St. 19. V (jrorici, v torek due 6. marca 1906. Iietnik VIII. Izhaja vs.ik torek innobotoob 11. mi predpoldne zamnstotor oL 3. uri pop. za dnželo. Ako pad« na ta dncva praziiik izide dan prej ob 6. zvečer. Staue po pošti prcjeman ali v Gorici na dom pošiljan cololetno 8 K, pollotno i K in Četrtletno 2 K. Prodaja so v Gorici v to- bakanian Schwarz v Šolskih ulicah, Jellorsitz v Nunskih ulicah in Lie- fa an na Verdijevem tekališču po 8 vin. &0RICA I . ... ^^^^^ Uredništvo in upraynistvo se nahajata v «Narodni tiakarni», ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravništvo >Gorice«. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14; vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. (Zintriiiiit izdanje.) Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Vipavska zeleznica. (Konec.) Kaj Daj rečemo o dopisnikovi ev- femistiöni opazki, „da želrznice graditi ni igrača, za to je treba strokovnjakov, kar pa naši gg. upravni svetniki niso. Lotili so ae sicer pridno dela. Izposlo- vali so, da je dežeJa prevzeJa nakup delnic v zneska 200.000 K ter za ostalih 100.000 K, pritit-njli so z raznimi oblju- bami alov. občine za 53.400 K in zaseb- nike za 46.600 K. Naprej ni Šlo. Najeli so dr. Wernerja, kateri opravlja vaa opravila tako spretno, da gg. upravnim svetnikom ni treba drnzega, nego da seza dobre diete — ne pravim pa: mastne — vozijo vsaj po jedenkrat v leta na Du- naj podpisavat aže urejene akte v naj- boljäi veri, da gre vae prav in da dru- gače aploh ne more biti-------tako vaaj govore ti goapodje, ako si jih aluöajno vprašal o tern; drngod pa itak ne mores niö izvedeti." Ta imate pristen uzorec pouličnega kritikaatra! Mož priznava sam, da Slo- venci nimajo strokovnjakov za zgradbo železnic, in ker ao koncesijonarji najeli takega strokovnjaka, kar so storili tndi Furlani, Istrani, Kranjci in N-mci v sliö- nih slučajih, kaže s pr*t,>m za to nbogo paro slovenskih upravn.h -vetnikov, ki hodijo na Dunaj za dobre dijete podpi- savat predložene akte v dobrem prepri- čanju, da je vae v redu. In ker ne more in ne ve naveati najmanjšega slučaja, da bi podprl 8V0J0 kritikastarijo in svoje snmničenje, namignje čitateljem : „Ne nioremo sicer ničeBa očitati upravnemu svetu, toda pat, mi ne vemo, kaj se v ozadju godi. Ti gospodje avetniki ne po- vedo ničesa, drngod pa itak ne mores niö izvedeti." Za Boga svetega! Saj je vipavaka zeleznica vendar javno podjetje, katerega 8e poslnžnje vse ljadatvo, in če ne najde dopisnik pritožb o pomanjkljivo8tih tega Podjetja v javnoat, med ljudstvom, je to z&amenje, da je atvar v redn. Ako ai hoče pa podrobno ogledati notranje po- B'ovanje tega podjetja, naj se obrne na pfiatojno meato; tam dobi V8e na razpo- lago, česar želi. Tam lahko poizve, da j e aedanji upravni 8vet kategorično zahte- ' val tretji vlak ter ga dosegel, s čimar je zelo vatregel občinstva. Tam poizve todi, da je iato tako zahteval za spomlad, po- letje in jesen ob nedeljah in praznikih zabavni vl8k, za kateri so prosile tudi različne občine in interesonti. Na razpolago mn je odlok c kr. železniškega ministerstva z dne 8. julija 1904 St. 29015/20, kakor tndi dopia vod- 8tva državnih železnic v Trata z dne 2. junija 1905 ät. 7728/5, iz katerih ae lahko poači o navideznih vzrokih, zakaj ae ni ogodilo na to atran ljndstvu in upravnemn svetn, doöim so 8tvarni raz- logi najbrže zamolčani in jib je iskati po naäem mnenjn v onem narodnem antagonizma, ki zavlačuje uže desetletja tudi vpeljavo vzgoje na narodni podlagi v naäe arednje sole. Tu se lahko pre- priča, da je zahteval aedanji upravni svet tndi razSirjenje voznega parka, a da 86 vlada temu zoperatavlja, ker nima v ta namen nobenega zaloga in mora pri vaem tem, da je zeleznica aktivna, t. j. da krije vae zadevne stroäke za promet, opravo itd., na leto doprinašati okoln 100.000 K v pokritje 4% obresti odpri- joritetnih obveznic. (Leta 1904 je dopri- , neala 101.732 K 16 vin.) Iz teh apisovae prepriča lahko dopianik „Edinosti", da je npravni svet pritiskal na vladne or- gane, da omogočijo trgovcem, obrtnikom • in pO868tnikom prevažanje lesa, vina, ¦, moäta, moke in dragih predmetov, kar < se je tndi posrečilo v veliki men*. Isto j tako se uveri, da je upravni svet nabral j po Vipavski dolini pole opravičenih pri- j tožb proti npravi vipavske železnice in I podjetnikom in jih predložil vladi, nakar je dobil obveatilo, da je miniaterstvo j dalo na prizadete činitelje nkas, da se morajo do jnlija meseca 1904 ti nedo- statki odstraniti. Če niso pridli nekateri posestniki še aedaj do plačila, je krivo j j dejatvo, da nočejo ali ne morejo omo- j gočiti vknjižbe na od8topljene dele nji- hovih po8estev. Denar za to je pa depo- ! niran pri aodniji ter se jim davki vrnejo, < ko hitro zadoalö tej zahtevi, Upravni j svet je podpiral po možnosli občine in cestne odbore pri zgradbi dovoznih cest, ? zahteval je odločno odstranitev samo j nemških napiaov v Prvačini in Kamnjah ; („Halte- und Verladestelle"), isto tako popravo spake „Vočjadraga" v pravilno ime Volčjadraga. Potom deželnega odbora • obrnil ae je na žapanstva v Vipavaki do- lini z nalogom, naj bi ista naznanila morebitne opravičene pritožbe občinstva ' bodisi proti podjetnikom bodiai proti drugim činiteljem. Skratka, upravni avet ni le po možnosti skrbel za odstranitev prvotnih nedostatkov, ki se nahajajo za- öetkom pri vsakem večjem podjetja, mar- več je sam iakal in popraševal po takih neprilikah z namenom, da bi jih od- stranil. Vkljub temu ae je zavalil kritikar na avoje kritično kljuse ter predbaciva sedanjemu upravnemu avetu vipavske železnice, da hodi le za dobre diete pod- ! pisavat uže urejene akte na Duuaj. Po- ! vemo mu pa, da sedanji upravni avet prepusti novemu z veaeljem dobre diete in delo z voščilom, da bi ae mu posre- Čilo priailiti vlado v aprejetje vipavske železnice a pogoji, kakorine on nävaja. I Volilna reforma. Z a k o n s k i načrt o kazenskih določbah t varstvo volilne 8 v o b o d e. Določitve tega zakona bodo veljale ! pri velitvah za državni zbor, za volitve ; v deželne zbore, za občinske volitve in , za volitve v okrajna zaatopatva. I V načrta predlagane kazni so na- perjene proti uplivanjn na volitve in če | ae volilcem prepreči oddaja glasovnice, proti volilni alepariji, prepreöenju dolo- ditve volilnega izida, proti kršenju volilne tajnoati in preprečenju volilnih shodov. Za uplivanje na volitve ae Bmatra : volilno podkupovanje, ako ae koga k volitvi priaili in javno razSirjevanje ne- | reaničnih reči, da ae vpliva a tem na oddajo glasov. Kot kaznjivo preprečenje izvrše- ! vanja volilne pravice se amatra : proti- ; postavna prilaatitev tujih volilnih legiti- \ macijskih papirjev, pridržavanje istih, da jih volikc ne dobi v roke in preprečenje volilca, da ne more oddati glasa. Kar se lice volilae fleparije, je predloga popolnoma v okvirju aedanje postave. Kaznovan bo, kdor bo izvräeval volilno pravico, ki mu ne gre in naj bo to v aporazumljonju z volilnim opravi- čencem ali brez aporazumljenja, kdor bo potvoril glaBOvanje in izid glaaovanja. Kot poseben slučaj volilno sleparije se označuje izpolnitev volilnega listka v nasprotju z danim naročilom. Ta določba hoče posebno ščititi analfabete, da se njihovo neznanje ne bo skoriščalo. Kar se tiče motenja volilnega akta, je predloga naperjena proti preprečenja konstatiranja volilnega izida po odstra- nitvi razmetavanja in ako se oddane gla- sovnice ali volilna lista naredeza nerabne. Nasilno motenje volilnega akta se bo tudi nadalje kaznovalo po splošnem ka- zenskem zakonitu kot javno nasilstvo. Ako ae kako glaaovanje ali volitev ne more vsled nesklepčnosti izvršiti, tedaj predsednik sejo zaključi ali jo za gotovi čas pretrga. Načrt obaega dalje določbe o di- sciplinarnem redu v obeh zbornicah. Ako kak poslanec ali veö poslancev hudo razžali zbornico ali predaednika, tedaj se ga lahko izključi iz zbornice za najmanj en teden. Vsako izključenje se lahko izvrši na predlog predaednika in a aklepom zbornice, ki pa mora imeti dvetretjinsko večino. Predlog za izklju- i čitev mora biti predložen v prihodnji seji po dogodku, nakar zbornica takoj in brez debate odloči. Poslanec, ki je izključen, za čaaa izključenja ne dobi dnevnin. Da se zagotovi še nadaljna volilna svoboda, dobi volilna tajnost posebno zakonito varstvo z zajamčeno prepovedjo, vsled katere ne bo mogoöe protipostavno izvedeti, kako so glasovali posamezni volilci. ; Ker ae je v novejäem öasu opeto- ; vano pripetilo, da so bili volilni shodi s f silo pregnani, ukrenilo se je potrebno, da ! ae bodo taki shodi mogli nemotno vršiti. Načrt predlaga, da se kaznujejo vsi oni, ki bi ob času volilnih shodov komurkoli ovi- rali pristop, ki bi se nepoklicano tja hoteli vriniti, ali ki bi hoteli raogoČe siloma izriniti ali pa celo odstraniti one, LISTEK. Dolina in hrib. Povest. Spisal Janko Bratina. K (l^lje.) ^^ — Eh ne boa ne mama, aaj te imam rada. — Seveda, pa vendar komaj čakaš, d» boä äla 8 Franom. — To tudi, ker ga — — -— No, ker ga še bolj rada imam kot vas, tako Bi hotela reči, dejala je smehljaje «tara mati. In Olga je stisnila Franovo roko k sebi, kakor bi hotela pritrditi materinim besedam. Tako so priäli v vinograd. Natrgali so tam negaj grozdja in par breskvi, ka- i tere je Olga odmenila Franu na pot. Proti večeru so se vrnili, vsi trije židane volje in veseli. Po tefterji je F ., proail, da sme «üOlgo.e sabo. i„ ko je mati do- lolil*. .u šla skozi trg roko t roki. Ob» mlada, zdrava, polna življenja in nar- daäenja. Mladoat jima je aijaU iz lic ln ¦delo se je človeku, kakor da nista i. tega kraja, da Bta nekje na viaokih sro- bodnih gorah dom«. Ona je bila sicer iz doline, a to je vrgla od aebe ; gori na goro je hrepenela, kjer je življenje res- nično in gorko, kjer je mladoat, kjer je veselje, kakor pravi nekje severni peanik filozos Ibsen. Priäla sta do gostilne in vstopila. H. je ravno povečerjal in ai prižgal ci- garo in Ernesta je prinesla liter na mizo. Trije kozarci so bili napravljeni, a H. je hotel še enega. Nalil ga je in postavil pred Ernesto. — Nocoj pač ne bodete delali Bra- mote omizju in pili bodete z nami. Ne, ne, pozneje morda.| — Dobro, a ne pozabite. Pozneje je Erneata res prisedla. Tako prijetno ji je bilo, ko je videla Frana in Olgo tako ljubeča ae. Morda tadi ona ne upa zastonj ? Saj je vedno tako ljubeznjiv proti njej ta H., morda jo pa le ljubi? Olga ni govorila doati; aedela je ob Franu in ae držala njegove roke. Ko eo zadnjič trčili t slovo, se je komaj bra- nila solz in tadi Ernesti je bilo težko. — Prijatelj, dejal je H., kar se po- znava, ie ni bilo žale besede med nama. Sicer si nisva bila nikdar romantično navdahnjena Orest in Pilat, a razamela ava se, in sicer edino midva res raza- mela. Sedaj greä v svet, ali bolje rečeno, greä domov iz sveta, kjer sva brodila marsikatero leto, sedaj greä, da pripraviš njej miren sttn, njej, ki je tebe vredna. j Bog vaju živi oba ! Zažvenketali ao kozarci, srca so se krčila in zopet bila burno..., Fran je spremil Olgo äe domov in potem odäel s H., kjer je prenočil. — Še jutri na svidenje, dejala ma je ona, in mu stisnila roko. — Da, duša, še jutri. XIII. Drugi dan zjutraj ni bilo skoro žive duäe na kolodvoru. Malo oblačno je postalo, in Sadej, ki je stopal z Olgo po peronu je imel ogrnjen svršnik. Tudi dekle je imelo črno jopico narejeno po ru8kem kroju, kar se ji je kaj dobro po- dalo. Prišlo je äe par kmetov in nekaj drugih ljudi, ki so ae razgovarjali o vre- menu, o letini, o davkih itd Olga se je držala ženina za roko in tako tesno ji je bilo v duši, da bi bila kar jokalt. — Ti Fran, glej, saj boa 1© vedno moj in ne bol nikdar niti za las katere druge ? Vidii, Co se spomnim na ta zadnji meaec, ko sem te videla, da si se vsak dan bolj izgubljal, tedaj mi je bilo to hudo do skrajnosti. Videla sem te le v objema one tam, katera te ni ljubila. In vsa tista družba je bila tebi sovražna, nikdo te ni cenil, vsi so te gledali po strani, kakor bi bil ti inserijoren človek in ne več kakor maraikatera teh puhlih glav. Takrat sem mislila, da si ae zame izgubil, a spomin na tiste prve ure, ki sem jih preživela ob tvoji strani, ko si mi takrat rekel, da me rad imaä in da moram biti Cvoja, ta spomin je bil to- liko vreden, da se mi je äe sedaj zdelo hudo, če te kedö ni tako cenil kot jaz. — Hvala ti, duäica, hvala. Sedaj je vse dobro, plačilo pa doniä zato, ker me nisi zatajila, ampak priznala, da me ljubiä, četudi sem bil le s hriba doma in ne rojen v dolini. — Pojdi, pojdi, saj vei, da te rajši imam kot vse te dolince, ki ie sramnjejo hribovca. Vlak je bil že napravljen za odhod, sprevodnik je opozoril doktorja na to in t* se je še enkrat poslovil od Olge. Po- Ijubila sta se, in že je zaöel železni konj pihati i kolodvora. (Dalje pride.) ki so shod sklicali, ki ietega vodijo — oziroma ki bi se naredbarn sledojih siloma ustavljali. Posamezna kaznjiva dejanja smatrala se bodo po okolnosti kot pregreäki ali prestopki. Posledica obsodbe vsled kakega prekoračenja določil Tolilnega zakonskega načrta bo, da izgabi vsak, kdor bo ka- znovan, pravico, voliti in biti voljon za dobo treh let. Zakonski načrt o izpremenibi § 16. osnovnega zakona v dr- žavnem zastopstvu. zakonski načrt, ki se tiče izpopol- nilve § 16. osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867, drž. zak. št. 141 o dr- žavnem zaslopstvu, ima namen, izpolniti nekatere pomanjkljivosti navedenega zakona, ki so ae tekom časa izkazale kot potrebne osobito v imnnitetnih zadevah. Sedaj veljavna določila glede imu- nitete, izvzemši slučaj, da se Btorilca prime takoj, ko stori čin — določajo, da se sme člana državn^ga zbora raed zascdanjem prijeti \fl proti njema ka- zensko postopati le, če to dovoli zbor- nica. — Ta ima tudi pravico dovolje- vati, da se pred zasedanjem avedeno kazensko postopanje ali pa zapor, ki se je odredil takoj, ko je dotičnik zagrešil dejanje, začasno ustavi, oziroma raz- veljaTJ. Ta določba ovira sodišča, ki morajo vsled kazen8ke ovadbe proti" člann dr- žavnega zbora kazenskim potom posto- pati, dobiti od zbornice pravočasnega dovoljenja ovesti kaz. postopanje in dognati sakti<5no dejanje, predno morejo prositi dovoljenja za izročitev. Posledica tega je, da se dostikrat prosi za izročitev, četudi se pozneje izkaže, da je bila pr- votna ovadba. neatemoljena. Če bi bo dala sodiščem prilika, popred preiskovati zadevo, bi se v takih slučajih ne bilo treba obračati za do- voljenje izročitve na zbornico, ker bi se kazensko postopanje že popred ustavilo. Pa tadi zbornica, na katero se obračajo sodišča s takimi vlogami, je sedaj v nejasnem položajn, ker mora pre8ojati kazenski slučaj na podlagi Če- stokrat v ovadbi pristranski opisovanega dejanskega položaja. Po novem vladnom zakonskem na- chtu se bo omenjeni § 16. t toliko iz- premenil, da se sodišča pooblaščajo, že predno prosijo zborničnega dovoljenja, za izročitev, uvesti predpoizredbe in za- sliäanje prič ter izvedencev. Draga velika pomanjkljivost seda- njega zakona obstoji v tern, da kaznjiva dejanja, pri kterih je rok zastarenja le kratek, zlasti razžaljenja časti, med tern ko se prosi izročitve navadno zastarajo, ker po veljavnem pravu v«led te prošnje čas zastarenja ne more biti niti nstav- ljen niti zadrževan. Tema nedostatka namerava vladna predloga — ednako kot je v nemäkem kazenskem zakonika — priti v okom s tern, da se rok zastarenja določi le za toliko čaea, kolikor ovira uvedenje in nadaljevanje kazenskega postopanja orae- njena določba osnovnega zakona. S tern obdrži vsled napada razža- Ijeni kazensko-pravno varstvo, katerega Tsled pom&njkljivosti zakona gicer ne uživa. Eonečno obsega vladna predloga nadaljno izpopolnitev § 16. omenjenega osn. zak. v toliko, kolikor ae lice kaznjl- ?ih dejanj, ki so jih btorili člani držav- nega zbora med obiidjem in v prostorih državnozborakega poslopja samega. V teh slučajih naj se nvede, Če ni kake posebne imunitetne zadove, naj- hitreje izročitveno pOBlopanje. Postarodajna korporacija mora imeti varstvo nele proti ?,ananjim na- padom, ampak tadi proti izgredom v Jastnem kraja svojega deloranja. Pred- sedniku se bo dala pravica, takoj nare- diti ovadbo na imanitetni odsek, ne da bi bilo treba pričakovati šele prošnje pristojncga sodišča. — Imunitctoi odsek ima nalogo, v takem slačaju poročati zbornici tekom treh dni. Če se ta rok prekorači, ali pa <5e v nadaljnih osmih dneh zbornica ne stori dragega sklepa, se ima smatrati to kot zbornično dovoljenje za kazensko zaslodovanje. Na zahtevo najmanj desetih članov je predsednik primoran, podati ovadbo. To eno8tavno izpremembo izročitve- nega postopanja je priporočati zlasti zato, da ima zbornica v sličnih slučajih že popolen in natančen pregled vseh merodajnih podrobnoäti, ki so potrebni za odločitev, torej ne potrebaje Sele informacij od sodišč. Dop opisi. Iz goreujega Krasa — Dne 24. februvarja so v Avberju na Krasu izvo- lili novega župana v osebi Leopolda Turka iz Gradenj. Izvoljenec je skrben in priden poseatnik. Da li bode tadi skr- ben in priden žnpan, to nam pokaže v bodočnosti. V občinskem odbora sedi tudi znani Jakob Pegan, ki zna priskrbeti ljndern, ki po tern hrepene, jako po ceni častno občanstvo. Z novim žapanom sta si v soroda in ni torej izkljačeno, da bi ga tadi ta ne posnemal. — Društvo „Kraški vrh" je imelo dne 25. febravarja po dolgem počitku zopet veselico in si- cer v Ponikvah pri Avbera. Imeli so tadi kajpada godbo, ki pa ni bila nič kaj posebnega. DruSlveni predsednik Jakob Pegan jmel je pri ti priliki govor, ki se je sakal okolo krompirja. Petje pa v resnici ni bilo slabo. Žalostno pa je, da se take ve^elice ne morejo skončati brez škandalov. Povod škandalom je dal pri ti veselici znani pevovodja, ki se pov8od preveč repenči. Ukrotili so ga na nelep način. Veselice, ki se tako kon- čajo, kakor se je ta, paß niso vzgoje- valne za naäe Jjodstvo in je torej bolje, da popolnoma izostanejo. Politiöni pregiecL Državnl zbor. Danes se je zopet seiSel državni zbor. Poslanska zbornica se bavi danes z nnjnim predlogom gledd krvavih do- godkov v Galiciji, o katerih wrno tadi mi poroeali v zadnji številki svnjega liata. Potem bo razpravljala zbornica o za- konskem načrtn glede avskultantov, in Se-le potom pride na vrsto prvo čitanje nove volilne reforme. Dobata o tem či- tanju bo trajala najbrže več dni, ker se je zanjo oglasilo več govornikov. Dogodki na Ogrskem. Listi piäejo te dni mnogo o spre- membuh v sedanjem ogrskem ministerstn. Imenovsn bode baje jeden finančni mi- nister. Finančno miniatertatvo je nam red upravljal po imsnu baron Föjorvary, fak- tični voditelj tega ministerstva pa je bil drž. tajnik Popovič, kf se je pa te službe naveličal. Tadi dosedanji naaöni minister Lakacs izstopi iz ministerstva. Ta mož se je Bploh preveč" nagibal h koaliciji in je bil jako nepriljubljen pri nemadjarskih narodnostih, katere je hotel po vsi sili pomadjariti. Da tak ölovok ne spada v minieterstvo, ki išče sedaj zaslombe pri nemadjarskih narodnostih, to je pač samo ob sebi umevno. V sobolo je prišel v urad pežtan- skega komitata kraljevi komisar Radnay, kjer je sklical dotične uradnike ter jim prečital dekret, s katorim je odvzeta avtonomija pešlanskcmu komitata. To se je zgodilo zaradi pasivncga apora proti V8em vladnim naredbam, ki se je v tem komitatu dosledno izvajnl. Dosedanji na- meitnik velikega župann pojde v pokoj, in na njegovo meato je imenoval Rad- nay dr. Aurelija G>iatho, ki je takoj na- stopil slažbo. Radnay je dal upornim uradnikom 24 ar premisleka, da se adajo novim akrepom, ker bi bili inače VBJ izpuščeni iz slažbe. Ministerski predaednik baron Fe- jervary je v nedeljo vsprej«l deputacijo občine Badasok, sostojoöo iz 150 oneb. Depatacija jo v interesu poljedoljstva, industrije in trgovine prosila, naj bi »e čim prej zopet avol državni red. Baron Fejervary je odgovoril, da vlada obžalaje, da je prenehalo parlamentarno življenje izraženo od deputacijo čim prej ure- sničilo. Miniflterski predsednik je nagladal, da se vlada trdno drži programa, kate- rega glavna točka da je splošna volilna pravica. Zvezne države Vellke AvatrIJe. ' Pod tem naslovom je v nemškem | jeziku izäla na Lipskem knjiga, ki jo je spisal Aarel C. Popovici, bivši ölen cen- tralnega odbora romanake narodne stran- ke na Ogrskem in Erdeljskem. Popovici priporoča v tej knjigi udlanovitev fede- rativno Avstrije na podlagi narodnih mej — z Ogrsko vred. Potovanje generalnega staba po Hrvatskl In po Bosni. Načelnik genoralnega štaba FZM Beck bo potoval leto^ s svojim ätabom po Hrvatfki in Bosni-Herc^govini. To po- tovanje prične poöetkom maja in bo trajalo tri tedne. Avstro-srb8ki provlzorlj. „Polit. Corresp." je prejela od kom- petentne arbske strani nastopno poročilo : Srbski delegatje so srbski vladi odposlali predlog, ki so ga na petkovi konferenci ogrski delegatje stavili glede trgovinako- političnega provizorija, in ki se glasi, da hnata obe vladi postopati medsebojno na podlagi največe agoinosti in v smisla najvecje uljadnosti. Srbski delegatje so svoji vladi priporoöali, naj predlog sprej me. Načrt o ločitvi zakona v Italijl. „Messaggero" poroča, da ae bo mi- nisterstvo Sonnino izogibalo velikega principijelnega vprašanja o ločitvi za- kona in dotičnega naerta ne bo spravilo pred parlament. Zbali so se italijanskih katoličanov, ki so nastopili z vso odloč- nostjo proti liberalnema poživinjenja za- konskega življenja. Upamo, da si tudi v Avstriji skrha ob tem odporu loža zobe. Prestolonasledstvo v Turčljl. Kakor javljajo iz Garigrada, se vedno bolj äirijo govorice, da namorava sultan nasledstvo na prestola zagotoviti svojemu sinu-ljubljenca Barni Eldin effendija. Ta sultanov načrt podpirata baje Nemčija in Italija, da se tako od- pravi dosedanji red prestolonasled-jtva v Tarčiji, po katerem nasleduje vedno naj- 8tareji člen ceaarske družine. Angleški kralj v Parlzu. Angleški kralj Edvard je dospel v soboto zvečer v Pariz. Na kolodvora so ga vsprejeli ministerski predsednik Rouvier, zi»stopnik predsednika Fallie- resa in osobje angleškega poslaništva. Kralj, ki potaje incognito, se je odpeljal naravnoat v angleško odposlani^itvo, Ob- činstvo mu je priredilo o'vacije. Dogodki na Ruekem. Iz Petrograda poroßajo, da bo red za državno dumo kmalo razglašen kakor zakon, ne da bi ga prej odobril državni Bvet. Novi red določa, da nima nobeden zakon veljave, ako ga nista vsprejela državna dama in državni svet. Državni svet bo sestavljen po polovici iz imeno- vanih členov, po dragi polovici pa iz enakega števila členov, ki jih izvolijo pra- voslavno svecenatvo, plemstvo, zemstva, akademije znanosti, vseučilišča ter tr- govski in obrtni krogi. Državni svet in damo skliče car vsako leto s posebnim ukazom. Obedve zbornici bosta imeli pravico predlagati spremembe, tičoče se že obstoječih zakonov in zakonskih na- črtov, izvzemši osnovnih zakonov države. Državni svet in duma bost^ irnela pra- vico staviti interpelacije do ministrov o njihovem delovanja, ako ieto ne soglaäa z zakoni. Seje državnega sveta in dume bodo v obče javne. V soboto je bila proglaäena v 05- jakovu razsodba proti poročnika Schmidtu in drugim Hokrivcem na rovolti v Črnera morja. Poročnik Schmidt je bil obaojen na vislice, jeden podöastnik in dva raor- narja bodo ustreljeni, dva dijaka sta bila obsojena na dosmrtno poiilno delo in 10 obtožencev je bilo oproäcemh. Ko so poročniku Schmidta prečitali obsodbo, je zaupil : „Lo to milost prosim, da se me uetreli in ne obesi". Iz Kiela poročajo: Eien za drugim prihajajo semkaj ostanki make vztočno- aziJ8ke eskadre. Najprej sta priäla „Ge- sarevičM in „Diana", potem križar „Al- mas". V nekoliko dneh priplajejo semkaj „Aurora", HRosijau in „Gromoboj", na katerem so nahaja kontreadmiral JorJ.en, ter „Olog" z kontreadmiralom Enqaistom. „Zemčag" in „Askold", ki sta mnnj po- Skodovana, ostaneta v Aziji. Nemiri v Kitajski. lz Wttshingtona javljajo : V slačaju, da izbruhno v Kitajski revolucija, odpo- šljejo Zdražene državo tjakaj 20.000 mož vojske, doöirn bi s Filipinskih otokov odšlo G000 mož. Domače in razne novice. Zapriscgii nažcga knozonadskofa. — Danes kg poda naš knezonadškof monsignor dr. S^dej na Danaj, kjer ga v četrtok predpoludne cesar zaprisoze. Imcuovanje. — Veleč. g. Josip L i öa n, tajnik knezo-nad-Skofijskega ordi- narijata v Gorici, ki je ntipravil moseca decembra pret. leta profesorski izpit s prav dobrim vspehomje imenovan hkratu za suplenta specijalne dogmatike v go- riškem osrednjem semenišču. Iinenovanje v politi^ni stroki. — Namestniški kancelist Karol Strenar je imenovan okrajnim tajaikom; raöunski podolicijal Evgen Fore ess in pa na- mestniškim kancelistom. Imenovanje. — Nj. Vel. cesar je imenoval voditelja okr. glavarstva v Zadru, namestniškega svetovalcaa gosp. Joaipa Ton cič-a, dvornim svetnikom, ki bo v odsotnoBti namestnika vodil poele dalmatinskega namestništva. Zalivala. — Vrli goriški slov. rala- dini izreka ženski oddelek „Šjlskega Doma" s tem iakreno zahvalo za po- žrtvovalni trud, ki ga je im:3la s pro- dajanjem narodnih kolekov o priliki le* toänjih plesnih vaj in želi, da bi ta lopi vzgled našel še mnogo sličnih posne- malcev. Za „Šolski Dom" je doälo našemu upravniätvu: V veseli dražbi nabral odbor goriške slovenske mladine pri „Jelenu" 9 K 14 vin. Predsedništvu so plačali : Ivan Kaiin, deželni uradnik za Januar in febraar 4 K; Iran Košir, kurat v Kala 10 K; Štefa Kinderčev v Gorici 20 K. Dobrodelui koucert za „Šolski Dom*4. — Kakor že mnogo let, bode tudi letos v „Čitalnici" koncert za „Šol. Dom* in sicer 7. aprila. Smrtaa kosa. — V nedeljo je po dolgi bolezni na svojom domu v Koprivi na Krasu umrl g. Andrej Z=ig"a, tehaik na graäki politehniki. V petek je umrl v Gorici davčni sluga pri tuk. c. kr. glavni davkariji g. Matija PrimožiČ. — N. p. v ro. I Umrl je v nedeljo v Novem mestu kanonik Matija Jeriha, papežev častni komornik in lastnik zlatega zaslažnega križca. „Našl knlturni delavcl v zrcalu Prešernovih poezlj". — Pod tem na- slovom je izäla te dni v naäi tiskarni knjižica, katero je spisal prof. dr. K. Ozvald. O ti knjižici prioböil je „Slo- venec" v svoji petkovi številki to-le oceno : V predgovoru oznaöi pisatelj kot svojo nalogo poizkas, narisati na kratko na podlagi Preäernovih poezij samih, li- terarni razvoj slovenskega slovstva po- čenši od jo?;efinske dobe. Knjiga se bavi večinoma z analizo onih Preäernovih poezij, kjer se zrcalijo takratne slovatvene razmere, manj so obdelani njih zgodo- vinski in knlturni predpogoji. Jožefinaka doba je nalahno označena: pisatelj vidi v tedanji prosvetljenosti počotek narod- nega, individualistiškega gibanja. Potem povdarja pomen mecena Žige Cojza, delovanje Linhartovo in Vodnikovo, ˇ kolikor se zrcali v poezijah Prešernovih. Pisatelj pride na romantiäko dobo, ki jo analizuje zgolj v njenih zastopnikih med Slovenci. Upleteno je mnogo filo- loäkega drobiža. V prvi vrsti pride tu v poštev Čop. Njegov vpliv na Preäerna izvaja pisutclj iz poozij, ki jih je nag pesuik prvak posvetil svojema aöitelju, pisatelj sam ma le malo dodene. Pri- merno najbolj so dodelane literarne raz- mere, kakor so opisane v „Novi pisariji". Poglavje o abecedni vojski je aeveda suhoparno-, najboljše pa je gosp. pisatelj obdelal pojav i 1 i r i z m a. Ta se mu je dobro posrečila karakteristika, predvsem stališče, ki ga je proti Ilircem zavzeraal realnejši Preäeren, ki ni hotel slovenski jezik žrtvovati neizvedljivi ideji. Knjižico, ki je dobro sestavljena in bo zlasti uceöi 80mladini podala jasen pregled knjlževnih stremljenj v Prešernovi dobi, zelo toplo priporočamo. Mi pa posebno toplo priporočamo to knjižico tadi zaradi tega, ker je polo- vica čistega dobička od nje določena za „Šolski dorn". Knjižica se vdobiva v „Narodni tiskarni" v Gorici ulica Vetu- rini in stane broSirana 1 K 50; vezana 2 K, po pošti 20 vin. več. OgeHJ. — V nedeljo popoluJno okolo 3. ure nastal je v Podgori ogenj v hlevu posestnika Antoaa Delpina. Ogenj je uničil hiev s Benom in slamo, ki se je nahajala v njem. Da ni ogenj na- pruvil večje škode, se ima zahvaliti spretnemu gašenju tovarniških ognje- gaseev. Delpin je zavarovan. Iz Bovca nam poroöajo : Kakor drugod, je pust tadi pri nrn zahteval svojo žrtev. Na pastni torek jo namreö neki finančni slražnik priä I skozi ökno v spalnico svoje ljubimke, katero jo dvakrat ranil z nožem. Xatviua. — V noči od petka na soboto so neznani tatje udrli v prvo nadstropje vile „Liebenw*ldM, ki je last grosice Gristalnigg in ki se nahaja v Rožni doliüi blizn Bajte. OJnesli eo 20 kron, ki so jih dobili na neki mizi in ki so b\W pripravljene, da bi ae drngi dan nekam poslale po poštni nakaznici. Na- dalje Ko odnesli dve zlati i^li za klobak, jeden žepni nož, jeden srebrni prslan in jedno uro za kočijo. Tri dni prebll v kraški jami. — Kmet Matevž Djarjevič je bil na pustni dan silno pijan in ko ao je vračal domor v vaa blizu Bazeta, je padel v neko kraäko jamo, iz katere ni mogel priti 8am in v kateri je prebil tri dni. Šele četrti dan so slišali njegov klic mimo- idoči raščani in ga rešili gotovo amrti. Mož je od atradanja in atraha tako oalabel, da so ga raorali prepeljati v bolnico. Pomilo&čenje kaznjencev. — Nj. Vel. cesar je to dni pomiloaiil 50 kaz- njencer, od katerih dva ae nahajata v kaznünici v Gradiščn, dva pa r kaznil- nici v Kopru. Poinllošfenjc. - Cesar je ßara- jevskega nadškofa Stadlerja, ki jo bil 2aradi protizakoniteg.a prekrščevanja Mo- hamedancev obsojen na 600 K globe, pomiloatil. Važno za losotržce. — Jažna že- leznica je po posredovanju g. drž. posl. vit. Berkaa asliäala prošnjo jažnoštajorskih leaotržcev in je znižala tovornino (Fracbt- satz) za les v celih vagonih tako-le: iz v Trat Reko od 100 kgp. Rimakih toplic 87 91 trga Laško 90 94 Celja 94 99 Štor§ 96 101 Št. Jarja ob jož. žel. 98 103 Grobe! nega 90 104 Do aedaj ae je plačalo iz Golja v Trat 102, T Reko 107 vin. Trgovci Ho-jsahte- vali, da bi so cena znižala na 83 vin. za Trat in 87 vin. za Reko. Torej je jnžna železnica le deloma ngodila želji Ie8otržcem, ali rendarje to korak naprej. — Za les, ki pride iz Savinjske doline in se vozi kar skozi GeJjo (tranaito), je cena iz Olja v Trst 90 vin., v Reko 95 vin.; za ta lea se je znižala cena za 12 Tin. od 100 kg. Avstrijgki Lloyd. — Upravni a vet avslrijskega Lloyda je na rtoj'i seji mi- nolegu cetrtkn ßklenil, da s 1. raarca t. J. povisa plačo aslužbencom na parnikih nižjih kategorij. Glede urarnave plaö drngih kategorij se vräi Še poavelovanje. Kolizija mcj autoinobiloin in izvošČekom. — V sredo popoladne je gel v Trstu izvošček I. Prandi. ki ima kočijo it. 14. in atannje v ulici G^tteri, proko alice S. Giacomo in Monte. V kočiji je sedel stotnik 97. pehotnega polka. V omenjeni ulici je pa prišel izvoščekn nasproti automobil tovarne za luščenjo riža in zadel vanj. Automobil je vodil chanfer Josip Fajdiga, a poleg njega je v automobila sedel mehanik Ivan Kariš. Izvožčekov konj je bil precej težko po- škodovan, dočim bq je automobil zaril v blato pod Pontinijevina gozdom. Živnostenskd bank«. — V neji upravnega aveta Živnostenake banke dne 1. marca so predložili in odobrili bilanco za 1. 1905. Ta izkazuje, odäteväi režijne troške, davke itd. 654 06511 K čint^ga dobička. Pravilna dotacija rezervnega , fonda znaäa 90.614 36 K. upravni svet je akleuil, da predlaga ria občnem zbora dne 18. marca, da Be od čistoj?a dobička izplača 6 odstotna dividomlu t. j. 12 K za delnico, kakor v projSnjem letu. Okrajnega glavarja je okradcl za 2000 K v Miirzzuschlagu pomožni uradnik Lnmminger in pobegnil na Ogrsko. Slovenska zmaga. — Pri Sv. Jarjn ob Sčavnici je dne 1. marca pri obc". volitvah zmagala narodna stranka. Nove rečne mine pri naši ar- madi. — V kratkem He vpeljo pri nnši arraadi nov tip rečnih min. Te nove mine prid«jo v nporabo pri treh oddelkih, ki jih v slučaju mobilizHcije postavi 1. pijoniriäki bataljon. Tehniajci voja^ki od- sek je po majorjo Herbertu, načelniku tretjega oddelka drage sekcije tohničnega voj. odBoka, 8estavil zelo praktično kon- taktno zrezo, popolnujoČ in upoštevajoč več tozadevnih iznajdb pionirskih Čast- nikov. Nadalje »e je sestavila nova na- prava za razruäenje cost in viadaktov. Nov Tolstojcv rom&ii. — Lev Tolstoj je dovršil bvoj novi romin „Zi- danje stolpa", ki izide v kratkem Času. V romanu opisuje Toletoj dana5nje ruske razmere in jih primerja z zidinjem ba- bilonskega stolpa. Proti tobaku. — V Bristtu se je zaprisHglo do 600 dcklic od 16—19 leta, da ne marajo govoriti z noborim takim fantom, ki kadi tobak. Pravijo, da je ta dekliški bklep na tamošnjo moško mla- dino zelo vplival in da so mladeniči sklenili pustiti cigarete. Tamošnja tobačna tovarna pa občnti znatno škodo. Elcktrofon v cyrkvah. — V Ghea- pride je bilo dovoljeno nekemu društvu elektrosona, da pontavi dvanajat svojih aparatov v cerkev. Te aparate jo družtvo potem zvezalo z raznimi bolnicami in zavodi in prenočišči, koder se zdaj lahko pri8ostvnje službi božji, ker se čnje na- tančno vse, kar se godi istodobno v cerkvi. Vihar ob norveSki obali. — Kakor poroča „Aftenposten" iz Dron- theima, se je bati, da je vsled viharja, ki razsaja ob norveSki obali, od 1200 ribičev, ki so se podali na ribarenje na otočje Gjaeslingerne, muogo potopilo. Na morju je videti mnogo praznih ladij in čolnov. Vihar je v petek šo razsajul z vso silo. Oblastnije so odposlalo na pomoč več parnikov. Pet otrok nahlo smrt pod raz- vnliiiaini. — V petek se je v Lyonu na Francoskem porušila neka hiša. Pod razvalinami je bilo pokopanih pet otrok. Sestra umorila sestro. V Trslu je 18-letna Angelina Gaperlo tako ne- srečno sunila z dežnikum svojo 14-Ietno sestro Ido, da ji je prebodla sence ter je döklicn vaiüd tega umrla. V vasi Stubliua na Srbskem so bili otroci dveh sosedov-bratov Stankovič sami doma. Zanesli so na ognjišče alume. Vnela so je streha, hiäa — in 7 otrok je naälo amrt v plamenih. Mas ki rani morilci. — V Jode v Vestsaliji je v zadnji pustni noči več maakiranih oaeb napadlo štiri delavce, jih zvezalo ter vrglo v reko, kjer ao utonili. Trupla so potegnili iz reke, toda morilcev še niso našli. lira mehikauskegÄ ccsarja Maköa se je prodala — kakor poroča „Piccolo" — v Madridu v zaatavljalnici na dražbi. Ura je žepna in zlata in najbrže tista, ki jo je da) cesar pred uamrtitvijo abe Fischerju, naj jo izroči Gharloti. Kapil jo je neki tajee za 1700 K. Glasba. MoSki zbori. Uglasbil Fran Ferjančid. Gena K 2-20. V Ljabljani 1906. Založila Katoüäka Bakvarna. Krasno tiskani zve- zek obaega sledoče napeve: 1. „Budilna" (Dr. 1. Et. Krek), 2. „Zlati dneviM (Silvin Sardenko), 3. „Lisica in petelin" (Bea. narodne), 4. „NaS prapor" (U. Kolaric), 5. 6 7. „Bog blagoalovi pošteno roko- delstvo" (Dr. I. Ev. Krek), kantata v treh odstavkih. 8. „Slovo mrtvim" (A. M. Slomäek), 9. „Pokojnemu t slovo" (Jožef Ferjančič). Skladateljev, ki bi razvijaii v cerkveni in ob enem v svetni skladbi enako moč, je prav mnlo, ker je potrebno za Bkladunje obeh vrst posebnega zna- nja. G. skladatelj nam j^ kot corkveni glasbenik v vnajbolj$em spomina ; saj nam je napisal celo vrsto izbornih cer- I kvenih skladb, ki ge vse odlikujejo po lepih melodijah in dovršeni glasboni faktari. Pa tadi na polji svetne sklaibe je g. pkladatelj pravi mojster, ki zna z malimi pripomočki ratvariti kaj velikega. Naznačeni zrozek pa prinaaa lako izborne skladbe, da smemo trditi, da je t> skla- dateljevo najboljše delo. Skladatelj sicor ni Wagnerijanec, kakoräni hočejo biti sedaj mnogi moderni skladateiji, ki pa aicer Wagnerja Ie po imenn poznajo. Njegov slog je jako Cist in prozoren, ne manjka ma originalnih oblik — pre- vevajo pa njegove skladbe mnogokrat kanonična in imitatorična mesta. Trditi smemo, da je v harmoniji in kontrapun- ktiki popolnoma izvežban. „Liaica in pe- telinM je tako krasen napev, da enacega vkljub obäirni naäi glasbeni literatari ne posedujemo. Jako dobro doäla ata zadnja dva napeva, ki se daata vporabljati kot nagrobnici. Za nagrobnice amo „Slovenci" äe zarea prave reve ! Ona „Jamica tiha" (Blaž Lenčekova — ne Riharjeva), t 6j8 takta je pravcata ironija. Slovenski glasbeniki, pevaka druätval Sezite hitro po teh izbornih akladbah, da jih pozneje, ko bodo razprodane, ne bodete primorani dajati odpisavati za „drag denar". Druötvom, ki naročijo 8 izvodov ob jednem, računa založništvo do preklica | samo 1 K. 50 v. za izvod. Poslati pa ; morajo denar naprej ali pa se jim do- pošlje po poštnem povzetju. Za poätnino , se prida 72 v. i Fajgelj. govolite opustiti osebnosti ter nap, ne oziraje ae na isle podpirati solidarno z goapbdom c. kr. nadzornikom. Gabrijela Vidmar, J. R. Gerzelj, Josipa Merhar, Justina Silič. Ana Mlekuž, Pavla Hmelak, Štefka Komavli, Bojana Boltar. Poslano*). Odprto pismo na gospoda Andr. Vrtovca, začasno upokojenega učitelja v Tohninu. Vaša ponovna na c. kr. okraj. šol. nadzornika Andr. Lasiča naslovljena odprta pisma, v katerih ate si izvolili poleg drugega njegovo uradno delovanje na povsera nekvahfikovan naöin za na- padno točko Vaäega osebnega sovraštva in ste se takorekoč označili kot pokro- vitelja in varnha naših koriati, nas priai- lijo, Vaa tern potom naprositi, da v pri- hodnje opustite nenaprošoni in nepokli- cani zastopati koristi učiteljstva takim načinom. Uöiteljstvo tolminskega politiönega okraja pozna zadostno lastnosti area in znaöaj gospoda nadzornika Lnaiča, zna tndi ceniti njegovo delovanje in mu iz- kazuje največje zaupanje in v največji meri zasluženo spoštovanje. Radi tega smatra učiteljstvo tegii političnega okraja kot častno dolžnost, da tern potom proteatuje proti Vaäim j vednim iz osebnega sovraätva in malen- kOBtnih častihlepnih vzrokov izvirajočim \ napadom ter Vas uljadno proai, da bla~ Ferdo Kavs, A. Dominico, Fr. Uršič, A. Trebše, A. Logar, Krist. Bratina, Bogumil Bratina, Fran Bogataj, Josip Ivančič, Anton Gruntar, Josip Kalan. Anton Stres, Anton Miklavič, Ivan Treble, Raj. Fajgelj, Anton Stres st., Stefan Firm, Ivan Miklavič, Izidor Koch, Ivan Hrast. *) Za vscbino pod tern naslovom je odgo- vorno uredništvo le toliko, kolikor zahtova tisk. zakon. U r. Rojahi! hupujte narodni holeh „Šolshep Doma". Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposkaulicast.25 priporoča častiti duhovščini in siav- nemu občinstvu v inestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, nainrcč ob V» ^'la in °d enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vcga mlina iz Kranja in iz Joch- manii-ovega v Ajdov^čini. Vse blago prve vrste. .Posojilnica in hranilnica v ^jdovščini registrovana zadruga z neomejeno zavezo Vabilo na XII. redni 0BČT7I ZBOf^ ki se bode vršil v nedeljo dne 25. marca 1906 ob 3. uri popoludne v zadružnem uradu v Ajdovščini. Dnevni red: 1. Poročilo načclstva; 2. Poročilo pregledovalca računov; 3. Potrjenje računskega sklcpa za leto 1905; 4. Poročilo o v letu 1905 izvršeni reviziji; 5. Volitev načelstva in pregledovalcev računov; 6. Posvetovanje glede zgradbe lastnega doma; 7. Slučajnosti. Za slučaj, da ne pride zadostno število udeležencev, se skliče drugo zborovanje na istidan ob Vg4. uri popoludne, katero bode sklepčno ne glede na število zastopaiiih članov. Načelstvo. V AjdovlHni, 20. febr- igoö. n so ravno^ar došle nad vse krasne novosti raz- novrstnegablaga, kakor: modne volne, Zephyr, Perkale, sukno za mo- ške obleke. preproge. za- vese. odeje. rumberško, belgijsko in šlezko plat- no, serviete, žepni robci itd. Cene nizke instalne. Uzorci nazahtevozastonj „KROJ. ZADRUGA" Hiša na prodaj z vrtom in gozdom na Vrhovljah št. 30. V tej hiši je že dolgo gostilna ler se odchl tudi gostilniška konce- sija. Hiša je pripravna za Irgovino, ker so lepe poti iz celih Brd, kakor tudi skhidovna cesta iz Plavij. Lep razgled. Razkrižje cest Plave-Kojsko, Kanibreško-Marijino Celje ild. Ponudbe na: Melinek Fran, Vrhovlje p. Kojsko.________________ Ivan Kravos priporoča svojo sedlarsko delavnico v Gorici j na Kornju št. II. Loterijske številke. 3. marca. Trst.......27 72 68 15 77 Line.......45 3 42 87 72 Rojaki! Kuputje „Nar. kolek". Peter Skerbic Gorica Riva Corno h. št. 13, priporoea svojo zalogo pi- va iz prve slov. pivovarne G.9ueri'»«dedičev v Ljubljani. Pivo je tako, da mu ni vsako enako. ; /iOlodec ozdravi, • otožnost odvzame, zdravega, veselega pivca nar'di. i „Centralna posojilnica" registroUana zadruga 9 Dorici, ulica Vetturini hiš. štev. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 dalje : Na mesečna od- plačila v petih. letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za | vsakili 100 K glavnice 2 K na mesec. PoBOJujc svojim članom od 1. aprila 1905 dalje : na menico po 5%% na vknjižbo pa po 5°|0 z 1|8°|o upravnega prispevka za vsacef?a pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge ostane nespremenjena. Krčma „AL CORSO" na Frart-Josipovem Mališčo so proseliv kratkein času na Korenj št.13 Fani Drašcek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hi. št 2. Prodaja stroje tudi na ieden- skc ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoča se slav. občinstvu. Ivan Bednarik priporoea svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. UIKT. TOFFOLI velika zolopa oljhi- ncflo oljo iz noju- godnejih hrojeu Gorica, via Teatro štev. 20 Gorica,v. Seminario štev. 10 Olje jedilno 3ß kr. lit. „ siueje 40 „ „ „ bolje 44 ,, ,, „ «hilmat. 48 ,, ,, ,, istrsko 56 ,, „ „ corfii 56 „ „ „ bari 60 „ „ ,. lucca 70 „ „ ,, nizza 80 „ „ „ uajfineje 1 gl. „ Priporoča dalje pristno in zajamčeno olje v vrčih. Fostrežba najpošteneja. Tä pripomoeek v gospodinjstvu so priznano najboljše testenine Žnideršič & Valenčič-a, ker se ž njimi nele zadovolji družino, temveč prihrani tudi mnogo časa. Jako izdatno sredstvo proti vinTTTHc\*"inTVin iy\ -"Ti/rc^Tim Y\s\ n/^i i /Tin-"i 7"i\ .. Ö V llldi ulZlll U. 111 UldllU JÜ 11(1111 IJIllllll/ je liker (iODlNA, lateifpa napravljata v Trsto lekamarja Rafael Godina, lekarna „Alia Madona della Salutle" pn Sv. Jakopn, in Josip Godina, lokarna „AU' Igea", v uliCi Fcrnelo Št. 4 — StekleniČica atane 1 K 40 vin. — Potom pošte se ne pošilja manj kakor 4 atekleničice, in aicer proti poštnemu povzetju, ali pa, ako ae dopošlje naprej 7 K. nhkar po sUklenu^irf» riopošliojo franko in po v torn zneskn znporadpni vsi pošiljatveni stro^ki. Dobiva se v vseh lfkarnah. „Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani" Dunajska cesta 19 — v Medjatov Mši v pritiicju — Dunajska cesta 19 1. Zav^arovanja vsakovrstuih poslopij, premienin in pridelkov proti požarni skodi; 2. Zavarovanja zvonov proti vsakorsui poškod- bi in 3. Zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno za- varovalnieo na Duuaju za življenje in za nezgode. Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zava- rovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. Taedina slovenska aavarovalnica sprejema aavarovanje pod tako ugodnimipogoji, dase lahkomeria vsako drugo aavarovalnico. V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov se proti provziji nastavljajo spoštovane osebeza tazaupni posel. Postavno vloženi uslanovni zaklad jamči zavarovalcem - popolno varnost. ======= W Svoji k sYoiim! "VI Glavno zastopstvo za Trst, Goriško in Istro pri g. Dragotinu STAREC, Trst, Via Valdirivo 16. Rojaki Slovenci! Pristopajte k domači zavarovalnici!