POMMm plačana v gotovini
Slov. 827
V L|ubl)ani, petek 6. oktobra 1939
Cefta Din V-
Leto IV
Anglija in Francija odklonili današnje
sta vnaprej uradno Hitlerjeve predloge
Hitlerjeva izjava o strahotah uničevanja v Varšavi
London, 6. oktobra, m. Britanski in francoski veleposlanik t Rimu sta včeraj obiskala zunanjega ministra grofa Ciana ter mu uradno v imenu svojih vlad sporočila, da nimata njuni vladi nobenih npov na uspeh nemških mirovni predlogov, v kolikor ne bi upoštevali vojnih ciljev Anglije in Francije.
Ker je glavni vojni cilj Anglije in Francije odstranitev narodnosocialistične vlade in ?.4£m “!tlerla samega, ni mogoče misliti, da l»i Neme ja sprejela kake pogoje od Anglije in rrancije. S tem je nemško-sovjetska akcija za miru na podlagi sedanjega stanja v J pi po uničenju Poljske že vnaprej obsojena na smrt.
6- okotbra. m. Današnji Hitlerjev go-■ii-i n .avnem. zboru bo trajal najbrž blizu dve i..’ V, nJeni ugibajo, da bo vseboval ponudbe za SKiemtev premirja z Anglijo in Francijo. Ce bi rrancija in Anglija takoj ustavili sovražnosti proti ejnoi|i, bi se bil Hitler pripravljen z njima pogajati o ustanovitvi okrnjene poljske državice, nad katero bi seveda imeli vso oblast Nemčija in Rusija. S tem hoče Hitler usodo Poljske postaviti v roke Anglije in Francije.
Rim, 6. oktobra o. Italijanski listi prinašajo poročila svojih posebnih dopisnikov o včerajšnji paradi nemške vojske pred Hitlerjem v Varšavi, pišejo da je razdejanje v Varšavi na Hitlerja silno vplivalo V razgovorih s svojimi spremljevalci je izjavil, da je nemogoče, da bi bil kje še kak državnik, ki bi hotel, da pride v z a -h o d n j E v r o p i do takih grozot kakor v Varšavi. Bilo je blazno, da je kdo hotel Varšavo spremeniti v utrjeno mesto. Škoda je, da ra-
Italija začenja pomorske zveze z Afriko, bližnjim in daljn m vzhodom
.,	Uradno	sporočajo, da bodo
italijanske plovne družbe prihodnji teden začele redni promet z Afriko, Indijo in Daljnim vzhodom, skozi Sueški prekop. Motorna ladja »Rosandra< bo vzdrževala zvezo med Italijo m vzhodno afriškimi pristanišči, ladja »Africac ^ez.° s Šanghajem in Japonsko, motorna ladja »lu** Je , F.ai odplula v MaSaiib ih Bom-Dliii« r rrlia li Ja >Cazareggi« bo te dni od-Dalini	’	4mot?r?a	ladja »Victoriac na
vorn« hnet l ^otorni lafJji >Vestac in >Bos-\oroc bosta pluli na progi med Italijo in Carigradom, parnik »Quirinale« bo vzdrževal zvezo s turskimi pristanišči in Grčijo, oarnik »Cali-tea« pa z Aleksandrijo.
Obračunavanje s komunizmom v Franciji
Pariz, 6. oktobra, o. Uradno poročajo, da je bilo včeraj v pariški okolici razpuščenih 66 komunističnih občinskih odborov. Danes in prihodnje dni ho razpuščenih še ostalih 377 komunističnih odborov v Franciji in Alžiru.
Polkovnik Noriot, vladni komisar v 3. oddelku vojnega sodišča v Parizu, je dobil nalog, naj začne e preiskavo proti Rametteu, Florimondu, Bonteu m»i?rar Ramelte ie predsednik nove parla-sk,uP,np »Delavcev in kmetove, ki je »e stranke k«? "amesto razpuščene komunistič-obtoženi ie	PresloPek>	za katerega so
vsako posredno »1; uredbe, ki se nanaša na cilj je širjenje geseldelavnost’ katere komunistični j>o«lan<>i f1? internacionale. — Vsi poslanci bodo v kratkem aretirani.
Luzercihurg -
mednarodna bolnišnica za ranjence
Pariz, 6. okt. Luksemburški »j -• i ■ predlagal, naj država da luksembJršL VLJe sko postajo na razpolago mednarodnemu Rde’ cemu kri/u. Oddaje te postaje bi sl ulil JI ~j vsem vestem o vojakih, o katerih njihove d?J‘ zine nimajo poročil. Prav tako razpravljajo o možnosti, da bi v Luxemburgu organizirali še osrednji odsek mednarodnega Rdečega križa za bolniško oskrbo ranjencev vseh vojskujočih se držav. V ta namen je iz USA že prispel večji znesek denarja. Luxemburški zunanji minister je v stikih z nemško in francosko vlado, da bi dosegli sporazum za to človekoljubno akcijo. če bi do tega prišlo, potem se kneževini j_-uxemburški ni treba bati za njen obstanek, Ker bodo njeno nedotakljivost spoštovale vse vojskujoče se države.
zen njega ni nihče od zahodnih državnikov mogel osebno videti žaloigre, katere žrtev je bila poljsko prestolnica.
Italijanski list* to izjavo podčrtavajo in pravijo, da bodo vtisi, ki jih je Hitler dobil v Varšavi, nedvomno vplivali na njegov današnji govor v nemškem državnem zboru.
Berlin, 6. oktobra Po včerajšnji paradi je Hitler dal vojakom vzhodne vojske tale dnevni ukaz: 1. septembra ste na moj ukaz začeli boj, da zavarujete Nemčijo pred poljskim napadom. V popolnem tovariškem duhu med letalstvom, pomorskimi in vojaškimi silami ste izpolnili svojo dolžnost,
borili ste se hrabro in smelo. Danes sem mogel pozdraviti čete, ki so se borile okrog Varšave. Z današnjim dnem se končuje boj, ki dokazuje visoko raven nemške vojske. Z menoj vred se ves nemški narod s ponosom zahvaljuje vam. Ko se vam zahvaljuje, gleda narod v svojo vojsko in v njeno vodstvo s polnim zaupanjem. Mi mislimo na mrtve, ki so kakor 2 milijona nemških vojakov padlih v svetovni vojni dali svoje življenje, da bi Nemčija živela. Pod zastavami, ki se ponosno vijejo po vsej državi, se približujemo drug drugemu bolj ko kdaj prej. Vem. da boste v vaši veri v Nemčijo tvegali vse.
Razlage o podaljšanju turškega obiska v Moskvi:
Rusija si hoče zagotoviti izključni vpliv na Črnem morju in na Balkanu
Sofija, 6. okt. o. Podaljšanje obiska turškega zunanjega ministra Saradzogla v Moskvi pripisujejo Bolgari dejstvu, da hoče biti Rusija na jasnem glede vseh vprašanj, ki se nanašajo na črno morje, na Balkan ter na južnovzhodno Evropo. Turčija pa ne odneha od zahteve, da bodoča zveza za medsebojno pomoč na Črnem morju in na Balkanu ne sme nasprotovati določiiom turških sporazumov z Anglijo in Francijo. Sovjeti bi hoteli skleniti črnomorski pakt brez teh omejitev, ker hočejo biti samo oni gospodarji v Črnem morju. Toda spričo odločnega turškega stališča bo Rusija vendarle sprejela turške zahteve, ker se mora zavarovati na črnem morju in mora imeti za seboj Turčijo, če hoče preprečiti vse nemške diplomatične in. druge poskuse na Balkann, zlasti pa, da bi Nemčija dobila politično nadzorstvo nad Romunijo ali nad Bolgarijo. Rusi se hočejo
zavarovati pred vsakim tujim vmešavanjem v Podonavje in tiste države, ki leže ob Črnem morju. Turčija se tega zaveda in hoče v bodočem črnomorskem paktu izsiliti od Rusije priznanje, da ne bo spreminjala sedanjega stanja na Balkanu. To priznanje bi bilo posebno važno za Romunijo, ki^ se že od posega boljševikov na Poljsko boji za Besarabijo.
Carigrad, 6. oktobra, m. Vse časopisje obširno razpravlja o razgovorih zunanjega ministra Saradzogla s sovjetskimi državniki. Vsi turški časopisi poudarjajo, da je cilj turške zunanje politike mir In prijateljstvo Turčije prav tako s Sovjeti kakor z Anglijo in Francijo. Dalje poudarjajo, da pogajanja med Anglijo in Francijo _ ter Turčijo na eni strani in pogajanja med Turčijo in Sovjeti na drugi strani, niso v nasprotju druga z drugimi — temveč se izpopolnjujejo v korist miru v tem delu Evrope
Tesno sodelovanje med JugoslavSro, Madžarsko in Romuniro pomeni ohramsev miru in neodvisnosti držav na fugovzhodu Evrope
v . ®n^®rešta, 6. okt. o. Romunski listi prina-j l'rn,e članke ° razmerju med Romunijo in Madžarsko ter poudarjajo, da se je Madžarska od začetka sedanje vojne v Evropi vedla do Romunije prijateljsko in ni postavila ni-Kakih zahtev To daje upanje, da bosta Romunija in Madžarska rešili vsa vprašanja mirno Poudarjajo pr, tem vlogo Jugoslavije, ki prizadeva z Italijo za čim tesnejše sodelovanje juznovzhodnih nevtralnih držav, če bo po zaslugi Italije in Jugoslavije do takega sodelovanja in povezanosti prišlo, potem se ju-znovzhodnim državam ni treba bati ničesar. Vojskujoče se države nedvomno ne bodo poskušale proti taki skupnosti ničesar, če bi sicer hotele s posameznimi nevtralnimi državami kaj imeti. Kar je med balkanskimi in južno-
vzhodnimi državami spornih vprašanj, jih lahko rešijo, ne da bi pri tem trpela sedanja vzajemnost nevtralnih držav.
Po izjavi romunskega zunanjega ministra je blizu skiep nevtralnega pakta, v katerem naj bi sodelovale vse balkanske države s Turčijo, i	^
Budimpešta, ft. okt. o. Po številnih^člankih, ki jih zadnje dni objavlja madžarsko časopisje in ki se z njimi zavzema za tesnejše sodelovanje med Jugoslavijo in Madžarsko, je danes začelo madžarsko časopisje objavljati take članke tudi o Romuniji, časopisje zlasti razpravlja o razgovorih madžarskega poslanika v Bukarešti Bardossyja z romunskim zunanjim ministrom Gafencom
Bodočnost trgovine med Anglijo in Jugoslavijo
London, 5. okt. Britansko ministrstvo za informacije sporoča, da v nekaterih tujih krogih govore, da bo jugoslovanska zunanja trgovina z Veliko Britanijo trpela škodo zaradi sedanjega vojnega stanja v Evropi. Te vesti so zlobne ter brez vsake osnove in slone na dveh domnevah. Na prvem mestu govore, da Velika Britanija ne bo imela možnosti ohraniti svojo dosedanjo zunanjo trgovino. Dejansko pa je položaj čisto nasproten. Kakor je tudi sam Chamberlain izjavil z uradega mesta, se Velika Britanija pripravlja na dolgo vojno. Z ozirom na to mora Anglija svojo zunanjo trgovino le ohraniti. Začasni zastoj v trgovini z Veliko Britanijo je treba pripisati izključno le prehodu iz mirnega v vojno stanje.
Velika Britanija in njeni zavezniki bodo lahko preskrbovali Jugoslavijo z najpotrebnejšimi izdelki.
mes^u govore, da trgovina * Britanijo po morju ni varna. Omenjajo . nevtralnih trgovskih ladij po nemških iroi«°rn,c?h J. Severnem morju. Tukaj pa je n« R u”-,1’ da so te potopitve omejene le “•tisko morje, kamor je angleški vojni
Estonska - drugi sovjetski protektorat
ob Baltiškem morju
Je, sovjetska vl.d«
oddelkov in	ft
ma podpisala včeraj pogodbo o vzajemni nomoči med Letonsko iri rdečo Rusijo. PogodTa je podo-bna nedavni pogodbi med Sovieti in KcL in * njo je druga mala baltiška država ;	samo-
stojnost. Pogodba vsebuje naslednja določila-
1. Pogodbenici si bosta ob napadu ali nevarnosti napada po kaki evropski velesili na njene ^'morske ali kopne meje prišli na pomoč.
2. Sovjetska Rusija bo preskrbovala letonsko
Armado z orožjem po ugodnih pogojih.
3. Letonska priznava Sovjetom pravico, da si *a varstvo svojih koristi v letonskih pristaniščih Ljepaji in Vindava uredi vojna oporišča za mornarico in letala. Oporišča si lahko uredi tudi ob
morski ožini Irben.^ V teh oporiščih bo Rusija na letalsldh^il vzdrzevala določeno število čet in
4. Pogodbenici ne bosta sklepali nobenih sporazumov ali zvez, ki bi bile naperjene proti kateri od njiju.	11
5. Izvedba te pogodbe ne sme v ničemer kršiti neodvisnosti, državnega, gospodarskega in socialnega reda v obeh državah. Zemljišče sovjetskih oporišč ostane letonska last.
Pogodba bo veljala deset let in se bo sama po sebi podaljševala, če je nobena država ne bo odpovedala.
Zahtevajte povsod nas lis!!
Vesti 6. oktobra
Za Estonsko in Letonijo bo prišla na vrsto S«
Litva, da se odreče svoji samostojnosti. Kaže, da bodo boljševiki že prihodnje dni premestili svoje divizije z letonske na li-tavsko mejo, nakar bo sklenjena običajna prijateljska pogodba.
Neznana podmornica je potopila veliki ameriški trgovski parnik »Iroquois«. Nemci trdijo, da so ga potopili Angleži, da bi Ameriko spravili v vojno proti Nemčiji. Par-nik je vozil blago v Anglijo.
Prostovoljski letalski polk so začeli sestavljati domačim v Indiji. Polk bo v kratkem odpotoval v Anglijo.
Nemško podmornico so opazili zadnje dni ob obali južnoameriške republike Čileja. Nemški zunanji minister Ribbentrop je dal japonskemu tisku obširno izjavo, v kateri razlaga in brani zvezo med Nemčijo in holjsevi sko Rusijo.	■
Turska vlada je sporočila poljskemu poslaniku
v Ankari, da Turčija ne prizna uničenja t oljske in da smatra vlado v Parizu za zakonito zostopnico poljskega naroda. \dova pokojnega maršala Pilsudskega, ki ie dopotovala z otroki v London, je dala listu >Lwening Standard« izjavo, v kateri prav,, da n,ti maršal Pilsudski, niti živa duša na Poljskem ne bi bila mislila, da se bodo Rus' sporazumen z Nemci za skupni napad na Poljsko.	H
ngS.dr^Vni poc]tainik za zunanje zadeve
Huttler je v poslanski zbornici izjavil, da
Haln ? I- P° švicarskem poslaniku riala Angliji zagotovilo, da ne bo uporab-
bomh , l rJ,i Vr.,jrV strupenih plinov in , & & b° *-k” lO.OOO Italijank je zadnje dni naredilo skuš-M^rl l ..zmožno, vojno tehnično službo Med njinn (c tisoč radio-tolegrafistk ki
pofreha.	mS£’£ £
Ameriško vojno ministrstvo je naročilo V«)
Tanki dsonnaJ H	12 ^" težkih!
Sv. oče Pii Yn J IrSenejMega vzorca-v b° * *<» ™n
nikov T; ZnprH, V- jcon,Hnističnih književ-kojšnji mire M^V^- 7 T*0™™ »”■-
son k Te bil , V1"” Je !,,dl neki Jpa"-
nikJa Ssn"reinik ^'"-'"-Hčnega večž ker de^ar ?rAre°brnifeV ho -eč.
pri"*j*“ •
prisCTnTš?nJT f * 80 , ^'jševiške oblasti v pr stams' u Murmansku zadržale 12 anele-sK,h ,n 5 švedskih ladij, ki so bile nfto-
fnornarici za zdaj še nemogoče pluti. Na vseh drugih morjih pa so britanske vojne ladje že zavarovale svojo premoč in uspešno preprečujejo nemško podmorniško delavnost. Anglija je tokrat uvedla sistem spremstva, ki se je tudi sedaj pokazalo prav tako učinkovito kakor v pretekli vojni, in ta sistem se izpolnjuje čedalje bolj.
Včerajšnjo parado nemške vojske pri razrušeni Varšavi so prenašale vse nemške radijske postaje. Med prenosom je govoril tudi nemški letalski častnik, ki je večkrat bombardiral poljsko prestolnico. Dejal je, da je bil pravi užitek gledati, kako so te bombe udarjale ob tla, potem pa so v ognju, dimu in plamenu frčale cele hiše — in najbrž tudi ljudje — po zraku.
Romunski zunanji minister izjavlja:
Romunija bo ostala mirna, dokler je kdo ne napade
Bukarešta, 6. okt. m. Zunanji minister Ga-'encu je sprejel včeraj časnikarje in jim izjavil: če ne bomo napadeni, bomo nadaljevali z vzdrževanjem prijateljskih odnosov z vsemi sosedi. Prepričan sem, da bo na naši celini nastala zmeda, če narodi v Evropi ne bodo ostali zvesti vzorom miru. Romunija je mirna in pa pripravljena. Branili bomo državo, če bo to potrebno.
Ko so ga časnikarji vprašali o zadnjih zahtevah Bolgarije glede Dobrudže, je Gafencu odklonil odgovor, pač pa je dejal, da Rusija ni zahtevala nobenih ozemeljskih sprememb glede Besarabije. Ustvaritev balkanskega mirovnega bloka je v skladu z romunsko zunanjo politiko. Vse pa je odvisno od razgovorov, ki jih ima v Moskvi turški zunanji minister Saradzoglu z odgovornimi sovjetskimi državniki.
Atene, 6 okt. o. >Assyrmatos< prinaša raz-go or z romunskim zunanjim ministrom Ga-f"’ ki ie izjavil: Sedanja romunska vlada
lit* 'l- "Uober za državni priznik na cast poljskemu generalu Kazimirju Polav-
orM0'1-	.'V,red	120 ie*i bori! 7a
. nost Amerike.
Nemci poročajo, da so v septembru zbili na
skih lehd FJ 72 ane,c*kih in franco-gnbili samo
soTSbilfon? ^ P°Ve,r°’ k°llk<) letal
Predsednil^ francoske vlade Daladier je včeraj
Par zn °Pn,PTCt "■ f"rŠki,,n P0sIaf>ikom v i arizu. I osvetovanje je veljalo skorajšnie-
Franci* oPISU VOjaške zveze med T»rčijo in
Tursko vojaško odposlanstvo v Londonu se bo
danes udeležilo pojedine, katero bo njemu na čast priredil londonski župan.
Angleški podkralj v Indiji je imel važen se-stanek z voditeljem Indijcev Gandhijem. /-di se, da je Gandhi obljubil Angliji svojo podporo za nadaljevanje vojne.	"
Vesti z zahodnega bojišča
Pariz, 6. okt. m. Italijanski Ust >Messa"ero< poroča, da na zahodnem bojišču pripravljajo velike napade. francosko vrhovno poveljstvo je silno ojačilo svoje težko topništvo. Omembe pa je vredno, da poveljujejo topniškim oddelkom po večini preizkušeni pomorski strokovnjaki iz Ankdiie Tudi nemško topništvo je zelo aktivno. List poudar ja, da je bilo povsod opaziti, da francoske postojanke gospodujejo na vseh odsekih, zlasti pa' so močne postojanke okoli Boscha in Dettingena
izven spopada Poskusili bomo vse, da se volna
k"n"»'TČC vojne. Ohranili bomo	fil™"*««.”-
tisce tisočem Pollakom	•	f
ohramli prijateljske odnošaje z Nemčfjo ^7"
dij
Ameriška vojna mornarica plove proti Havajskemu otočju
Sandiego, 6. okt. o. 29 ameriških bojnih la-, in iub bombnikov je včeraj z večjimi oddelki sjjremnih ladij odplulo na Havajsko otočje. Ko bo ta pomorska sila priplula tja, bo na tem otočju[ sredi Tihega oceana zbranih največ bojnih ladij in letal, kar pomnijo. Acier.iška mornarica in letalstvo bosta ostala v Havajskih vodah več mesecev. Niuna naloga je va-rovati koristi Amerike ter Francije in Anglijo v I ihem morju ter DreDrečiti kako morebitno japonsko akcijo
V nedeljo začne izhajati
nas novi listek
■J*! Angeli gaijevili lic €
m______
Roman s slikami
Drzen roparski napad pri Sv. Joštu
Ropar je na svojo žrtev streljal in jo nato zavlekel v Savo
Ljubljana, 6. oktobra.
V kranjski okolici je zbudil veliko razburjenje drzen roparski napad, ki se je primeril v sredo ponoči v bližini kolodvorske postaje Sv. .Jošt pri Kranju. Žrtev napada je bil 25 letni mizarski pomočnik Rotar Jožef iz Zgornje Besnice nad Kranjem. Rotar je zaposlen pri tovarni Jugočeška v Kranju in hodi v6ak dan domov v Zgornjo Besnico. V sredo zvečer je imel nočno šihto in 6e je okrog polnoči vračal domov. V bližini postaje Sv. Jošt je šel po poti ob Savi. Iznenada je iz leme skočil predenj krepak neznanec, mu pomolil pod nos revolver in zahteval, naj mu izroči, denar. Rotar je bil tako presenečen, da se prvi hip 6ploh ni znašel in sc komaj ve spomniti, kaj se je nato zgodilo. V podzavestni obrambi je dvignil roke proti napadalcu, toda v tem je ta že ustrelil in zadel Rotarja v čelo. Rotar 6e je zgrudil nezavesten na tla, ropar pa mu je pobral ves denar, ki ga je imel pri sebi — 150 din — ter ga nato zavlekel po bregu Save navzdol in ga potisnil v
vodo. Sreča je bila, da je vladala popolna tema, kajti tako ropar ni opazil, da je Rotar v vodi le do vratu, glava pa mu moli iz vode. To je Rotarju rešilo življenje. Mrzla voda ga je kmalu spravila k zavesti. S poslednjimi močmi se je zavlekel na breg, napravil nekaj korakov, nato pa obležal ponovno nezavesten. K sreči 60 kmalu prišli mimo neki ljudje, ki so ga našli in spravili do prve hiše. Zjutraj so ga pripeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer je že izven nevarnosti.
Rotar sc od vsega dogodka spominja le tega, da je skočil predenj neznanec, ki je z naperjenim revolverjem zahteval od njega denar, ter trenutka, ko se je prebudil iz nezavesti v mrzli vodi. Ne spominja pa 6e ničesar o 6trelu. V bolnišnici so ugotovili, da ima kroglo še v glavi. Imel je srečo, da mu krogla, kljub temu, da ga je zadela v sredino čela, ni prav nič poškodovala možganov in možganske mrene. Ako bi ga krogla zadela le dober milimeter nižje, bi ne bil več med živimi.
Orožništvo v kranjski okolici vneto išče drznega roparja.
Septembra prodanih nad 11 milijonov
zemljišč
Razne zanimivosti iz zemljiške knjige
Ljubljana, 6. oktobra.
Zemljiška knjiga ljubljanskega okrajnega sodišča zaznamuje letos že prav mnogo raznih zem-ljiškoknjižnic transkacij. Število spisov je naraslo že sedaj nad 7500 in bo letos dosegla zemljiška knjiga gotovo pravi rekord napram ostalim letom. Zemljiška knjiga zaznamuje poleg raznih drugih zadev prav veliko število kupnih pogodb. Tudi znatna posojila so bila vknjižona. Poleg zemljiške knjige je dober barometer za presojo gospodarskega položaja Ljubljane in okolice zemljiško-prometna komisija na okrajnem sodišču, ki ima nalogo odobravati razne kupne pogodbe, darilne pogodbe, izročilne pogodbe in vse dražbe, na katerih so bila prodana zemljišča in hiše v mestu odnosno v okolici. Zemljiškoprometna komisija zaznamuje do konca septembra že 1337 poslovnih številk. Lahko računamo, da je med temi zadevami nad 1250 zadev, ki se nanašajo na kupčije z zemljišči in hišami. Samo v septembru je zemljiškoprometna komisija zaznamovala 162 kupnih pogodb. Vrednost prodanih posestev, parcel in hiš znaša celotno 11,181.300 din. Velik rekordi Gotova leta, zlasti ko je vladala finančna in gospodarska kriza, niso zaznamovali niti tolike vrednosti v vsem letu. Zanimivo je, da so nekateri posestniki, ki so lastniki zemljiških parcel ob živahnih prometnih žilah, parcelirali velike, zemljiške komplekse v slavbne parcele in jih sedaj prodajajo interesentov, ki si tam grade svoje domove, vile ih lične hišice. Ob teh žilah je svet v mnogem "pogledu pridobil na vrednosti. V okolici pa so tudi posestniki, ki prodajajo parcele, da zbero i Vsote v svrho poravnave dolgov in drugih obveznosti. Barjanski svet je drugače še vedno poceni, tudi gozdne parcele so razmeroma poceni. V središču mesta je svet zelo drago. Navadno so cene od 150 kv. m naprej. Dosezajo pa tudi cene po 500, 1000 in še več za kv. meter.
Kakor znano, je Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani kupil velik zemljiški kompleks od uršulinskega samostana, kjer bodo zgrajene moderne stanovanjske hiše. Zavod je kupil kompleks v izmeri 4039 kv. m za 2,469.500 din. Kvadratni meter je bil po 500 din. Visoko ceno je dosegla stavbna parcela, ležeča ob Tyrševi cesti, ki je last Kmetske posojilnice za ljubljansko okolico, ta denarni zavod je prodal gosp. Ignaciju Voku, veletrgovcu v Ljubljani, Tavčarjeva ulica št. 7, parcelo štev. 30/19 k. o. Kapucinsko predmestje v izmeri 526 kv. in za 852.120 din. Kvadratni meter jc bil po 1620 din. Tu namerava g. Vok zgraditi moderno hišo z obširno prodajalno za šivalne stroje in kolesa. Strojne tovarne in livarne, ki so prva leta po prevratu poslovale najugodneje in so bile naposled prodane na javni sodni dražbi ter so vse njih nepremičnine z vsem inventarjem ku-
pila Javna skladišča, so 6edaj popolnoma likvidirane. Ob Tyrševi cesti se nahajajoča tovarniška poslopja so podrta. Material so pokupili mnogi interesenti.
V zemljiški knjigi je bil sedaj zaznamovan prenos lastninske pravice glede zemljišča, ležečega med Zvouarsko in Tesarsko ulico, ki je bil svoj čas last livarne Samasa, po prevratu Strojnih tovaren in livaren. Zadnja lastnica tega sveta, ki meri 2385 kv. m, so bila Javna skladišča. Ta so ta svet, ki spada pod vlož. št. 13 k. o. Karlovško predmestje, prodale g. Franu Batjelu, tovarnarju in posestniku na Karlovški cesti št. 4, za 357.750 dinarjev. Splošno pa je bilo prodanih v Ljubljani in okolici mnogo hiš in vil. Združene opekarne d. d. v Ljubljani so kupile od posestnika Janeza Samotorčana na Vrhovcih pri Viču veliko gozdno parcelo št. 331/1 k. o. ftuica v izmeri 9515 kv. m za 180.000 din. Prav ob tej priliki omenimo, da k. o. Šuico, ki nosi ime po naselju istega imena v bližini Dobrove odnosno Rokave, različno naziv-Ijejo. Nekateri pišejo k. o. Švica, kar pa ne odgovarja pravemu fonetičnemu nazivu te katastralne občine. Domačini namreč pravijo »Šujca« in bi bilo zanimivo, da bi nam kak slovenski filolog razjasnil to ime in njega pravilen naziv, ki naj bi ga potem uradno rabili. Ali je pravilno »ftujca* ali »Švica«? Prav zaradi dvojnega naziva nastajajo dostikrat različne pomote.
Trcrafa v stranki
Belgrad, 6. oktobra, m. Kakor smo že poročali, je izvršni odbor demokratske etranke na 6voji zadnji seji izključil iz stranke odvetnika iz Arandjelovca Čedomirja Plečeviča, enega izmed voditeljev tako imenovane demokratske levice. Ta politična skupina je namreč z odobravanjem sprejela sporazum med Dragišem Cvetkovičem in dr. Vladkom Mačkom in tako zavzela stališče, ki je v nasprotju s stališčem izvršnega odbora demokratske stranke. Plečevič je sedaj objavil v časopisju daljšo izjavo, v kateri poudarja, da se je dolga leta boril za sporazum s Hrvati in je delal vedno za to, da bi sc ustvarila taka državna za-jednica, da bi v njej Srbi, Hrvati in Slovenci končno spoznali, da je država Jugoslavija skupna in nujna dobrina vseh teh treh narodov Plečevič napada nato vodstvo demokratske stranke, ki ob tako važnih vprašanjih operira z neumestnimi gesli strankarske politike, Plečevič poziva vse demokrate, naj n» hodijo po stranpoti, koder hodijo voditelji demokratske stranke v intimni družbi z
Opozorilo upokojencem, ki prejemajo pokojnino od rav-nateljstva drž. žel. v Ljubljani
Direkcija državnih železnic v Ljubljani obvešča vse nove in stare upokojence, provizioniste in miloščinarje ter rentnike, da jim bo v prihodnjih dneh poslala po pošti nove prijave za prejemanje osebnih in rodbinskih doklad za vpis podatkov po navodilih na tiskovini.
Direkcija opozarja vse upokojence in upokojenke, da je treba na prijavah izpolniti točno tudi novo razpredejbo »spisek otrok«, ki veebuje podatke za zaračunavanje prispevka za narodni obrambni sklad.
Mnogim upokojencem se je zaračunaval prispevek po višji stopnji, ker direkcija pri odmeri davka ni mogla upoštevati onih otrok, za katere nima podatkov. Tudi ji ni znano, če imajo žive otroke, oz. če so imeli otroke, ki so morda umrli.
Da pa bo mogla direkcija prispevek pravilno pobirati, naj vsi upokojenci in upokojenke vpišejo v označeno razpredelbo vse otroke, žive in umrle zakonske in adoptirane ne glede na starost.
Vse pravilno izpolnjene prijave naj upokojenci in upokojenke oddajo do najkasneje '31. oktobra pri pristojnih postajnih uradih (ki imajo upokojence v evidenci glede naročanja premoga in voznih kart), kamor naj se tudi obračajo za vsa pojasnila.
Trgatev na Štajerskem se pričenja
Dva vira dohodkov in skrbi štajerskega kmeta: vinograd
in sadonosnik
Maribor, 5. oktobra.
V Slovenski goricah in v Halozah so vinogradi oživeli. Kljub čemernemu vremenu so vino-nradniki' začeli s trgatvijo. V mariborski okolici, kjer želijo imeti vinogradniki čim slajšo kapljico, bodo še počakal is trganjem grozdja do pričetka prihodnjega tedna^ Potem pa bo trgatev splošna in le še tisti, ki želijo imeti res najboljše vince, bodo medili in zorili grozdje še naprej. Seveda pa to le v primeru lepega vremena. Prav zaradi obetajočega deževja so pohiteli vinogradniki s trgatvijo, da spravijo v kleti še zdravo grozdje, ki je ietos izredno lepo. Če pa bi ga dalje časa namakal dež, bi začelo pokati in gniti. Poleg tega pa so dobili v vinogradih nenavadne obirače, ki povzročajo veliko škodo. Cele jate škorcev, kosov in tudi vran se zaletavajo na sladki sad in ga zobljejo. Pravijo, da še nobeno leto niso delali ptiči v vinogradih take škode, kakor letos. — Izgledi za kvaliteto letošnjega vinskega pridelka so dobri, bili bi pa še dosti ugodnejši, če bi bilo sedaj lepo sončno vreme. Vsak dan bi potem dvignil količino sladkorja za dobro stopnjo. Na
mariborski Vinarski šoli merijo vsak dan količino sladkorjav moštu. Te dni se je gibala pri navadnih vrstah okrog 18 stopinj, pri boljših 19. pri najboljših 20 stopinj. Če bi bilo sedaj ob trgatvi lepo vreme ter bi se dalo še nekaj časa čakati z branjem, bi dobili mošt s povprečno vsebino 22 stopinj sladkorja. — Vinska kupčija z moštom so sedaj še ne razvija.
S pričetkom trgatve pa je prenehal posel r sadonosnikih. Jablane so obrane, jabolka čakajo v kletih in skladiščih na kupca. Zal je sedaj izvozna trgovina z jabolki povsem zastala. Izvozniki čakajo na rezultat pogajanj med našo in nemško trgovsko delegacijo v Belgradu, ki naj uredi tudi vprašanje izvoza naših zimskih jabolk. Izvažati bi že lahko začeli, toda Nemčija nam ponuja za naša najboljš zimska jabolka le 15 mark za 100 kg, dočim zahteva naša država 25 mark* Letina zimskih jabolk je letos na štajerskem slaba ter bi bilo za izvoz kakih 600 vagonov. Pa še teh ne bo mogoče izvoziti, če n bodo Nemci zvišali nakupne cene. Točasno se plačuje blago po 135 do 145 din franko postaja.
Ljubljana od včeraj do danes
V znamenju hudih jesenskih nalivov
Vsi oktobrski dnevi so bili več ali manj deževni in so nam trdovratno napovedovali, da nas glede padavin čaka še kaj hujšega. In res, včeraj so se nebeške zatvornice odprle na široko in stresle na Ljubljano ogromne množine vode. — Ze dopoldanski naliv, ki se je pričel okrog 9 in je trajal kar skoraj do opoldne, je bil prav močan, še huje pa je bilo popoldne od 3 naprej pa do 7 zvečer. Po podatkih meteorološkega zavoda je od včeraj zjutraj pa do davi ob 7 padlo na Ljubljano 70.3 mm dežja, to je količina, ki je niso zmogli nekateri celi meseci letošnjega leta. V prvih petih dneh oktobra pa je padlo na Ljubljano že 118 mm vode, dpčim je ves mesec september izkazoval 115 mm padavin.
Ljubljanica je precej močno narastla, zlasti v gornjem toku, kjer je med Vrhniko in Bevkami s svojim pritokom Bistro že prestopila bregove. Tudi skozi naše mesto se vale po obeh strugah ogromne množine umazane vode, ki je dosegla že višino odvodnih kanalov. V Vevčah Pri Hidro-centrali na Fužinah je Ljubljanica narastla že 1.60 m nad normalo in je pri izlivu v Savo nre-pravila bregove ter se razlila po ondotnih travnikih. Išca na Barju je zvrhano polna in obstoja nevarnost, da bo zdaj zdaj stopila iz korita. Zaradi hudih nalivov na Gorenjskem je hitro narastla tudi Sava, ki izkazuje pri elektrarni češenj v Tacnu 1.20 m nad normalo.
Ako bomo doživeli zaporedno še nekaj takšnih deževnih dni, kakor je bil včerajšnji, se moramo bati velikih jesenskih povodnji. Naš kmet, ki ima s polja pospraviti še ajdo, zelje in repo, zato s trahom gleda v oblačno nebo, ki nam obeta še mnogo moče.
Ob včerajšnjih nalivih se je v vsej svoji mi-
bivšimi diktatorji. Ljudstvo naj podpre le tiste, ki hočejo zaključiti in dovršiti delo narodnega sporazuma.
zeriji pokazalo vprašanje cest, ki vodijo v Ljubljano. V tem pogledu prednjači uboga Dolenjska cesta, ki je tako slabo oskrbovana, da se ob vsakem malo hujšem deževju spremeni v blatna močvirje.
Drobna kronika
Potegavščine na reševalni postaji. Vsakdo pozna in ceni naporno in odgovorno delo ljubljanske reševalne postaje in njenih reševalcev. Vsak čas, ponoči in podnevi, ob lepem in slabem vremenu, so ti možje na razpolago, da priskočijo na pomoč bližnjemu. Toda kljub temu se še najdejo brezvestni ljudje, ki si dovoljujejo z reševalno postajo nesramne šale. V zadnjem času so se dogodili trije primeri, da so bili reševalci z avtomobilom telefonično klicani tja in tja — v vseh tr«h. primerih daleč ven v ljubljanska predmestja. Ko pa so prišli na lice mesta, se je izkazalo, da je šlo za brezvestno potegavščino. Postopanje teh ljudi ni mogoče dovolj ožigosati. Kakor je gotovo, da je takšnim ljudem težko priti do živega, saj se skrivajo za kuliso ljubljanskega telefon, omrežja, toda če bj se posrečilo kdaj zasačiti katerega od njih, bi ga morala oblast tako eksemplarično kaznovati, da bi enkrat za vselej vsakogar minila želja, uganjati potegavščine z reševalno postajo.
Iz ljubljanske bolnišnice. Pri cepljenju drv se je močno vsekala v levo roko 46 letna Geržetič Viktorija iz Ljubljane. — 261etna služkinja Kocjan Angela iz Ljubljane je padla s kolesa, si zlomila palec na desni roki in se tudi sicer precej občutno potolkla. — 30 letni Kunovar Ivan, posestnik z Mošenika. pa si je pri padcu s kolesa zlomil kliuč-nico.
Trda kazen za navlfalce cen
Belgrad, 6. oktobra, m. Pred tukajšnjim sodiščem ije bila nova razprava zaradi prekrška proti določilom zakona glede navijanja cen življenjskih potrebščin. Na zatožno klop je prišel zastopnik veletrgovine Pamtelič, ki je povišal v znatni meri cene kavi. Obsojen je bil zaradi tega nepogojno na 10 dni zapora in na 4000 din denarne kazni.
66
Skrivnost smrtne megle
»Pojasniti Vam hočem to stvar le, če mi daste svojo besedo, da bosle o tem vekomaj molčali.«
Sedaj je bil pa Devorny tisti, ki se je smejal.
»Toda pri Vas častna beseda vendar nič ne velja ...«
»Drži«, je pritrdil Morris. »Pred tremi dnevi bi na vašo besedo ne dal nič. V tem času pa se je ugotovilo, da ste Vi svojo besedo dejansko držali. Mislim pri tem na vašo poroko... Čestitka bi bila gotovo neumestna?«
»Zares — zelo neumestna. Toda ostaniva rajši pri stvari. Dam Vam svojo besedo, da bom molčal o vsem, kar mi boste danes povedali, še manj pa mislim govoriti o čemer koli, kar bi Vam utegnilo škodovati. Zakaj ste se torej prestrašili imena Murphi?«
»Bila jo neverjetna nepremišljenost z moje strani,« je dejal nekam sramežljivo Morris. Nato je tiho pristavil: »Ime Murphi je namreč moje dejansko ime... Sicer pa — v ste-kleničici je bil seveda strup: neka vrsta uspavalnega sredstva. Imam ga za vsak primer vedno pri sebi. V drogeriji pa bi vsekakor ne mogli izvedeti nič natančnejšega, ker ta strup sam mešam. V stekleničici je bilo čisto nedolžno uspavalno sredstvo — prav isto, ki ste ga vi pozneje popili kot strup. Sedaj pa k pravemu namenu mojega obiska!«
Morris je skočil pokonci in stopil nekajkrat po sobi.
»Zaradi mene ste imeli obilo neprijetnosti,« je dejal medtem ko je hodil sem pa tja. »Cele dolge tedne ste delali skoraj izključno le zame in za moje namene ...«
»Pustiva to,« je vzkliknil Devorny nevoljno. »Ni vam treba podrobno naštevati svojih uspehov! Priznam, da sem premagan. Vaša zmaga je priznana!«
Presenečen je Morris obstal.
»Vi me zelo omalovažujete, mr. Devorny,« je dejal očitajoče. »Tod amorda imate prav: nekaj podlosti tiči v nas vseh. — Pa vendar nisem hotel o tem govoriti.« Segel je z roko v svoj žep v suknjiču in potegnil iz njega zavojček pa-nirjev. »To je moja zahvala za vašo pomoč in podporo.«
»Kakšni papirji so to?« je presenečen vzkliknil Devorny.
»Tukaj,« je pojasnil Morris, »je med Mutachorom in Robinson Brothers — sklenjena pogodba. Vaša je, kajti vi ste bili tisti, ki jo je vzel Mutachoru. Ne dokazuje sicer veliko — toda podpis — poglejte sem — Robinson, ki ga je Lammerley sam ponaredil! Velikanska napaka — potem tule, fotografija neke druge pogodbe. Ta je prav tako vaša, kajti naredili ste jo pri svojem nočnem vlomu v tovarno...«
»Dovolite mi,« je vzkliknil Devorny presenečen. »Ta posnetek se vendar ni mogel posrečiti, kajti pri vhodu iz tovarne ...«
»... zapadejo vsi posnetki uničenju zaradi posebnih žarkov,« je doda! Morris. »Vi pa pozabljate, da ste tisto noč prišli skozi okno in da vas je miss Lammerley peljala ven skozi stranski izhod, kjer niso nameščene nobene priprave za uničevanje posnetkov.«
»Fotografirana listina je stara štiri leta. Lammerleyev podpis na njej j epopolnoma drugačen kot. njegov sedanji. Takrat se je šele namreč naučil podpisovati ime Lammerley.«
»Kaj hočete povedati s tem?« Nekakšen poseben nemir se je lotil detektiva. »Hitro! Tak govorite vendar!«
»Reči hočem, da se Lammerley v resnici piše Liliencron in da je angleški državljan. V Angliji je bil obsojen na dvanajst let ječe — zaradi ponarejanja denarja. Te listine tukaj dokazujejo mojo trditev. Vlogo Lammerleya igra izza petih let — odkar se je pravi Lammerloy v Angliji ponesrečil pri vožnji s čolnom. To pa dokazuje, da so bili trije policijski uradniki umorjeni po naročilu I>animerleya, pravilneje: Lilien-crona! — Vse te papirje prepuščam Vam, ker jih nič več ne potrebujem. Le, če bi Lammerley dejansko začel s proizvodnjo strupenega plina, bi bili ti papirji zame koristni. Če ne bi šlo na drug način, potem bi jaz iz njega iztisnil tajno proizvodnje.. .<
Devorny je komaj da še poslušal. Neko vprašanje ga je mučilo. Končno pa ga ni mogel več obdržati zase:
»... in... in Liane? Kaj je z njo?«
Morrisov obraz je ostal ravnodušeu.
»Vaša soproga,« je poudaril izrecno, »je bila najzvestejša pomočnica svojega očeta. On je bil vendar zaradi lažnega bankrota pravkar aretiran. Njegovo hčer pa bi takoj prijeli,
brž ko bi vi te papirje izročili policiji. Če boste to storili me ne briga. Zdi pa se, da se Vaša soproga nikakor ne čuti popolnoma varno. Ko sem ji danes sporočil, kakšne papirje sem Vam izročil, je takoj odpotovala — menda v Španijo.«
»Toda ... toda ...« je zajeclja! razburjeno Devorny. »Če se Liane v resnici piše Liliencron, potem je vendar z njo sklenjeni zakon neveljaven?«
»Ali je neveljaven,« je pritrdil z zadovoljstvom Morris, »ali pa je v teku nekaj tednov možna ločitev.«
Devorny je globoko zadihal.
»Potem ... potem ...«	1
»Potem lahko seveda poročite Marion!« je končal stavets Morris.
Sedaj Devornyja ni nič več vzdržalo na njegovem sedežu. Skočil je pokonci, prijel za neko knjigo, jo vrgel spet od sebe, stopil proti vratom, pa se -spet obrnil...
Morris ga je opazoval z lahnim nasmehom.
»Če bi radi vedeli, kdaj odleti naslednje letalo v Buffalo, potem Vam jaz lahko postrežem s podatki: točno čez eno uro. Dovolil sem si bil, da sem dal za vas rezervirati sedež.«
»Vi ste angel!« je svečano izrekel Devorny.
»Bil pa je čas, ko ste me smatrali za utelešenje satana, kajne?« je rekel radostno Morris.
Devorny je molčal. Stal je ob kaminu in zamišljeno gledal v prasketajoči plamen. Njegov obraz je imel poseben izraz. Zdelo se je, da se bori z nekim sklepom.
»Zadnje vprašanje, mr. Morris,« je dejal čez čas, njegov glas pa je zvenel tesnobno. »Kaj bi prav za prav vaši vladi pomenila formula nekega strupenega plina?«
»Nekaj milijonov dolarjev, če bi tudi Amerika vedela zanjo. Nekaj milijonov funtov, če bi o*'’''1	n-".r.•.
se je glasil nedvoumen odgovor.
Morris se je dvignil.
»Nočem vas dalj zadrževati. Sicei p- - j vaše cigare zares sijajne.« Vzel si je novo in iskal vžigalice. .
»Tudi jaz nimam nobenega vžigalnika,« je dejal Devorny in se opravičeval. »Toda tu imava vendar več ko preveč ognja,« je dejal in pokazal na kamin. Brskal je po svojih žepih. Nato je zažgal košček papirja in ga pomolil Morrisu.
tu Iii tam
Velik belgrajski hoiel »Moskva« namerava
prodati Poštna hranilnica. Dokler 6i Poštna hranilnica ni zgradila lastne palače, je imela svoje poslovne prostore v nekdanjem hotelu »Moskva«. Čim se je pa izselila, pa je spet dala palačo preurediti za njene prvotne namene. Obenem je sklenila prodati jo za okroglo 25 milijonov dinarjev. Verjetno je, da se bo oglasilo dosti ponudnikov, le če bodo plačilni pogoji dosti ugodni.
Dva izsiljevalca, prodajalca srečk drž. razredne loterije, Bogdana Rašiča in arhivarja v finančnem ministrstvu Milutina Savatiča. je prijela belgrajska policija. Oba imenovana sta bila dobra prijatelja. Da bi dobil od svojih strank, nekega Otona Kohna in Fritza Kronsteina, dolžni denar,
6j je Rašič izmislil poseben trik s pomočjo Savatiča. Napisala sta pismo na naslov finančnega ministrstva, v katerem sta obdolžila oba dolžnika večjih davčnih utaj in podobnih grehov. Pismo sta odposlala na finančno ministrstvo, v roke pa ju je dobil kot arhivar Savatič. Pritisnil je na pismo pečat ministrstva in ga nato izročil spet Rašiču. Ta je pozval k sebi dolžnika in pena pokazal pismo rekoč, da se da preiskava od strani ministrstva proti njima preprečiti na ta način, da plačata več tisočakov v poravnavo dolga in povrh še izdatno nagrado za »uradnika v ministrstvu«, ki je bil toliko »prijazen«, da je ovadbo vzel in jo Rašiču izročil. Oba juda, Kohn in Kronstein, pa nista šla na lim, temveč sta 6tvar prijavila policiji. Na ta način je bila razkrita mahinacija Ra-šiča in Savatiča in sta oba morala v zapor. Za ta orientalski poskus izsiljevanja se bosta najbrž trdo pokorila.
17 kraških polj, Id jih zalivajo vsako leto vode,
sc nahaja v Hercegovini. Strokovnjaki so izračunali, da bi sc z o6ušitvijo pridobilo toliko plodne zemlje, da bi mogla Hercegovina pridelati vsako leto po 8000 vagonov žita. Načrti za osuševanje obstojajo že trideset let, toda preračuni za ta dela znašajo okroglo 180,000.000 dinarjev.
Velik potniški avtobus bo dobila od nemške
prometne organizacije občina v Varaždinu kol priznanje in zahvalo za gostoljubje, ki ga je mesto izkazovalo pred petimi leti avstrijskim narodnim socialistom, ki so bili pobegnili iz domovine po zlomu revolucije, katero so uprizorili po umoru kanclerja Dollfusea. Avtobus bo imel prostora za 34 oseb, nosil bo napis: »Kr. in svobodno mesto Varaždin«. Občina je že prejela obvestilo iz Nemčije, da je vozilo izgotovljeno in da je na poti. Občina se je sedaj obrnila na finančno ministrstvo, da bo dovolilo za ta voz uvoz brez carine. Zastopniku nemške organizacije pa bo občina izročila poseben dar, okrašen s hrvaško ornamentiko.
S pritožbami čez ravnanje slovenskih upravnih
oblasti so začeli priobčevati hrvaški časopisi. — »Jutarnji list prinaša namreč vest, da 6e je velika krivica dogodila hrvaškim kmetom iz Medjimurja, ki so bili prignali svojo živino na 6ejem v Dolnjo Lendavo. Orožniki so vsem ukazali, da se morajo z živino vred vrniti nazaj, odkoder so prišli, češ da. je prepovedano dovažati živino iz tistih krajev, kjer razsajata slinavka in parkljevka. »Jutarnji list« zahteva, da okrajno glavarstvo v Dolnji Lendavi prekliče odredbo o prepovedi dogona živine, ker "b "boleznih že ni več nobene sledi. List'pripisuje tako postopanje prevelikemu birokratizmu, ki vlada na glavarstvu v Dolnji Lendavi.
.^Senzacionalen proces teče te dni pred sodiščem v Požarevcu. Na zatožno klop so prišli trije kmetje, katere je državni tožilec obdolžil, "a so Jibili pred petimi leti zdravnika dr. Mili-vojeviča na prigovarjanje gostilničarja Miloja Periča. Ozadje tega zločina je zelo temno. Gostilničar Perič si je izposojal denar od sodnega blagajnika Markovia, ki pa si je ta denar spet »izposojal« iz uradne blagajne. Gostilničar je sprva denar v redu vračal, pri neki večji vsoti pa se je izognil Markoviču. Ko pa je prišla tedaj revizija, se je Markovič iz strahu pred kaznijo obesil. Gostilničar je sedaj menil, da bo primanjkljaj v blagajni padel v krivdo pokojnemu Markoviču. Toda oglasil se jc Markovičev prijatelj zdravnik dr. Milivojevič, ki je gostilničarja opomnil, naj vrne denar in s tem prepreči, dn bi padel madež na mrtvega Markoviča. Periču ni bilo prav, da je zdravnik vedel za njegov dolg in je zato najel tri svoje znance za malo nagrado, da so zdravnika ubili. Kmalu po tem dogodku se je Perič ustrelil, nakar je bilo težko priti na sled morilcem. Pač p.a *® J«.oglasil pozneje natakar, ki je svojčas služil pri Periču, in povedal vse podrobno o t«ln°t°rU' ■* ga j?. Perič * svojimi prija-™ W	z	dogovarjal	o umoru. Ko
nričn r>» n ? ,sod}*če sedaj zaslišati to glavno J9r, bil°- Kljub vsemu iska-morda niso rnv»’ ^čN,aTJ?a se je že sumnja, če ^eVa snraviH * f1*1 -obtoženih morilcev tudi
zadnjo pričo svojega® zločini	”briMti
šče. Bi^ fcffSSrtSjS1ltiskogvneif ° S°t dr. Kosto Lukoviča toži livši nrrHnft Upaj-a tike« Vuk Dragovič, katerega odpuj £ S' val dr. Lukovič. Dragovič je bil ^ožin.S^e na banketu časnikarjev v Pragi pri lanuL™ sokolskem izletu govoril žaljivo o vladi dr Str? jadinovica. Okrog tefa poročila, ki ga jč no" slal iz Prage dopisnik presbiroja Vinaver so se vrstile številne intervencije, ker je bil namreč dr. Lukovič zahteval od lastnikov »Politike«, da se Dragovič takoj odpusti iz službe. Iz kabineta ministrskega predsednika je prišlo obvestilo, da se bo stvar temeljito^ preiskala. Toda še prej, preden je bilo to izvršeno, je dr. Lukovič odločno zahteval odpust Dragoviča iz »Politike«, ker bo v nasprotnem primeru »Po-Jitika« ustavljena. »Politika« je bila f?s,.ve£" krat zaplenjena, nakar so lastniki uvideli, da Se ^.Rasilnim Lakovičem ne da bosti, in so odpustili Dragoviča iz službe. Vse to se je doga-
u’ 5e, da bi nonanje ministrstvo s čemer k?ivri» ° vedeti lastništvu »Politike«, da je sJnfn	ur°dnika	zares	dokazana. Kot
d nlriev t°*nino ie Dragovič navedel 960.000 i/Jlnfe pa ne zab+eva od države, tem-\ec od Lukoviča samega, kajti on je bre,z odobritve pristojnega notranjega ministra dr. Korošca pozil z zaplembami in jih dejansko tudi izvajal. Sodišče je dovolilo zastopniku dr. Lukovica, da se razprava odloži za mesec dni, da bi mogel sestaviti odgovor na to tožbo.
Razbojnika Neofitovič* so orožniki ubili v vasi Lazarevci. Neofitovič je bil tovariš hajduka Radovanoviča katerega so orožniki pred nekaj dnevi obstreliln Pri takratnem spopadu ie bil ubit tudi orožniški narednik Glumač.
Proslava 50 letnice Mestne hranilnice ljubljanske
Ban dr. Natlačen o nalogah hranilnic v bodoči slovenski samoupravi
Ljubljana, 6. oktobra.
Zaradi mednarodnega položaja 3e je upravni odbor Mestne hranilnice ljubljanske odločil, da proslavi 50 letnico zavoda brez zunanjih slovesnosti. V ta namen je bila včeraj popoldne ob 5 sklicana v posvetovalnico zavodove palače seja upravnega odbora, na katero so prišli tudi ban dr. Marko Natlačen, podžupan dr. Ravnihar in vladni komisar banski načelnik dr. Hubad. Ns seji je bilo zbrano polnoštevilno tudi uradništvo hranilnice na čelu z direktorjem dr. Francetom Cer-netom, ki že 21 let z veliko strokovno sposobnostjo in zgledno vestnostjo vodi zavod.
Sejo je začel predsednik upravnega odbora, ki je pozdravil vse navzočne in nato v daljšem govoru govoril o razvoju in delu Mestne hranilnice. Zgodovina, borbe, delo in zasluge Mostne hranilnice so v polni meri razvidne iz obširne in skrbno urejene Spomenice, ki jo je napisal hra-nilnični tajnik dr. France Zupan.
Nato je spregovoril ban dr. Natlačen, ki ja izvajal:
Spoštovani gospodje!
Pol stoletja je preteklo, odkar je začela Mestna hranilnica ljubljanska s skromnimi sredstvi in v težkih razmerah graditi svoj, danes tako veličastni dom.
Ob tem jubileju, jubileju dela, borbe in uspehov najiskreneje čestitam mestu Ljubljani, hranilnici, njeni upravi in njenemu uradništvu.
Petdeset let Mestne hranilnice ljubljanske pomeni 50 let naše narodne zgodovine, je zrcalo našega narodnega boja, našega gospodarskega napredka in naše socialne miselnosti.
Šest let se je Mestna hranilnica borila za pravico do življenja. Zmagala je trdna volja narodno zavednih ustanoviteljev, zmagala je njihova neomajna vera v lastno moč probujenih narodnih sil. S to samozavestjo in z energijo, ki ne pozna ovir, je Mestna hranilnica sovodila povest vseh desetletij slovenske osamosvojitve, kazala je pot domovini, ki se tega vodstva sedaj s hvaležnostjo spominja.	.	,	,
Mestna hranilnica je začela svoje delo, ko je živel slovenski človek v popolni gospodarski odvisnosti od kapitalno krepkejšega tujega življa. Misel, da le gospodarsko krepak in neodvisen rod lahko politično, gospodarsko in kulturno napreduje, je vodila Mestno hranilnico v njenem gospodarskem delu. Razvoj je pokazal, da so narodne sile le opale in da jih je bilo treba le prebuditi. Mestna hranilnica jih je prebudila, jih organizi-
rala z zbiranjem privarčevanega kapitala širših slojev, stavila ta kapital v službo narodnega gospodarstva, ne le mesta Ljubljane, ampak cele slovenske skupnosti.
Tako slavi danes Mestna hranilnica ljubljanska jubilej dela in uspehov kot največji slovenski denarni zavod, ki je v vseh časih « častjo prestal najtežje preizkušnje. Vse to gospodarsko delo pa preveva duh plemenitega altruizma: ob medsebojnem delu svoje uprave, s skrbjo za uradništvo in z mecenskim podpiranjem vseh kulturnih in socialnih stremljenj. Mestna hranilnica ljubljanska po pravici slovi kot odličen socialni činitelj našega javnega življenja.
Prehajamo v dobo, ko bo slovenski narod v toliki meri kot še nikdar prej sam vplival na svojo usodo. Potrebna nam bo trdna vera v lastno moč, pogum in vztrajna energija vsakega posameznika in vsega organiziranega naroda- Kar je veljalo pred petdesetimi leti, bo veljalo tudi še naprej in vedno: le na trdni gospodarski osnovi se bodo moglo razvijati vse bogate duševne sile našega naroda. Naloge hranilnic z Mestno hranilnico na čelu bodo v bodočnosti še pomembnejše: v skladnem delu z drugimi denarnimi zavodi naj organizirajo varčevanje vseh elanov naše narodne družine, naj tako zberejo vsa kapitalna sredstva in jih dajo na razpolago privatni iniciativi in javnemu gospodarstvu, da se bodo zaposlile vse pridne roke, ki segajo po dolu ter ga iščejo, in da se bodo izvrševale produktivne investicije, ki naj dvignejo donosnost našega narod, gospodarstva.
Sklepam z željo, da bi Mestna hranilnica ljubljanska z isto požrtvovalnostjo in ljubeznijo kakor doslej na čelu mestnih in občinskih hranilnic vse svoje delo. vse svoja izkušnje in vse svoje velike možnosti poklanjala gospodarskemu, socialnemu in kulturnemu napredku našega naroda in naše domovine.
V imenu mostne občine ljubljanske, H je Mestno hranilnico ustanovila in ji še dano« nudi jamstvo za vse njene vloge, je čestital zavodu podžupan dr. Ravnihar, ki se je tudi zahvalil hranilnici za vso kreditno pomoč, ki jo je nudila mestni občini ljubljanski v 50 letih svojega obstoja.
Za hranilnično uradništvo je »pregovoril še načelnik vložnega oddelka Sterlekar, ki se je v izbranih besedah zahvalil branilničnim upravam za njihovo skrb za uradništvo.
S tem je bila slavnostna seja upravnega odbora Mestne hranilnice ljubljanske v proslavo 50-letnice Mestne hranilnice zaključena.
Na slavnostni seji v Akademiji v prisotnosti kralja
Atene, 3. oktobra.
Kar najlepše smo se morali obleči, ko emo včeraj zvedeli, da smo tudi mi atleti povabljeni na slavnostno otvoritev XI kongresa medbalkanske zveze v dvorano stare Akademije. Kmalu po napovedani enajsti uri. ko smo bili že vsi v dvorani, jc kraljeva garda pred vhodom intonirala grško himno in vedeli smo — kralj prihajal Vrata so se na stežaj odprla, v slavnostno razsvetljeno dvorano pa je vstopil Jurij II. v vojaški obleki, vedno elegantni princ Hčritier, župan mesta in diplomat* na igrah zastopanih držav. Stoje smo pozdravili.
Sejo je odprl predsedik mednarodne zveze, za njim pa 60 govorili vsi delegati v francoskem jeziku. V imenu naše zveze je govoril podpredsednik g. dr. Mlinarič. Vsi »o poudarili eno: balkanske države služijo v teh težkih dneh za vzgled, saj se je kljub nevarnostim zbrala mladina na *e* lenem polju v plemeniti borbi. Oljkova vejica bo ostala najlepši simbol njenih ciljev na zastavi balkanskih držav.
Turški poslanik je izrazil veselje, da je bil* njegovi državi poverjena organizacija. Tako bodo drugo leto balkanske igre v Ankari.
Po kosilu smo 6e odpočili in odšli na Stadion na trening. Zopet je bilo na mramornatih sedežih zbranih precej ljudi, ki so z zanimanjem občudovali svojega Mantika6a, Syllasa in druge. Lep i® bil pogled na pisano družbo atletov v različnih dresih. Pridno smo trenirali. Navadili emo «e že precej na trdo tekališče in ostre zavoje. Okopali smo 6e, nato pa odšli v avtobuse, ki so nas že čakali, da nas popeljejo v pirejsko luko.
Ob šestih smo povabljeni k ministru mesta,
Murska Sobota
Vlak trčil v mlatilnico. Zaradi goste megle hi se v ponedeljek kmalu pripetila hujša nesreča na progi Mureka Sobota—Hodoš. Med postajo Murska Sobota—Puconci vodi cesta iz Puoonc čez progo. Po tej cesti je zjutraj peljal g. Franko iz Puconc lokomobilo z mlatilnico. Prav ko je zapeljal čez progo, je zagledal, da prihaja iz postaje Puconci proti Murski Soboti osebni vlak. Voznika mlatilnice je pojav vlaka, ki je že blizu proti prehodu rezal gosto jutranjo meglo, precej izneoadil, tako da ni mogel ne naprej ne nazaj, kar je bilo tudi že prepozno in udarec je bil neizbežen.
Strojevodja je vse to še pravočasno opazil to se je le njemu 7,ahvaliti, da ni bilo hujše nesreče in škode kot razbito prednje kolo mlatilnice.
Mraz je zgodaj obiskal Prekmurje. Kmalu po nastopu koledarske jeseni je prebivalce Prekmurja presenetila zgodnja slana. Že 26. septembra zjutraj je bilo vse belo, kar je za tukajšnje kraje zelo zgodaj. Dne 29. in 30. septembra je padla toplota ponoči na —2.2 in je bilo seveda mrazu primemo tudi zjutraj zmrznjeno in pobeljeno od močne slane. Prejšnja leta je bil ta neprijeten obisk slane v naših krajih bolj pozen, šele konec oktobra in novembra.
Slana je naredila precejšnjo škodo na polju, posebno pri pozni ajdi, ki še ni napravila kleno zrno in bo zaradi tega tudi pridelek znatno manjši. t rav tako je naredila dosti škode vrtnarjem na pozni zelenjavi jn cvetlicah, ker je marsikaterega obozevatelja cvetlic iznenadil tako zgodnji mraz. Tudi nižinskim vinogradom slana ni prizanesla to bo kakovost pridelka še slabša. V teh vinogradih rastejo namreč pretežno mnogovrstne samorodnice — šmarnica, izabela itd. Mraz in sedaj še deževno vreme napravita vtis pozne jeseni.
Izpred sodišča. Posestnica šimonka Marija iz Kopec je z motiko udarila po glavi župana Lebarja Josipa. Pri nekem regulacijskem delu za odtok
Neofitovič paje pobegnil ponoči v gozd, nakar I vode v vasi Kapela hi se moralo opraviti tudi je šel na bližnjo njivo, si tam izkopal globoko B manjše delo na zemljišču zgoraj imenovane. Temu
jamo in jo pokril s šavjem. T oda orožniki so izvedeli za njegovo skrivališče in so_ ga ustrelili, ko se je hotel braniti. Neofitovič je imel na vesti več ropov in umorov ter dva zločina.
pa se je Šimonka Marija uprla in se je pri pogovoru tako razgrela, da je z motiko napadla župana in mu prizadjata močne poškodbe na glavi to roki. Zaradi tega se je morala zagovarjati pred
Michelu Manouscasu na teraso grškega »Yacbting Cluba«. Krasen je bil pogled na mesto, na v soncu blestečo se Akropolo in na valovito morje in park. Veter je rahlo pihal od Egejskega morja- ko smo z bogato pogrnjenih miz jemali sendwiche, rusko salato, sadje in drugo in si plahnili vroča grla z žlahtnimi grškimi vini,.. vsega pa le nismo mogli pospraviti.
Vračali smo se pozno. Brez luči so vozili naši avtobusi po popolnoma temnih ulicah velemesta. Le iz javnih lokalov so prihajali medli žarki luči. Sprva nismo vedeli, zakaj «o ugasnili. Pozneje 6mo zvedeli, da je poskusna zatemnitev mesta za slučaj nočnega letalskega napada.
Nesreča desetobojca Klinarja,
Pred odhodom iz pirejske luke sc je pripetila našemu reprezentantu Klinarju majhna nezgoda; v temi je hotel zadaj okoli avtobuaa, ki je etal ob morju, vstoptti. V temi pa ni videl konec ceste, stopil je v prazno in se zvrnil 3 m globoko. Ker pa je bil varnostni zid proti morju naprej nagnjen, se je pričel kotaliti navzdol še 10 metrov in šele takrat se mu je posrečilo, da se je vjel na neko skalo. Vrnil se je na nabrežje, kjer je ugotovil, da je hvala Bogu, še cel, le na desni roki in nogi je močno potolčen. Danes se mu je stanje še celo poslabšalo, kajti noga mu je otekla.
V družbi z Mikičem tekmuje danes popoldne v deseteroboju in upamo, da se bo kljub praskam boril žilavo, kot je to njegova navada,
Zvečer bomo prisostvovali gali-predslavi »Per-ses« od Eskylosa v antičnem gledališču Heroda. Igrajo igralci kraljevega gledaišča.	Košir.
soboškim sodiščem, ki je upoštevalo njeno skesano priznanje in jo obsodilo na 4 mesece strogega zapora in povračilo škode.
Vremensko poročilo
»Slovenskega doma«
Krai	Barometer-sko stanje	Temperatura » O*		s: is #	8 le Š*	Veter (smer, jakost)	Pada- vine	
		. « ag	cc , y‘ “S a 3				a s	vrsta! j
Ljubljana	7589	8-9	7-3	94	10	0	703	dež
Maribor	757-6	7-2	5-0	9.	10	w5	17-0	dež
Zagreb	763-4	9-0	80	90	10	NE,	6-0	dež
Bel grad	764-4	12-0	io-o	90	10	NE,	0-3	dež
Sarajevo	7632	15-0	11-0	90	10	0	0-5	dež
Vis	760-7	160	17-0	90	10	SE,	fl	dež
Split	761-4	23-0	18-0	70	4	E,	2v	dež
Kumbor	761-3	26-0	18-0	80	6	SE,	—	—
Rab	762-5	17-0	160	90	7	S,	—	—
aubrovnii-	760-9	220	18-0	80	10	ESE,	4-0	dež
Vremenska napoved:
vreme z dežjem.
Oblačno, spremenljivo
Dnevi za propagando gozdarstva od 22. oktobra do 5. novembra
Ljubljana, 6. oktobra. Banovinski odbor za propagando gozdarstva v Ljubljani prosi vsa vzgojna, kulturna in podobna društva, vse javne korporacije in ustanove ter vse privatnike, da sodelujejo pri propagandi gozdarstva v dnevih od 22 oktobra do 5. novembra.
V teh dnevih naj bodo v šolah in drugih primernih prostorih predavanja o gozdarstvu, na terenu pa pogozdovanje goličav in praktični pouk o negi, vzgoji in izkoriščanju gozdov.
Propagando te jeseni je treba voditi pod geslom: »Vzgajajmo drevje, gozdove in gaje kot zaščito pred zračnimi napadi«.
Pojasnila dajejo banovinski odbor in okrajni odbori za propagando gozdarstva.
Slovenska šolska Matica naznanja svojim Slanom in vsem, ki se zanimajo za njeno delo ter jo podpirajo pri skrbi za slovensko pedagoško kulturo, da bodo izšle za leto 1939 predvidoma naslednje tri knjige: 1. Pedagoški zbornik, ki bo obsegal celo vrsto aktualnih pedagoških člankov, napisanih od starejših in mlajših slovenskih pedagoških delavcev; 2. Uvod v pedagogiko, ki ga bo napisal dr. Stanko Gogala, in 3. O učnih oblikah v šolskem delu, o čemer bo podal svojo sod ho prol. G. Šilih. Članarina, za katero dobijo člani te tri knjige, je zelo nizka — znaša le 30 din. Slovenska šolska Matica bo mogla izdati naznanjeno knjige le tedaj, če bo čim prej vedela za število naročnikov. Zato naj se dosedanji in novi člani — učitelji — čimprej naroče pri svojih poverjenikih, ostali pa naj prijavijo svoje članstvo na naslov: SŠM, Ljubljana, Komenskega ulica, šola na Ledini.
Sirite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom«
Koledar
Dane«, petek, 6 .oktobra: Bruno.
Sobota, 7, oktobra: Marija, kraljica sv. ra/.-nega venca.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr, Komotar, Vič-Tržaška cesta.
V našem včerajšnjem članku »Razlike med državnim in zasebnim strokovnim poukom« stoji tudi Izraz »trgovski učni zavod«. De ne bi bilo pomot, izjavljamo, da ni s tem izrazom mišljena nobena dejanska ustanova, ki po naključju nosi to ime.
•	mesečnik	za umetniško kulturo,
Ljubljana. Druga številka te edine slovenske revije za umetniško kulturo je izšla 1. oktobra. Revija izhaja sedaj v rednih mesečnih presledkih, dočim jc preje izhajala dvomesečno. Razširjenje revije toplo pozdravljamo, saj vidimo v tem do-xiaZ'j »Umetnost« pri domačih naročnikih našla dovolj razumevanja in podpore. Naravno, da je pri umetniški reviji glavno težišče v podobah in je »Umetnost« tudi to pot zelo bogato ilustrirana.
V vsaki številki co tudi pesniški prispevki. Revija je izredno poceni, saj velja letno za 12 številk samo 100 din, ali 130 din za najfinejši kredni papir za umetnostni tisk, dovoljeno pa je tudi polletno plačevanje.
Frančiškanska prosveta v Ljubljani obvešča svoje članstvo, da bo prirejala letos prosvetne večere skupno s Prosvetno zvezo v frančiškanski dvorani vsak petek zvečer ob 8. Pri teh večerih bo sodelovala tudi naša prosveta po svojih močeh, Članstvo opozarjamo na današnje prvo predavanje
0 beh Ljubljani, ki bo ob 8 zvečer.
*	Prosvetni	večer,	ki bo drevi ob 8 v fran-
čiškanski dvorani, velja novi Ljubljani. Predaval bo univ. prof. dr. Franc Stele o tvarini, ki mora zanimati slehernega Ljubljančana. Za uvod bo recitacija iz Cankarjevih zbranih spisov, odlomek, *e nanaša na ljubljansko mesto. Nato pa: bo predavatelj opisal, kako se je razvijala v zadnjih
1 !-i! xr“c«’ana “ ltako 6e bo razvijala v bodpčih letih. Nihče ne more tajiti, da je bil tukaj storjen ogromen korak k napredku naše prestolnice Tudi ve1mo' '® v®hki moister univ. prof. Franc Plečnik tisti, ki obnavlja, snuje in podaja smernice razvoju naše matuške, ki naj bo prava prestolnica slovenske banovine. Tudi vemo, da je prav sedanja občinska uprava tista sila, katera jc izvršila ze toliko Plečnikovih osnutkov in načrtov. Ljubljančani, pokažimo z veliko udeležbo, da nam je pri srcu bodočnost in umetniško lice naše bele Liubhane. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi. Miklošičeva cesta 7, zvečer pa od pol 8 do 8 pn blagajni ob vhodu v frančiškansko dvorano, bedeči 3, in 2 din tor 1 din za dijake in članice ter člane FO in DK, ki se izkažejo z znakom ali z izkaznico.
Prosvetno društvo za mesto Ljubljana. Tem
potom obveščamo svoje člane in članice, kakor tudi člane in članice krožkov in odsekov, da bodo v bodoči je6cnski-zimski sezoni skupna predavanja . Pe*ek ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani. Clam in članice, ki ee izkažejo z društvenim, od-eekovim ali krožkovim znakom ali z izkaznico, plačajo samo 1 din. Opozarjamo na današnje prvo skupno predavanje ob 8 zvečer v franč. dvorani
Ljubljansko gledališče
Drama — Začetek ob 20.
Petek, 6. oktobra: »Hudičev učenec«. Red \
I Sobota, 7. oktobra: »Kozarec vode«. Premiera. Premierski abonma.
Nedelja, 8. oktobra: »Številka 72«. Izven. Ponedeljek, 9. oktobra: »Kacijanar«. Red B.
Opera — Začetek ob 20.
°ktobra: ob 15: »Ero z onega svetu« Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 16 din navzdol.
Sobota, 7. oktobra: »Sabska kraljica«. Red A. Nedelja, 8. oktobra:	»Prodana nevesla« Izven.
Znižane cene.
Ponedeljek, 9. oktobra: Zaprto.
Abonenti reda A bodo imeli drevi predstavo Shavvove igre »Hudičev učenec«, katere dejanje se godi v Ameriki v 18. stoletju za časa osvobodilnih bojev. Razlika med resnično in zlagano etiko, kaor jo je pokazal Shaw, daje delu glaven poudarek. Zasedba običajna.
. Vsem, ki ljubijo duhovito salonsko komedijo. bo vprizontev Scribeove komedije »K o-zareč vode« dobrodošlo razvedrilo. Historično dejanje pokaže spletke na dvoru angleške kraljice Ane. Igrali bodo: Maria Vera, Na-blocka, Levarjeva, Levar, Jan, Brezigar in Pre-setnik. Režiser: prof. šest. Sobotna premiera bo za Premierski abonma.
Opozarjamo na današnjo dijaško predstavo v operi. Vprizorili bodo opero hrvatske-ga skladatelja Jakova Gotovca, »Ero z ono-£asveta^,K predstavi ima dostop tudi ostalo občinstvo, fene so izredno znižane, od 16 ' i navzdol.
Izjava
Z ozirom na govorice izvestnih krogov, du imam za uspešno izvajanje vloge »Sulamit« v »Sab skl kraljici« zahvaliti predvsem gospe Boccherin izjavljam resnici na ljubo, da je moj učitelj z solopetje že tretje leto gospod Julij Betetto in 1 njegovemu vestnemu in skrbnemu pedagoškem delu je pripisovati moj uspešen razvoj in seved tudi moj uspeh v »Sabski kraljici«.
Ljubljana, 5. okt. 1939. Heybal Valerija.
Koliko je vredna ruska gospodarska
pomoč Nemčiji
Številke o možnosti preskrbe Nemčije z ruskim petrolejom, železom, premogom in žitom
Pri razpravljanju o tem, kaj bo prinesla nova politična in gospodarska zveza med narodno-socialistično Nerudi jo in boljSevižko Rusijo, je treba razlikovati:
1. Koristi, ki jih iz te zveze lahko vloče Nemčija v miru, in
2. koristi, ki bi jih bila lahko deležna med vojno.
V miru — industrijske surovine
V mirnem času bi politično in trgovsko sodelovanje med obema idejnima nasprotnikoma Nemčiji prineslo velike koristi. Zakaj Nemčija in Rusija sta državi, ki se dopolnjujeta. Rusija tvori naravno gospodarsko ozadje Nemčije, Nemčija pa, ki je do viška industrializirana, je določena za oskrbovalko Rusije, ki se Sele počasi industrializira. Rusija je ogromno skladišče surovin za Nemčijo.
Gospodarsko zbližanje med Nemčijo in Rusijo je najuspešnejše in morda edino sredstvo, s katerim bi Nemčija mogla zagotoviti poslovanje svojega gospodarstva. Ta resnica je tako jasna, da bi bilo v korist Nemčije samo, da ta sporazum izkoristi, da se vzdrži vojne in se reši sedanjega gospodarstva, ki je že več let prav za prav vojno gospodarstvo.
V vojni — nafta
Ob vojni, seveda, ee bi Rusija ostala blagohotno nevtralna, je pa vprašanje stvarne ruske pomoči za Nemčijo dosti bolj zapleteno.
V vojni je za Nemčijo najvažnejša surovina nafta. Rusija, ki je največji pridobivalec nafte za Združenimi državami, in ki je njena proizvodnja petkrat presegla nemško mirovno porabo tega goriva v letu 1938, bi v načelu lahko zadostila nemškim potrebam glede nafte.
Toda stvar v resnici ni tako preprosta kakor v načelu izgleda.
Po nemških službenih uradnih podatkih bi Nemčija na 1000 km dolgi fronti potrebovala za leto dni vojne okrog 35 milij. ton nafte.
Le los. do začetka vojne, je Nemčija porabila 7 milij. ton nafte. Delno so to porabo pokrili z nemško proizvodnjo (550.000 ton), delno s pridobivanjem umetnega bencina (1,700.000 ton).
Uvoziti pa je morala Nemčija 4,900.000 ton nafte. V tej številki ni vračunanih 360.000 ton za Avstrijo in Sudete.
Glavni oskrbovalki Nemčije s petrolejem sta južnoameriška Venezuela in Romunija. V angleškem Iraku in v južni Ameriki, od koder je zdaj dovoz zaradi angleške blokado nemogoč, je Nemčija kupovala 37.1% svojega petroleja, v Romuniji 30.7%, v Severni Ameriki, od koder je dovoz tudi onemogočen, 28%, v ostali Aziji pa 4.1%. Te številke so iz leta 1967.
Zaradi angleške blokade je zdaj Nemčija navezana samo na Romunijo in Rusijo.
Toda, čeprav je ruski pridelek nafte samo po sebi velik in je znašal preteklo leto 28.8 milijonov Ion, vendar ne more Rusija zadostiti nemškim potrebam v vojni. Saj bi morala izvoziti ves petrolej, kar ga pridobi, in bi ga za njeno industrijo ter vojtfko ne ostalo nič. Nemška poraba v vojni pre-proizvodnjo Rusije in Romunije skupaj.
Za Francijo in Anglijo je glede preskrbe § pvnblejem položaj veliko ugodnejši. Združene dr-'Mw'satne pridelajo letno 172,900.000 ton petroleja in zlahka lahko dobavijo Angliji in Franciji same vse potrebno gorivo.
Koliko petroleja lahko pogreši Rusija
Prvi odgovor na to, v vojni zelo važno vprašanje za Nemčijo, dobimo v dejstvu, da je Rusija zadnji dve leti izvoz petroleja v tujino zmanjšala. Leta 1982 je prodaja v tujino znašala 6,100.000 ton, leta 1937 pa samo 1,900.000 ton, čeprav se je proizvodnja petroleja povečala z 22,300.000 ton na
28,800.000	ton. Zmanjšanje izvoza je nastopilo zaradi vse večje porabe doma, kjer je industrializacija napredovala, zrasle so pa tudi zahteve vojske in letalstva, odkar se je boljševiška Rusija v nasprotju s komunistično ideologijo začela pripravljati na uničevanje malih držav in na osvajanje.
»Frankfurter Zeitung< je 24. avg. leto« pisala, da zavisi povečanje petrolejskega izvoza iz Rusije samo od povečanja ruske proizvodnje.
Če bi bil prevoz iz Rusije zagotovljen...
Prevoz blaga po kopnem v Rusiji je najšibkejša točka sovjetskega gospodarstva. Nered in dftsorganizacija na ruskih železnicah sta pod bolj-šeyiško upravo postala že prislovična. Več voditeljev sovjetskega prometa je to pomanjkljivost plačalo z glavo, toda nered je ostal. Poleg slabe
organizacije manjka še materiala in tovarniško popravljanje vozov in lokomotiv. Razen tega so proge v slabem stanju, ker tirov nihče ne obnavlja, dokler drže. Najznačilnejši primer za ruski promet je čezsibirska železnica. Prva naloga moderne industrijske ali industrializujoče se države z obsegom, kakršnega ima Rusija, bi bila, da tako življenjsko važno progo, kakor je sibirska, razširi vsaj na dva tira, če ne na tri ali štiri. Toda Sovjeti v dvajsetih letih svojega vladanja ne le, da niso storili tega, kar jim je narekoval osnovni gospodarski in obrambni čut, marveč so celo staro progo tako zelo zanemarili, da vozi sibirski ekspres danes. 14 km manj na uro, kakor pa je vozil pred 25 leti, ko je bila proga narejena ...
Za prevoz nafte in petroleja manjka Rusiji cistern, kar pa jih ima, so v slabem stanju. Po poročilu »Glavnafle«, glasila urada za proizvodnjo nafte, je zaradi slabega stanja železniških cistern šlo na ruskih železnicah v izgubo leta 1987 —
56.000	ton petroleja!
»Frankfurter Zeitung« piše letos 29. avgusta
o	ruskem prometu takole: »Stanje železniškega prometa je slabo. To je značilen primer nesposobnosti enega odseka v splošnem gospodarskem sestavu.«
Prevoz nafte po morju
Za tak prevoz tega najvažnejšega modernega goriva je potrebno pravo, nalašč za to narejeno brodovje. Po zadnjih podatkih ima Nemčija vsega 31 ladij za prevoz nafte in bencina s skupno to-našo 202.221 ton, Rusija pa 27 ladij s 123.209 tonami. Ker nemške ladje ne bodo med blokado mogle v Črno morje, odkoder gre petrolej iz Rusije po morju, in sovjetske ladje ne v Nemčijo skozi Gibraltar, ne more biti govora o prevozu sovjetskega petroleja v Nemčijo po morju, tudi če bi ga Rusija imela kaj več za izvoz.
Za nevtralne države, ki imajo močno petro-fejsko mornarico (Norveška, Holandija, Panama), je več kakor verjetno, da bodo rajši vozile petrolej za tiste države, ki imajo za zdaj oblast na morjih okoli Evrope. Anglija in Francija pa imata tudi sami ogromno petrolejsko brodovje. Anglija ima za prevoz nafte primernih ladij 4i0 z 2 milijona 672.219 tonami, Francija pa 40 ladij s 241 tisoč 896 tonami. Ker bodo tudi Združene države pomagale Angliji in Franciji, je treba omeniti, da imajo one 418 petrolejskih ladij z 2,759.642 tonami.
In še eno vprašanje — plačilo
Rusija lahko svoja naročila v tujini plačuje v zlat^ Nemčija pa samo v blagu, kakor je to delala že vsa zadnja leta. Toda Nemčiji je že v miru zmanjkovalo delovnih moči. Priprave na vojno in vse bolj pospeševani izvoz, sta zahtevala vedno več delovnih sil. Nemška industrija je že pred vojno dosegla 92% svoje skrajne zmogljivosti, torej dejanski višek, katerega ni mogoče z nobenim naporom več prekoračiti. Treba je povečati naprave in pomnožiti delovno moč. Za to je ena pot: klicati vojake z bojišč, kar pa pomeni slabitev nemške vojne sile.
Nazadovanje nemSko-rtiske trgovine je nastopilo zaradi tega, ker Nemčija niti v miru ni mo-
gla o pravem času izpolniti velikih sovjetskih naročil. Prisilna omejitev nemškega izvoza zaradi blokade bo sicer omogočila NemHji, da bo svoje izdelke usmerila v Rusijo, vprašanje pa je. če bo mogla Nemčija v vojnem stanju izdelovati toliko, kolikor je za vzdrževanje njenega 6edani'\irn gospodarskega reda potrebno
Ruski premog
Oskrbovanje Nemčije s premogom je za nafto glavno gospodarsko vprašanje vojskujoče se Nem-: čije. Leta 1918 je pridelek premoga v Nemčiji j zrasel na 184 milij. ton. Gospodarski načrt mar-t šala Goringa pravi, da potrebuje Nemčija v mir-j nem času 220 milij ton premoga za svojo indu-I stri jo in za promet. Strokovnjaki menijo, da bo
I	napadalna vojna v enem letu zahtevala 390 milijonov ton premoga.
V	koliki meri bi lahko Rusija zadostila nemškim potrebam?
Pridobivanje premoga v Rusiji je zadnja lela zelo naraslo. Leta 1929 je Rusija dala 33 milij. ion, leta 1938 pa 113 milij. ton tega goriva. V načrtu za tretjo petletko je določeno, da bi morala Rusija leta 1942 pridobiti 230 milij. ton premoga.
Ves ta premog pa porabi Rusija povečini doma. Izvoz je bil vse do zadnjega neznaten 1 milijon 300.000 ton leta 1038. Če bi Rusija ob vojni hotela kaj več premoga odstopiti Nemčiji, bi morala omejiti svoje industrijske potrebe in s tem svoj lastni gospodarski razvoj. To se pa pri vseh pogodbah in paktih ne zdi zelo verjetno.
Kaj pa rusko železo
Tretja surovina, ki je za Nemčijo v vojni izredne važnosti in katere ima Rusija v obilju, je manganova ruda, glavna surovina za moderno kovinarsko industrijo. Nemčija je leta 1937 uvozila 554.170 ton mangana. Rusija Je leta 1936 pridobila 3 milij. ton te rude, a je je Nemčiji prodala samo 61.000 ton.
Ni znano, koliko znaša domača poraba mangana v Rusiji. Vemo samo, da se je proizvodnja jekla, za katero je mangan neobhodno potreben, povečala s 5,920.000 ton leta 1902, na 17,630.000 ton leta 1938, proizvodnja drugih kovin, ki so v zvezi z manganom pa s 4,290.000 ton na 12,960.000 ton v istem času.
Novi trgovinski sporazum med Nemčijo in Rusijo zlasti poudarja izvoz manganove rude iz Rusije, ni pa znano, v kakšnem obsegu bo ta izvoz mogel biti organiziran.
Podobna je stvar z bakrom, ki je za vojno industrijo neobhodno potreben.
Rusija in prehrana Nemčije
Oskrbovanje Nemčije z lanom in lesom ni tako pomembno, da bi bilo vredno o njem potrebno razpravljati. Večje važnosti je vprašanje, v koliko bi Rusija lahko pomagala Nemčiji med vojno prehranjevati.
Ruski pridelek žita je zaradi povečanega prebivalstva tolik, da ob dobri letini ravno zadostuje za prehrano ljudstva. Ker kolektivno gospodarstvo ni prineslo zamišljenih uspehov, tudi pridelek žita ne raste tako, kakor bi bilo potrebno, če bi Rusija hotela zagotoviti svojemu prebivalstvu kruh, državi pa dohodke od izvoza žita.
Leta 1914 je Rusija pridelala 400 milij. centov pšenice, leta 1986 600 milij., leta 1938 pa 475 milijonov centov, kakor pravijo sovjetski uradni podatki. Lani je pridelek bil ravno zadosten, da se ni ponovil glad iz leta 1930.
Ker pa so Sovjeti izvažali pšenico — in to za vsako ceno — eelo tedaj, ko so milijoni in mili-
s-L«!
London med vojno:
Slovito središče Picadilly, živec londonskega življenja je skoraj brez vsakega prometa
*
KS
O	g 1 e d n i š k i tank boljševiške vojske. Po sliki bi se dalo sklepati, da je precej zastarel.
joni zlasti v Ukrajini umirali od gladu, je treba pričakovati, da bo tako delala tudi sedaj, če ji bo kazalo in če bo hotela spraviti v ravnovesje svoje državno gospodarstvo. Zdi se pa, da bo — kakor do zdaj — pšenico prodajala samo za gotovino in za zlato.
Poljedelska kolektivizacija je povzročila, da je ruska živinoreja čisto zastala, tako da ima Rusija po sovjetskih podatkih danes manj živine, kakor je je imela leta 1914. Ker pa manjka sleherne moderne hladilne in predelovalne mesne industrije, si večjega izvoza ni mogoče misliti, tudi če bi domačo porabo omejili. Tu Nemčija ne more dosti računati na boljševiško pomoč.
Prav tako veljajo te ugotovitve za seno, ki ga bo Nemčija ob vojni tudi morala veliko uvažati in pa za oljne maščobe.
Zaključek iz teh številk je naslednji: navzlic vsej propagandi in videzn ne gre precenjevati vloge Rusije kot preskrbovalke Nemčije v vojni, že nože Rusija žrtvovati lastnih gospodarskih koristi, žesar pa očitno ne bo storila, kakor priča vzgled i zasedbo galiških petrolejskih vrelcev, ki so predstavljali enega glavnih vojnih ciljev Nemčije na Poljskem. Rusija bi utegnila biti za Nemčijo nevaren nasprotnik, ker ima glavnih surovin in potrebščin dovolj za lastno porabo, ne more ji pa biti kdove kako koristen pomočnik tudi že bi to odkritosrčno hotela.
Program radio Ljubljana
rili	u Sol«k® ara: Kako smo tabo-
vodi t	bežigrajske poskusnen Sole,
Mouti w i? p	U	?°	naiih	loeifa	in	gajih
vaZka riJh«	-,13 Napovedi - 13.2o Slo-
darfeva^* “ffi 2o°wS(Ka.^F.^Br^
Ootb 7 jMe^a(^VDro‘f IMr°r*!* ^ 19 So Kotiček 8PD:
- 3o KUviV«kf’ knn.J?- Llp<VrSek) _ 19.40 Nae. ura Jo IS	Duo7 Temmel-Belee -
Sobota 7. oktobra; 12 VenSek nišam hi	,
Tn?ul°	vnal (polKe brc* napovedi)’ -
veJel t vi iw>	VeK!	~	Vei18^	»I*™ In
** d?!)ro .volJ° vnel (Plošče brez napo. vedi) — M Napovedi — 17 Ootroška ura: a) dr B M»
ln (prvo bTanJe': b' Gaiperček -orkl>tIr 1« £?r^a-T 18 ? delopust Isrra Radijski I?-* “u n?fefra ln tujega v slovenskih ljudskih običajih ( g. Boris Orel) — 19 Napovedi, poročil* — 19 Jo Nac. ura - 2o O zunanji politiki (k. urednik dr. Alojzij Kuhar) — 3o.3o Živalski krog: Pi san večer, pri katerem sodelujejo člani rad. igralsko družine, Jožek in Ježek. Vmes nekaj ploSč — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za dober konec i^ra Radijski orkester.
Drugi programi
Petek, t oktobra: Zagreb: 20 Dueti, M.Ai Klavir, 21 Harmonika in zbor — Bratislava: 18.3o Komorni koncert, 30.40 Igra - Sofija: 19 Verdijeva opera «Othe 1o‘ — Ankara: 20 Operna glasba, 20.50 Jazz — Bero-19.45 Orkestralni koncert, 21.25 Voja&ka godba — Budimpešta: 19.25 Vojaška godba. 20.10 Klavir, 21 Ciganski orkester — Bukarešta: IS 46 Verdijev »Šegulam«. 21.35 Lahka glasba — Horbv.Stockholm: 20 Klavir in orkester, 30.40 Igra, 22.16 Orkestralni koncert — Trst-Milan: 17.15 Pianino, 19.25 Operetna gl. 21 Igra, 22.30 Simfonična glasba — Rim-Bari; 20.30 Operetna glasba — Florenca: 20.50 Operna glasba — Oslo: 19.35 Harmonika. 32.19 Orkestralni koncert — Sottens: 20 Pisan spored, 21 Orkestralni koncert Sobota, 7. oktobra: Zagreb: 20 Gleda ti Mri
- Bratislava: 19.35 SlovaSke narodne 20 30 Snevni^™
_ Sofija: 30 Instrumentalni koncert	Pv uS "
koncert, 21.20 Lahka	glasba	-	^	J°n±'
stralni koncert, 30.5«, .Jazz — Bcrnmil»?t'*r i." S
caeke narodne,	30.50	Igra —	BudiZ^iL*,	t?
nika. 20 »	C	Budimpeita:	30	Harmo-
-	' koncert, 23 Ciganski orkester
ba_ 21 * VaMvl	orkoster.	20.15 Plesna glas.
Jus pl i 1 Horby-Stoc.kh.olm: 19.45 Plesna gl., M One« k??C6rDf' ?2-IS P><*"a	- Trst-MilL:
21 Opera — Rim-Ban- 20.30 Vokalni koncert, 21 Pesmi m plesi J2.10 Igra _ Florenca: 20.30 Igra. nato ples na glasba - Oslo: 20.10 Igra. 22.40 Violončelo - Sottens: 30 Pisan	spored, 30.30	Vojaški ve-čer.
Lojze Pajtler:
BEG IZ 1U0SKE LEG 10E
Od vseh strani «o hitele karavane domačinov domov, mudilo ee jim je k vodi in k ognju pred večerom. Karavane 60 se ustavljale pred mestnim ozidjem in se utaborjale. Slišati je bilo pieano vpitje gonjačev, zamolklo golčanje živine, s stolpov ali od kdovekod pa eo se razlegali klici muezinov, ki so vabili k večerni molitvi,
Čuden, neznan, začaran «vet je bil to pred mano. Iz njega je govorila Afrika s svojimi tisočerimi skrivnostmi, tako da sem še jaz, ki sem jo sovražil, za kake trenutke čutil, da je le mogoče, da se človek z dušo in telesom zapiše temu čudnemu svetu.
Kolikor bolj se je temnilo, toliko bolj je bilo mesto iivo, glasnejše, burneiše. Okoli ozidja so zagoreli tabori ognji, oglasile so ee pesmi piskačev in izgubljeno mrmranje arabskih gosli z eno struno. Godba, ki jo razume samo človek, ki je okusil Afriko. Godba, ki je vsakomur drugemu neumna, dolgočasna, nora, ki pa človeka iz puščave zaziblje v neko blaženo topost, osamljenost, podobno zamaknjenju na robu pustinje, ko sediš ure m ure pod šotorom ter strmi« kdo-vekam.
I	Legla je noč in nas zavila v motnjavo brnenja, neznanih krikov, puščavskega veselja
V	zidovjih so žarele zastrte sinje, zelenkaste, rdečkaste luči in kazale pot v prodajalne veselja in kupljive ljubezni. Legijonarji »o vedeli povedati vence štorij o tem, kako je tu ali tam in kaj je kateri v Rišu ali drugod skusil
Marsikdo bi bil rad mahnil v mesto, toda povelje je bilo 6trogo: ponoči V6i v taboru, podnevi pa samo v skupinah v mesto. Toda 6tavil bi glavo, da 6e je nekaterim starim mačkom le posrečilo izmuzniti med stražami z ozidja s skrivnostnimi lučmi.
Godba, noč, opojni betel in čaj 6ta razgibala puščavce ob ognjih. Njihova oblačila so bila vse bolj bela in so pošastno plapolala v ognjenem siju, kadar je kateri planil pokoncu. Vstajalo jih je vedno več, začeli so prihajati še od drugih ognjev m se sprijemali v čuden, malce poskakujoč ples, oddaleč podoben kakemu kolu, pa še daleč ne tako živ. Videlo se je, da plešejo ljudje, ki niso vajeni naglice, možje, ki dneve in dneve prečepe v premišljevanju in sanjarjenju, kakršno je mogoče 6amo v puščavi.
Plesali 60 ob ognju, k> je metal dolge sence naokrog, prav do mesta.
Kakor je bil ple6 za nas mrtev in erez ognja na zunaj, je Arabce razvnel do besnosti. Ure in ure 60 tekle, pa 60 še vedno plesali, kar naprej v večno istem ritmu, ki ni bil podoben udarjanju nobenega naših napevov, z vedno istimi gibi, a z vedno bolj žarečimi očmi, z vedno večjo zamaknjenostjo.
V	tem plesu je bilo nekaj, česar člo-
Arabci so plesali v soju ognja.
vek nikdar ne razume, nekaj, kar je «i-j novom puščave — in samo njim   lastno tako, kakor je nam kaj drugega, našega, kakor domotožje, hrepenenje po materi, kakor zaljubljena žalost v narod-' ni pesmi...
Še pozno ponoči, ko so ee začele zvezde seliti proti jutru, sem se prebujal in slišal zamolklo pesem gosli in glasove plešočih ob ognju ..,
Kakor sem dejal, smo se utaborili na robu me6ta, ob precej veliki reki, ki je bila ta čas skoraj čisto suha. V Rišu smo ostali do naslednjega večera in odpotovali ponoči, kakor je bilo ie v navadi in preskušeno.
Riš ima kakih pet tisoč prebivalcev, večinoma domačinov, le nekaj je belcev, Francozov. Mesto ima francosko orož-ništvo, garnizijo pa tvorijo francoski zu-avi; vsega jih je bilo pol kompanije.
Od Riša dalje smo potovali tri noči skupaj, četrto pa počivali. Nočni pohod je bil dolg samo petdeset kilometrov. Marširali smo po precej dobri kolooijalni cesti, na kateri pa je bilo malo prometa. Drugega nisem videl ko gruče Arabcev in nekaj težkih avtomobilov, ki so vzdrževali promet med posameznimi naselbinami.
Potovali smo skozi nekaj večjih brezimnih naselbin, v katerih je ostalo vedno po nekaj legijonarjev, ' takih, ki so bili že tako opešali, da niso mogli več naprej. V Fez so se potem pripeljali za nami s kamioni, ki so vzdrževali promet med Fezom in Rišem.
Osemnajsti dan smo prispeli pred Fez, prestolnico Maroka.
Pred mestom smo najprej nekaj ur počivali in si popravljali uniforme, če jo smem tako imenovati, šele potem smo nastopili pot v Fez sam. Pred ozidjem nas jc čakala polkovna godba in nas je spremila v sredino mesta, v vojašnico.
Ves bataljon, s častniki vred, je bil na pogled tako klavrn, ko bi bila to velika beraška ali ciganska četa. Bili smo umazani, prepoteni, raztrgani, črni, da me je bilo sram, ker sem bil takoj v tretji vrsti krajni. Ob 6traneh ceste pa polno ljudi, ženski Slišal sem 6meh domačinov in Evropcev, k; ^ ge nam posmehovali, na)brž zato, ker jim Legija varuje hrbet, da lahko bogatijo. Legija pa nima nič, niti piškave zahvale, če-prav je ™vn° ona največ pripomogla k razvoju Maroka.
Zlepa nisem bil v taki zadregi . in v taki jezi. kakor zdaj, ko smo morali iti med ograjama za6mehljivih pogledov in gobcev. In ni hotelo biti konca. Stiskal sem zobe in poslušal:
»Glej ga, ta se je pa z Arabkami tepel!«
»Tega so pa sprejeli v Legijo, ko je bil naborni zdravnik trd!«
»Ta je ušel iz kazbe, od koz, tako smrdi ...«
Tako nas je sramotila svilena svojat, za katero smo pred tednom dni prelivali kri in pobijali Arabce ..,
Za Jugoslovansko tiskarn« v Ljubljani: Jože K ra mori*. — Izdajatelj: inf Jot* Sodja. — Urednik: Mirko Javornik- — Rokopisov ne vračamo.
>8lovenski dom« iihaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 {lin, ta inoiemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva nliea 6/IIL Telefon 400] do 40(16. Uprava: Kopitarjeva nliea fl.