji in statut delovne organizacije dan v sprejem neposredno delavcem DO. Pod razno sklenjeno, da se delovno mesto vodje pravne službe ponovno razpiše s pogoji, ki jih pripravi izvršilni odbor. Stanovanje do zaključka tega razpisa ostane rezervirano. V kolikor razpis ne bi uspel, se stanovanje odda. Odobreno najetje kredita podjetja Union, odobren odpis zneskov za rešitev reklamacij pri izvoznih poslih, odobreno plačilo akontacije na račun honorarja zunanjega sodelavcaJkreatorja, odobreno povečanje nadomestil po Temeljnem zakonu o zdravstvenem zavarovanju za nadomestila boleznin do 30 dni, klubu zdravljenih alkoholikov, ki se bo ustanovil v ALPINI, odobrena manjša denarna pomoč. Na glasovanje dan predlog sindikalne organizacije o organizaciji piknika za delavce tovarne, vendar predlog ni bil sprejet. Razvoj oddelka za raziskavo prodaje Komaj začenjamo. Težko je pisati, kajti oddelek prav. zaprarv še ni formiran. Skušal pa bom na kratko prikazati, zakaj je prišlo do odločitve, da se ta oddelek ustanovi, in katere probleme bo v perspcstivi ta oddelek lahko reševal. 2e dalj časa je v prodajni službi opaziiti pomanjlkanje analitičnega dela. Obstoječa delovna mesta so bolj operativno usmerjena. V nazivih nekaterih delovnih mest sicer najdemo besedo »analitik«, vendar v bistvu ne gre za poglobljeno analitično delo, ampak se predvsem zbirajo podatki. Zaradi tega so poslovne odločitve pogosto stroikovino premalo pripravljene. Vem pa, da sedanje gospodarsko stainje ne doivo. ljuje več odločanja »na pamet«. V zadnjem času prihaja v prodajni sulžbi do nekaterih sprememb. Računalnik bo kmalu zbiral podatke, ljudje pa se bodo sedaj lahko preusmerili na bolj zahtevna opraivila. Z uvedbo računalnika bomo lahko reševali nekatere probleme bolj strokovno, ker bo na razpolago več toč-nejših in sprotnih (ažurnih) podatkov. Poleg tega nam bo avtomatska obdelava podatkov omogočila opraviti številne naloge, katerih »ročno« ne bi bilo možno izvesti. Zaradi navedenih vzrokov se je vodstivo prodajne službe odločilo, da se v slklopu prodaijne slliužbe postopoma formira oddelek za raziskavo prodaje. Ker sam dobil nalogo, da izdelam program dela za ta oddelek in začnem z delom na tem področju, lahko povem nekaj več o tem. Program dela za raziskavo prodaje je že sedaj precej obsežen, prav gotovo pa ga bo treba še sproti dopolnjevati. Navedel bom samo glavna področja dela: 1. Analiza položaja podjetja in tržišča prodaje. To področje Vključuje analizo gibanja obutvene industrije v Jugoslaviji, analizo konjun!k-turnih gibanj, analizo konkurence in podobno. 2. Analiza poslovanja ma. loprodajne mreže. Som sodi analiza ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja prodajaln, analiza možnosti za odpiranje novih prodajaln s predračuni rentabilnosti VIa_ ganj v nove prodajalne, proučevanje možnosti za izbollj. šainje sistema distribucije obuitve, kot je n. pr. izdelava standardnih sortimentov za posamezna prodajna področja in podobno. 3. Raziskava smernic proizvodnega programa. Gilj tega področja je dati proizvodnji čimveč informacij o zahtevah tržišča, tako da bi napoire proizvodnje v čimveč, ji meri uskladili s potrebami in zahtevami prodaje. Zajemalo bi naslednje: analizo prodajnih sezon, analizo uspešnosti prodaje posameznih kolekcij, analizo vzrokov slabe prodaje posameznih artiklov v preteklih sezonah, napoved prodaje po skupinah obutve s ciljem, da bi izdelali obutev v čimbolj pra-vtllnih količinah in podobno. Vključili bi tudi mrežno pro. gramiranje celotnega poslov, nega procesa v podjetju, ka. dar bo to v podjetju možno izvesti. 4. Raziskava prodajne politike. Npr. analiza prodaje po različnih prodajnih poteh (npr. analiza možnosti za povečanje angro prodaje), analiza politike cen, ekonomska propaganda in podobno. Tako sem navedel samo glavna področja iz programa dela oddelka za raziskavo prodaje. V programu dela so ta področja seveda podrobno razdeljena in so že predvidena tudi potrebna delavna mesta. Taik je program, ki smo si ga zastavili. Kdaj pa bo možno zastavljeni program v celoti realizirati? To je v glavnem odivisno od naslednjih dejavniikov: — kadrovska zasedba: realizacija programa dela je v prvi vrsti odvisna od tega, kdaj bo možno za vsa predvidena delovna mesta dobiti ustrezne ljudi. Poudariti moram, da vsa delovna mesta v tem oddelku ne pomenijo povečanja režije. Nekateri dosedanji delavci prodaje bodo namreč lahko prevzeli nekatera delovna mesta v tem oddelku, ker bo njihovo sedanje delo, to je zbiranje po. datkov, v prihodnje opravljali računalnik, — druga omejitev za izvedbo nekaterih predvidenih nalog pa je pomanjkanje razpoložljivih podatkov. Precej analiz bo namreč izvedljivih šele potem, ko bodo v računskem centru zbrani ustrezni podatki, katerih »ročno« ni mogoče dobiti. Upam, da bomo vse te probleme kmalu prebrodili in da bo delo oddelka čimprej steklo. Za sedaj kadrovske zasedbe praktično še ni. Sam sem se lotil reševanja nekaterih problemov, ki se mi zdi- jo najbolj pomembni. Glavne stvari, ki so že narejene ali pa so v delu, so naslednje: a) izračuni ekonomičnosti poslovanja prodajaln: skrajni čas je že, da ugotovimo, katere prodajalne nam prinašajo dobiček in katere izgubo in da temu primerno ukrepamo. Ne smemo se več zadovoljiti z eno samo številko, to je s finančnim rezultatom maloprodajne mre. že kot celote, ne da bi vedeli, katere prodajalne so ta rezultat us'tvarile. Izračun ekonomičnosti poslovanja prodajaln se že izdeluje letno in polletno. b) napoved prodaje po skupinah obutve za celotno maloprodajno mrežo in za posamezne prodajalne: cilj napovedi prodaje je, da se bodo pri naročanju obutve za prihodnjo sezono upoštevali kvantitativni podatki o prodaji obutve v preteklosti, da bi tako naročila obutve proizvodnji čimbolj približali potrebam tržišča. Nikalkor si ne smemo več dovoliti naro. čanja po prosti presoji, saj na tak način sicer lahko včasih »zadanemo«, včasih pa tudi ne. Sistem za napoved prodaje je že izdelan in je trenutno v fazi programiranja v računskem cenitru, uporabili pa ga bomo lahko pri naročanju za sezono jesen-zima 1975/76. Prej tega sistema ni možno uporabiti, ker nam sedanje evidence ne nudijo vseh potrehnlih podatkov. Do omenjenega roka pa bo vse potrebne podatke že lahko posredoval računski center. c) analiza vseh jugoslovanskih občin glede na to, kje bi se še izplačalo odpreti no- ve prodajalne: gre za to, da si prislkrbimo čimveč podatkov, na osnovti katerih se bo. mo lahko odločili, kje je smiselno odpreti nove prodajalne in ;kje ne. Tudi na tem področju je treba odločitve sitrokovno čimbolj utemeljiti, ker odločanje brez analize ne daje vodno dobrih rezultatov. č) izvedena je bila obširna anketa potrošnikov obutve s cilljem, da bi čimbolj spoana. li potrebe in želje naših potrošnikov in da bi tako lahko v bodoče pripravili čimbolj ustrezne kolekcije. Anketo je obdalal računsiki center. Ti rezultati so že znani in jih bo možno koristno uporabiti tako v tehnični kot v prodajlni službi. Poleg navedenih so v pripravi še nekatere druge stvari, ki jih tu ne bom navajal. Problemi, ki se že rešujejo, so sicer pomembni, so pa le drobtinica iz celotnega programa dela oddelka za razis'kavo rarodaje. Seveda bo možno z izvedbo kompletnega programa dela začeti šele tedaj, ko bo oddelek dobil ustrezno kadrovsko zasedbo. Razen tega moram poudariti, da je analitično delo take narave, da se rezultati pokažejo šele po določenem obdobju. Za primer vzemimo naslednje: z analizo absorb-oijislke moči jugoslovanskih občin za obutev smo ugotovili, da se nam npr. izplača odpreti prodajalno v Puli. Za tako analizo porabi en človek mesec ali dva. Rezultati te ugotovitve pa se bodo pokazali šele čez nekaj let. Zakaj? Treba je najprej ustvariti sredstva za investicijo v novo prodajalno, nato (Nadaljevanje na 6. str.) Tudi v TOZD Prodaja se izobražujejo Na Trebiji so bili ob 'koncu avgusta in začetku septembra trije seminarji za prodajalce v naši prodajni mreži, iki so se zaposlili pri nas v zadnjih dveh letih. Predvsem so se spoznavali z organizacijo podjetja in prodaje, s kadrovsko politiko, družbenopolitičnim življenjem v tovarni, posebno zanimiva pa je zanje bila tema o izdelavah obutve, materialih in vzdrževanju oz. negi obutve. Okrog 60 mladih prodajalcev, kolikor je bilo vseh skupaj, je izredno aktivno posegalo v razpravo in predlagali so nekaj stvari, ki bi jih bilo dobro upoštevati, kot na primer: da bi pri izboru kolekcije sodelovali tudi mlajši prodajalci, da bi družbenopolitično življenje morali bolj razširiti tudi mrežo, da bi se morda sindikalne organizacije formirale v okviru republik, da bi uvedli v našem glasilu 1 stran, napisano v srbohrvaščini, in še mnogo stvari. Vsi skupaj, z njimi vred menimo, da bi taki seminarji tudi v bodoče mnogo pripomogli k boljšemu delu in poslovnim rezultatom. V kakšnih razmerah delajo delavci v oddelku plastike? To vprašanje je aktualno že od prvih začetkov razvoja tega oddelka. Vsak po svoje vidi, ocenjuje in se sprašuje. Vsi veste, da je oddelek zasedel prostore, kjer je bilo prej skladišče materiala. Prostori so zato utesnjeni, bili so brez ventilacijskih naprav, po tleh je asfalt, kar z ozirom na tehnološki proces absolutno ne ustreza, saj organska topila topijo smole. Povrhu vsega pa so prostori prehodni in služijo kot dohod do ostalih skladiščnih prostorov, kar je skrajno neprimerno. Pri delovnem procesu se uporabljajo zdravju škodljivi in lahkovnetljivi materiali, zato tako ni smelo ostati. V barvarni in prostoru kjer se brizgajo podplati, so bile vdelane ventilacijske naprave. V začetku septembra so bile opravljene meritve hlapov organskih topil v zraku, osvetlitve delovnih mest in mikroklime. Rezultatov meritev še ni, zato o njih kdaj drugič. Kolikor pa sem lahko zasledovala potek meritev, naj povem, da koncentracije organskih topil niso tako velike, kot so nekateri sklepali. Samo po močnem vonju kemikalij ali po smradu ne moremo in ne smemo sklepati o škodljivosti. Delavce zaposlene v tem oddelku bomo občasno pošiljali na specialne zdravniške preglede (tako kot to delamo v drugih oddelkih) in tako kontrolirali škodljivo delovanje delovnega okolja na njihovo zdravje. Za zmanjšanje koncentracij organskih topil bi se v tem odelku dalo še veliko napraviti. Tako bi bilo mogoče hlape metilenklorida, ki se pojavljajo ob1 spiranju šob, loviti v posodo s pokrovom ali v posebne vrečke, ki bi jih bilo treba po uporabi zapreti in odstraniti iz oddelka. Poleg tega pa bi tudi delavci sami morali bolj spoštovati red in disciplino pri delu. Prav gotovo bi se potem ne dogajalo, da bi bile vse posode, v katerih so hlapljive tekočine, brez zamaškov, oziroma ne bi bila posoda, kjer umivajo roke v topilu, brez pokrova. Glode na to, da so materiali lahkovnetljivi, je bil oddelek opremljen z ročnimi gasilnimi aparati. Prepoved kajenja v teh prostorih je veljala že takrat, ko je bilo tam še skladišče. Splošno znano je, da pri nas velja prepoved kajenja v vseh proizvodnih prostorih in skladiščih. Lahkovnetljivi materiali se namreč uporabljajo tudi v montaži in šivalnicah, zato oddelek plastike ni izjema. Kljub temu smo izobesili številne znake prepovedi kajenja v tem oddelku in pred vhodom vanj. Kar zadeva spoštovanje te prepovedi se mi zdi, da jo delavci tega oddelka ne kršijo. Spoštovati pa bi jo morali tudi tisti, ki se poslužujejo prehoda skozi ta oddelek v skladišče. V drugih oddelkih je poskrbljeno za kadilce tako, da so postavili pepelnike na hodnikih ali določili za kajenje prostor. V oddelku plastike smo ta problem hoteli rešiti s tem, da bi na steno pred vhodom pritrdili nekaj pepelnikov. Toda kje najti primeren prostor, kajti predpro- Kadrovske novice V zadnjem mesecu smo sprejeli na delo 17 delavcev, z delom pa je prenehalo 6 delavcev. V obratu v Zireh so nastopili delo Ciril Vidmar, KV gumar, Franc Oblak, strojni ključavničar, Silva Pišek, upravno-administrativni tehnik, Danica Jereb, šivalka obutve in Peter Jereb, NK delavec. Iz JLA so se vrnili na delo Andrej Nagode, Pavel Nicoletti, Milan Trček (mlajši) in Ivan Bogataj. Delo so prenehali Zdenka Poljanšek, šivalka obutve in Ljudmila Zakelj, snažilka. V Gorenji vasi ni bilo primerov novih zaposlitev, z delom je prenehala Monika Justin, NK delavka. Tudi nci Colu nismo sprejeli novih delavk, delo pa je na lastno že- stor je izredno zatrpan. Na vprašanje uredniškega odbora, kako je glede kršitve prepovedi kajenja, naj povem, da lahko vsakdo prijavi kršitelja na odbor za osebno odgovornost zaradi kršenja požarnovarnostnih predpisov. Moje mnenje pa je, da bi bilo veliko lepše in učinkoviteje, če bi vsak posameznik, ki krši prepoved kajenja, pomislil na možne posledice, to je na velike materialne škode, ki jih povzročajo požari in na človeške žrtve, ki jih terjajo. Marija Kastelcc V slovo Frani Mlinar V prvih jesenskih dneh smo se poslovili od naše bivše delavke, Frani Mli-narjeve. Fani je že pred vojno bila zaposlena kot šivalka obutve v Postolarski zadrugi, v našem podjetju pa se je zaposlila že junija 1945. leta. Zaposlena je bila do marca 1954, ko je za nekaj časa prekinila delo in se zaposlila v pod-jetju METKA. Leta 1959 se je zopet zaposlila v našem podjetju, ikjer je ostala vse do upokojitve. Bila je vestna in prizadev- na delavka. V času zaposlitve je opravila strokovni izpit za kvalificirano šivalko obutve. S svojim znanjem in prizadevanjem pri delu si je pridobila tudi interno priznanje vi-sokokvalificirane šivalke obutve. Frani se bomo vedno spominjali kot dobre in pridne delavke. Vse do zadnjega se je trudila, da bi bila na svojem delovnem mestu čimbolj uspešna, bolezen pa jo je prehitro iztrgala iz naših vrst. Razvoj oddelka za raziskavo prodaje (Nadaljevanje s 5. str.) poisikati ustrezen lokal v tem kraju, kar je včasih zelo doL gotrajno, lokal usposobi,tli in šele potom lahko odpremo prodajalno. Potem pa mora prodajalna nekaj časa poslovati, da lahko ugotovimo, ali je dobra ali slaba. Šele tedaj lahko viidiimo, kaikšen je rezultat analize, ki jo je nekdo izdelal pred nelkaij leti in je z nijo ugotovili, da bi bilo pametno odpreti to prodajalno. S tem morda nekoliko drastičnim primerom sem hotel polkazati, da pri takih stvareh ne smemo biti preveč nestrpni, ker se rezultaiti dola pogosto kažejo šeJe kasneje. To velja tudii za računski ceniter. Le-ita obstoja že pre- cej časa in že so se postavljala vprašanja, ikakšno korist nam prinaša. Smo tik pred tem, da bodo prešle na elektronsko obdelavo vse prodajalne. S tem bodo po-datlki, katere bo RCA dajal, kompletni in nekajletno delo bo začelo dajati prve koristi. S tem hočem poudariti, da moramo na take stvari, kot so računalnik ali oddelek za raziskavo, gledati dolgoročno. Prav na teh področjih je namreč treba vložiti veliko dela, preden se pokažejo rezultati. Prav zato pa teh področij ne smemo ocenjevati »od danes do jutri«, ampak vedno le na daljši rok. Upam, da sem vsaj v grobem prikazal, ikaj vse se ljo prenehala Ljudmila Kra-pež. V prodajni mreži smo sprejeli več novih delavcev. Veliša Radosavljevič je nastopil delo v prodajalni I Beograd, Terezija Vrabl v prodajalni Ptuj, Anica Ribič v prodajalni Varaždin, Francka Osred-kar v prodajalni II Skofja Loka, ter Tatjana Strosar v prodajalni v Novi Gorici. V Murski Soboti, kjer je bila v mesecu avgustu odprta nova prodajalna so: za poslovodjo prodajalne je bil imenovan Alojz Bratkovič, kot prodajalki pa sta bili sprejeti Albina Drvarič in Anica Lipič. Z dela je izstopila prodajalka iz Reke Clauderte Aloisio in Spaso Beatovič, prodajalna Dubrovnik. A. F. Kaj bi lahko bilo, če bi ogorek padel mimo pepelnika? predivideva pod nazivom »od. delok za razrslkavo prodaje«. Tudi v bodoče bom skušal preko glasila sproti seznanja, ti Slame kolektiva z napredovanjem odd