^Jtffppil Izhaja vsako sredo. — Naročnina: za celo leto 30 Din. za pol leta 15 Din. za inozemstvo za celo leto 50 Din - Inserati po tarifu. — Pismenim vprašanjem naj se priloži znamko za odgovor. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. — Plača in toži se v Ljubljani. — Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ulici št. 7. — Telefon inter. št. 32-50. Račun pri poštni hranilnici št. 14.194. Poicvau/c bana dr. f>- fMavušiča ob severiiz me/z, Ban dr. Marušič je odpotoval v soboto 10. januarja na daljše potovanje na severno mejo Dravske banovine, da se sam prepriča o potrebah tamošnjih krajev, drugič pa tudi da ljudje sami vidijo in se prepričajo, da hoče biti banska uprava v enaki meri pravična vsem krajem in ljudem, kolikor to dopuščajo denarna sredstva banovine. Bana dr. Marušiča je spremljal na njegovem potovanju tudi podban dr. Pirkmajer in še nekaj uradnikov. Prvi cilj potovanja je bil Maribor, kjer so se zbrali načelniki vseh uradov in korpora-cij, da pozdravijo najvišjega zastopnika javne oblasti v Dravski banovini. Ban dr. Marušič je imel na uradništvo pri tej priliki lep nagovor, v katerem je povdarjal »da uradniku ni dovolj, da jc samo uradnik, ampak da mora biti tudi pravi Jugoslovan, ki se zaveda, da je v idejah Nj. Vel. kralja edina rešitev Jugoslavije. Naslednjega dne je sprejel ban dr. Marušič veliko število deputacij iz Maribora in okolice in ljudje so bili zadovoljni, ker jim je bila dana prilika, da so mogli čisto svobodno povedati svoje želje in zahteve. To je napravilo na ljudi najboljši vtis in vsi so odhajali domov v prepričanju, da bodo njihove želje našle tudi razumevanje v okviru denarnih možnosti. V Ptuju. 11. januarja je ban dr. Marušič odpotoval s svojim spremstvom v Ptuj in v Prekmurje. V Ptuju je imel ban dr. Marušič znamenit nagovor na uradništvo in na člane deputacij, kjer je rekel med drugim: »Danes v sedanji velevažni dobi, je naša sveta dolžnost, da z vsemi svojimi silami delamo za konsolidacijo našega državnega doma. To nam veleva tudi naša odgovornost do naših potomcev, ki jim moramo zapustiti dobro urejen dom. Mogoče se nismo zavedali, kakšne dolžnosti nam je nalagalo dejstvo, da živimo v lastni svobodni državi. Danes, po 12. letih, vidimo, da smo bili nepripravljeni za veliko odgovornost, ki jo nalaga našemu narodu samostojno življenje v neodvisni državi. Naš kralj je naš edini pravi pot, ki vodi k gospodarskemu, kulturnemu in duševnemu napredku naše ljubljene Jugoslavije.« Tudi v Ptuju je g. ban sprejemal razne deputacij e pozno v noč. V Murski Soboti. Na posebno svečan način so pozdravili g. bana Prekmurci. Murska Sobota je bila vsa v zastavah, občinski svet pa se je zbral na svečano sejo, kjer je pozdravil g. bana župan Benko z govorom, ki je res prihajal iz srca in zato tudi segel v srce. Rekel je med dru- eim: . j.^LLii »Znano nam je Vaše demokratično čuv-stvovanje in Vaše človekoljublje. Baš zato vidi naša občina v Vaši osebi v Vašem visokem položaju tistega narodnega delavca, pred katerim lahko odkrijemo svoje težnje in s katerim lahko sodelujemo pri izvedbi ciljev in programa pravega jugoslovanstva.« Na pozdrav g. župana je odgovoril ban dr. Marušič sledeče: »Velecenjeni gospod župan! Cenjeni gospodje občinski svetniki! Dva razloga sta me dovedla do tega, da sem prišel med vas. Prvi je bila želja, da spoznam potrebe in težnje Prekmurja, naše Slovenske krajine, da stopim v stik z narodom, ki ga je usoda skozi stoletja ločila od matice, ki je bil ločen od svojih bratov z državnimi mejami in ki ima zaradi tega gotove težkoče, ki jih je treba odstraniti, da omogočimo skupno bratsko življenje. Na drugi strani je bila moja želja, da predvsem pokažem znake bratske ljubezni ne samo Murski Soboti kot kulturnemu in gospodarskemu središču naše Slovenske krajine, ampak vsemu Prekmurju, da pokažem znake ljubezni in simpatije, ki so si jih prekmurski prebivalci pridobili kot naši naj milejši bratje. Znano mi je, da je bil položaj v Prekmurju tak, da moramo postaviti v Prekmurje najboljše uradnike. Ti uradniki se morajo zavedati, da imajo specijelne dolžnosti, da moramo pridobiti Prekmurje ne samo v gospodarskem oziru, ampak tudi njegova srca. Ti uradniki se morajo zavedati ne samo svojih dolžnosti, ampak morajo tudi s srci sodelovati pri povzdigu Prekmurja. Tolmačiti morajo ljubezen in simpatije, ki jo goji vsa Dravska banovina do našega Prekmurja. Bodite prepričani, da bodemo s složnim sodelovanjem dosegli velike uspehe. Meni je drago, da ste tako jasno spoznali pomen januarskega manifesta. Vidimo, do dobro in globoko doumevate pomen energičnega koraka Nj. Vel. kralja. Prej, v strankarskih časih, je tudi najboljša ideja, kadar je morala iti skozi neštete politične in strankarske kanale, lahko postala umazana. Sedaj, ko je Nj. Vel. kralj postavil geslo: kralj in narod, imate priliko, da neposredno iznesete svoje želje in da sodelujete pri upravi in za napredek naše domovine. Danes, ko hvala Bogu ni več strankarstva, se mora to geslo Nj. Vel. kralja pokazati pri vsem udejstvovanju. Prišel sem med Vas, da složno sodelujemo. Jaz sam, brez Vas, ne morem ničesar napraviti. Zato zahtevamo složno in odkritosrčno sodelovanje vseh. Naše delovanje se mora razviti v složni harmoniji. Potrebno je, da tudi Vi složno sodelujete v duhu manifesta Nj. Vel. kralja in z ljubeznijo do naše velike in lepe Jugoslavije. Vi se morate danes zave- dati zlasti tega, da smo svobodni ljudje in da danes ni več tujcev, ki bi jim bili podložni. Ako se je nekoč delilo naše prebivalstvo v dva tabora, v hlapce in sužnje ter v gospodujoči del naroda, danes lahko rečemo, da smo sedaj gospodarji na svojih svobodnih tleh. Ta duh zamozavesti, duh ponosa in duh svobode nas mora voditi pri našem delovanju, potem bomo lahko prepričani, da je bilo naše delovanje v resnici v duhu kraljevega manifesta.« Občinski svetniki so sprejeli govor bana dr. Marušiča z velikim navdušenjem in ploskanjem. Iz Murske Sobote je krenil g. ban v več obmejnih občin, kjer ga je prebivalstvo povsod navdušeno pozdravljalo in mu z vso odkritosrčnostjo povedalo svoje želje. V Dolnji Lendavi. Obisk v Dolnji Lendavi je bil velikega pomena za celo vrsto prekmurskih občin. Zastopniki teh občin so g. banu izročili posebno spomenico, kjer so povedali vse, kar si najbolj žele. Mi smo prepričani, da bo ban dr. Marušič storil vse, da po možnosti ugodi vsem v spomenici izraženim željam. V Ljutomeru. V Ljutomer se je pripeljal ban dr. Marušič 13. januarja zvečer. Tudi tam so ga čakale številne deputacije, ki jih je sprejemal do pozne ure, nakar je odpotoval skozi Maribor v Prevalje in Črno. Prva postaja, kjer se je ustavil, so bile Prevalje, kjer je bana pozdravilo poleg uradnih zastopnikov zopet veliko število deputacij. Odposlanci ljudstva so predvsem poročali, naj se uravna vprašanje vojne odškodnine za one, ki so za časa osvobodilnih bojev za Koroško trpeli škodo. G. banu so predložili prošnjo, kjer prosijo: 1. da se zakon o povračilu vojne škode z dne 30. junija leta 1920. razširi tudi na severni del naše kraljevine; 2. da se prizna v letih 1918 in 1919 po deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani ugotovljena in precenjena vojna škoda kot izvršna razsodba; 3. da bi predsednik vlade izvolil odrediti, da se ta škoda čimprej poravna. Zelo prisrčen je bil pozdrav rudarjev v Mežici, kamor se g. ban nenadoma pripeljal. Tam so se zbrali rudarji in delavci, da pozdravijo svojega bana. Prvi ga je pozdravil inž. Fettich. Vidno vzradoščen nad sprejemom delavcev in rudarjev, je imel ban lep patrijotičen govor, v katerem je povdaril, d? so tudi delavci poklicani, s svojim delom pomagati pri konsolidaciji države. Delavci so konstruktiven faktor v naši državi. Ko je kralj Aleksander apeliral na vse, je pri tem mislil tudi na delavce. Nato se je ban odpeljal v Črno, ki je bila vsa v zastavah. Tudi tam so se zbrali zastopniki raznih društev in duhovščine. Pozdravil je bana župan Geršak. Ban se je zahvalil za lepi pozdrav, nato pa je posetil bolnico krajevne bratovske skladnice. Tudi tukaj si je g. ban ogledal osnovno šolo, nakar se je s spremstvom vrnil v Prevalje, odkoder je v avtomobilu nadaljeval pot v Slovenj gradeč. Tu je bana pozdravil v jedrnatem govoru župan Bratkovič, ki je izrazil vdanost ta-mošnjega prebivalstva kralju in obljubil čvrsto in složno sodelovanje pri izvršitvi idej Nj. Vel. kralja za utrditev in konsolidacijo naše države. Ban se je zahvalil za pozdrav, nato pa je hčerka sreskega načelnika Silvica Vilharjeva deklamirala pozdravno pesmico in izročila banu šopek cvetlic. Ban je deklico poljubil na čelo. župan Bratkovič je nato pozdravil še pomočnika dr. Pirkmajerja, ki je pred 15 leti služboval v Slovenj gradcu in dobro pozna tukajšnje prebivalstvo in njegove potrebe. Posebno lep vtis je napravila velika množica šolske mladine, ki je prav navdušeno in prisrčno vzklikala Nj. Vel. kralju in banu. G. ban je nato sprejemal deputacije raznih organizacij, ki so mu sporočile želje prebivalstva. Preko Velenja, Polzele in Braslovč, kjer je posvečal g. ban posebno pozornost zastopnikom delavstva, se je ban odpeljal v Celje, kjer je po uradnih pozdravih sprejemal deputacije do poznega popoldneva. Deputacij je bilo zlasti mnogo iz okoliških občin, katerih zastopniki so vsi zatrjevali svoje soglašanje ž velikimi idejami Nj. Vel. kralja. Iz Celja se je g. ban odpeljal še v št. Jurij ob juž. železnici, kjer si je ogledal tamošnjo kmetijsko šolo. G. ban je bil vidno gin j en od prisrčnega sprejema, prirejenega mu od sinov naših kmetov ter je imel daljši govor. Dejal je med drugim, da je z veseljem prišel v to trdnjavo kmečke misli, in sicer zato, da bodo širom banovine vedeli, da znamo ceniti kmečki stan, ki je najvažnejši činitelj v državi ne samo v gospodarskem pogledu, temveč tudi v nacionalnem in obrambnem. »Mi se imamo zahvaliti za ustvaritev naše svobodne države zlasti žrtvam kmečkega stanu. Znano pa je tudi, da bo kmečki stan vedno stal na braniku svoje domovine in svobode, ako bo to potrebno.« G. ban si je nato v spremstvu g. ravnate-leja Petkovška ogledal šolo in jo našel v vzornem redu. Iz št. Jurja se je g. ban vrnil v Ljubljano, kjer je o svojem potovanju dal sledečo izjavo: »Predvsem moram s posebnim poudarkom ugotoviti, da se je povsod, kjer sem stopil v stik z ljudstvom, jasno videlo, da se narodna in državljanska zavest prebivalstva vedno bolj jača in da so vsi sloji z radostjo sprejeli manifest Nj. Vel. kralja od 6. januarja, ki jih je rešil pogubonosnih in za obstoj države nevarnih strankarskih borb. Razveseljivo je bilo to dejstvo v Prekmurju, kjer so manifestacije za kraja in državo zavzele naravnost impozanten značaj in kjer so me zlasti tudi vse deputacije preprostega naroda zaprosile, da sporočim na merodajnem mestu njih zagotovilo popolne udanosti do Nj. Vel. kralja in do kraljevske vlade. Zelo značilne so bile tudi izjave zastopnikov prebivalstva nemške in madžarske narodnosti, ki so se povsod potrudili, da govore v državnem jeziku in so z ostentativno odločnostjo izrazili svoje zadovoljstvo z 6. januarjem. Vsi brez izjeme so izjavljali svojo pripravljenost, da z vsemi svojimi silami sodelujejo pri pričeti konsolidaciji države. Presenetilo me je naravnost, s kakšno prisrčnostjo je bil manifest Nj. Vel. kralja povsod sprejet in županov in zastopnikov javnih korporacij, kakor tudi od zastopnikov kmečkega ter delovnega ljudstva. — Zlasti prijeten vtis je napravilo, s kakšno uvidevnostjo in zaupanjem so zastopniki kmečkih občin, ki so me povsod posetili v velikem številu, iznašali svoje želje in vedno upoštevali težko-če, zaradi katerih je takojšnja rešitev enega ali drugega vprašanja nemogoča. S tem so zopet pokazali, da je in ostane kmečki narod steber Jugoslavije, na katerega se je vedno mogoče zanesti. Prav tako pa so tudi zastopniki delavcev pokazali polno razumevanje za prizadevanje sedanje vlade za konsolidacijo Z bliskovito naglico se je razširila vest 1 med našim narodom: Ban dr. Drago Marušič prihaja v nase jugoslovansko Prekmurje. To nenavadno, nepričakovano vest, smo vsi jugoslovansko narodno zavedni Prekmurci z velikim navdušenjem in iskrenim veseljem vzeli na znanje. Veselili smo se prihoda gospoda bana dr. Marušiča tembolj, iker smo bili prepričani, da v osebi visokega gosta prihaja med nas zaupnik Njegovega Veličanstva in reprezentant kraljevske vlade, z namenom, da spozna naše kraje, se seznani z našimi razmerami, vidi naše potrebe in da neposredno od naroda samega sliši njegove želje, prošnje in pritožbe, da mu na ta način lažje pomaga v njegovih upravičenih potrebah. Mi, jugoslovansko orientirani, narodno zavedni Prekmurci, imamo popolno zaupanje v gospoda bana dr. Marušiča, saj podrobno poznamo njegovo izrazito jugoslovansko naci-jonalno dušo, njegovo viteško udejstvovanje pri zgodovinskem ustvarjanju naše nove in prave domovine, velike in lepe Jugoslavije. Tudi po vojni, po asvobojenju nam je znano njegovo nepristransko, neumorno, trudapolno delovanje za procvit države in obči blagor kmetsko-delavnega naroda. Vse to nas prepričuje in nam je najboljši porok, da se bodo tudi naše nade uresničile in izpolnile naše želje, da bo tudi za Prekmurje prišel že davno zaželjeni novi čas, čas popolnega preporoda v jugoslovanskem duhu, čas prave narodne zavesti in ponosa, čas svobodnega, gospodarskega, prosvetnega in kulturnega napredka. Z velikim veseljem, popolno udanostjo in srčno ljubeznijo smo čakali in sprejeli gosp. Naše ceste po vojni niso v najboljšem stanju. To vedo in čutijo najbolj kmetje, ki morajo voziti po njih. Kar kmet spelje po dobri in gladki cesti z enkratno vožnjo, to mora voziti po dvakrat in trikrat na slabi cesti. To je silna izguba delovnega časa. Drugič za kmete tudi ni vseeno, koliko trpi živina; na dobri cesti vozi konj z manjšim naporom večji in težji tovor kakor pa manjši tovor na slabi cesti z večjim naporom. Koliko več pa žival trpi, toliko več počitka mora imeti in toliko več krme potrebuje kakor manj zgarana žival, ali pa začne žival propadati, kar je še slabše, kajti s tem trpi občutno škodo kmečki kapital, ki je naložen v živini. Velike važnosti je kakovost ceste tudi za vozove. Na slabih države kakor tudi za njen trud za socijalno izboljšanje delavskih prilik. Smatram za svojo dolžnost, da poudarjam na tem mestu vseskozi patrijotično čustvovanje vsega naroda ob severni meji in v Savinjski dolini. Prav tako pa zasluži moje zaupanje tudi uradništvo, ki se trudi, da živi v dobrih zvezah z narodom, želel bi, da bi se ti stiki še bolj poglobili, kar velja zlasti za učiteljstvo, ki mora voditi prosvetno, kulturno in gospodarsko delo med narodom. Zlasti pa se mora učiteljstvo udejstvovati v sokolstvu, ki je tudi o priliki mojega poseta pokazalo svojo neizmerno in požrtvovalno ljubezen do naše svobodne domovine. Z zadovoljstvom sem se prepričal, da se sokolstvo lepo razvija in da se dnevno opaža porast njegovega vpliva med širokimi plastmi naroda. Vsepovsod se vidi, da postaja ritem narodnega udejstvovanja vsak dan živahnejši.« bana, kraljevskega odposlanca. Ta dan je bil za nas, ki nam je država nad vse, ki nam je Jugoslavija naša najdražja svetinja, svečan, zgodovinski. Po tisočletnem suženjstvu, desetletni brezplodni strankarski borbi, smo prvič doživeli srečen trenutek, ko se nam je nudila prilika, da pozdravimo svojega — jugoslovanskega bana, ki je prvi v takem visokem položaju stopil na isvobodna prekmurska tla, med svoje najmlajše brate, kakor jih sam imenuje, Benjamine. Dana nam je bila možnost, da smo ob tem zgodovinskem trenutku dali duška svojim notranjim jugoslovanskim čustvom, ko smo g. bana imeli v svoji bližini, svoji sredini, svojega med svojimi.^ Uvidevajoč vzvišeno nalogo našega kralja in kraljevske vlade, vsi jugoslovansko narodno čuteči javni delavci v Prekmurju pri tej zgodovinski priliki svečano obljubljamo, iskreno in javno izjavljamo, da bomo vsikdar in povsod sledili manifestu Njegovega Veličanstva kralja in da bomo z vsemi svojimi močmi, razpoložljivimi sredstvi delali po in-tencijah kraljevske vlade na razvoju in utrditvi jugoslovanske ideje v Prekmurju ter na konsolidaciji in napredku celokupne države, nedeljive, velike in enotne Jugoslavije. Hočemo in tudi iz srca želimo kar naitesnejše sodelovati z g. banom, ki je s svojimi očetovsko ljubeznivimi besedami, plemenitim srcem in simpatičnim nastopom osvojili srca našega naroda, osobito podeželskega ljudstva, ki vidi v predstavniku vlade g. banu svojega pravega zastopnika in zaščitnika malega človeka — kmetsko-delavnega naroda. cestah se kovanje hitro obrabi in kolesa se kvarijo in lomijo mnogo bolj kakor na dobrih cestah — popravila pa so dandanes draga. Popravljanje in vzdrževanje cest pa je dandanes drago in če hočemo imeti zopet enkrat dobre ceste, bo treba toliko bolj globoko seči v žep, kolikor dalje so bile zanemarjene. S cestami je prav tako kakor z obleko: majhna poškodba se hitro popravi in to z malimi stroški, kdor pa čaka, ta mora mnogo plačati za popravila, če je stvar sploh še za popraviti. Za popravljanje naših pokvarjenih cest bomo morali plačati mnogo, ali pa bodo še bolj razpadle in razdrapane kakor so že. Horvat Pavle: SPvelzvnuvshi navod navdušeno pozdravlja svojega bana• fVaše ceste in ljudsko dalo na njih. Možnosti, kako dobiti za popravilo cest potrebni denar, je več. Ponekod najamejo dolgoročna posojila, drugod zopet pobirajo posebne cestne doklade, drugod pribijejo stroške za ceste kar k splošnim davkom ali pa obdavčijo vozila, ki cesto najbolj rabijo. Če pa še to ni dovoli, ne preostaja nič drugega kakor ljudsko delo, t. j. ljudje morajo sami prijeti za delo. Za »ljudsko delo« (kuluk) se je odločila tudi naša vlada v zakonu o vzdrževanju cest in posamezne banovine so že izdelale pravilnike, po katerih naj se zakon izvrši. Priznamo, da bo obremenitev težka, ravno tako jo treba tudi priznati, da je nujno potrebna, če nočemo, da nam ne razpade še to, kar imamo. Pravilnik za popravljanje cest v Dravski banovini. olrc be. n- "octa k železniškim postajam se grade in vzdržujejo s prispevki banovine, cestnih okrajev in iz posebnih virov: občinske ceste pa z občinskimi sredstvi, t. j. z dohodki letnega proračuna, dohodki občinskih podjetij in naprav ter iz posebnih virov. Kolikor označeni dohodki ne bi zadostovali, se mora uporabiti ljudsko delo po določilih inoupravnih cestah in po določilih tega pravilnika. tw-,„ nc"bn°mu delu =o zavezani vsi za delo sposobni moški prebivalci od polnih 18 do polnih 55 let starosti. Obveznost osebnega dela se lahko odkupi s plačilom ustrezne delavske dnine po določilih tega pravilnika. To odkupnino morajo ne glede na spol. starost in delovno sposobnost plačati tudi vsi davčni obvezanci, ki sicer ne spadajo pod obveznost osebnega dela, če plačajo nad 100 Din neposrednega davka. Te obveznosti osebnega dela. odnosno plačevanja odkup nine so oproščeni dijaki do 24 let (če ne plačujejo več kot 100 Din davka), dalje vojni invalidi, ki jim ie invalidnina edini dohodek, redovne osebe, ki nimajo nikakšne plače, niti imetja, niti dohodka ter kulturne 'n humane ustanove, ki jih te obveznosti oprosti gradbeno ministrstvo. Obveznosti. Vsi državni civil. in roj. uslužbenci (razen podčastnikov, redovov in orožnikov) občinski uradniki in uslužbenci in upokojenci plačujejo osebno delo v de-- .,- . , tridnevne osnovne in položaine plače, odnosno pokojnine ne glede na spol, starost in značaj. Vsi ostali državni civilni in vojaški, banovinski in občinski uslužbenci, kakor tudi duhovniške osebe, .kon-traktualni uslužbenci in dnevničarji, ki nimajo osnovne in položajne plače in dobivaj svoje prejemke ločeno kot sistemizirano plačo in draginjsko doklado ali stanarino, plačujejo osebno delo v denarju v znesku tridnevne plače brez ozira na draginjsko doklado in stanarino. Oni uradniki, uslužbenci in dnevničarji, ki dobivajo odkupnino v globalnih vsotah, pa plačujejo odkupnino po tabeli § 40 zakona o samoupravnih cestah in po dnini, določeni s tem pravilnikom. Enota, po katerih se odreja obveznost ljudskega dela. Zaradi odrejanja delovne obveznosti, odnosno odkupnine določa § 40 zakona o samoupravnih cestah, v :iiih /a eno enoto pri osebah, ki plačujejo neposred. davka dni dela Din do 200 1 500 2 900 3 „ 1.400 4 „ 2.000 5 „ 2.700 6 „ 3.500 7 „ 4.400 8 „ 5.400 9 „ 6.600 10 „ 8.000 11 „ 10.000 12 pri osebam, ki plačujejo nad 10.000 Din neposrednega davka, pa za več vsakih nadaljnjih 3000 Din po en Din več. Za lansko leto je naknadno določena obveznost osebnega dela na največ 6 enot (3 enote za občinske in 3 za banovinske ceste). Kot ena enota se računa 1 dan pri osebi, ki plača do 200 Din neposrednega davka. Ker je določenih za lansko leto, za katero se bo delo opravilo letos, 6 enot, torej mora delati tak obvezanec 6 dni (6 krat 1), oziroma plačati 6 krat po 20 Din, kar znaša skupno 120 Din. Za odmero odkupnine se jemlje kot enota povprečna dnina navadnega delavca v znesku 20 Din, ki jo pa ban lahko ob izpremenjenih delovnih razmerah zviša ali zniža. Na podlagi omenjenih 6 enViceroy of India« in rešil posadko. — Na sliki vidimo potapljajoči se parnik, poleg njega pa rešilni čoln z grškimi pomorščaki. Grofa Hamiltona, predsednika švedske gospodske zbornice, je zadela med sejo zbornice kap. — Grof Hamilton je doživel 76 let, član parlamenta pa je bil 46 let. Grof Hamilton. Požar vladne palače. V Bismarcku, glavnem mestu Severne Dakate v Zedinjenih državah ameriških, je te dni izbruhnil požar, ki je popolnoma uničil vladno palačo, ki nam jo ka?e naša slika. Mesto Bismarck so ustanovili nemški izseljenci leta 1885. JlODiCG Plemenit dar Nj. Vel. kralja. Nj. Vel kral je blagovolil darovati društvu za izboljšanje naselbine »Kralja Aleksandra Kara-djorjeviča« znesek 10.000 Din za izvršitev nje govih humanitarnih nalog. Kralj boter 16. otroku. V vasi Odpoči-valki v Bosni so krstili te dni 16. otroka in to 11. sina kmetu Mičiču. Botroval je otroku Nj. Vel. kralj, ki ga je zastopal komandant 33. pp iz Banjaluke. Najstarejši župan v Jugoslaviji umrl. Pretekli teden je umrl v Krapini najstarejši župan v naši državi Vilibaild Sluga v starosti 78 let. Občini je načeloval 40 let. Ljudsko štetje v Jugoslaviji bo v marcu V oddelku za državno statistiko se dokonča-vajo priprave za ljudsko štetje v Jugoslaviji. To štetje bi se imelo sicer že izvršiti 1. januarja, ker pa niso bila še vsa vprašanja rešena, se je preložilo za mesec marec. Odredba glede višine občinskih trošarin. Banska uprava Dravske banovine je dovolila, da smejo pobirati vse občine Dravske banovine v času od 1. januarja 1931 do odobritve proračunov, odnosino razglasitve zvišanja trošarin v »Službenem listu«, občinsko trošarino na iste predmete in v isti višini, kakor so jih pobirale v letu 1930. Ustanovni občni zbor »Sokola kraljevine Jugoslavije« je dne 2. februarja ob 3. uri v gasilskem domu v Škocijanu pri Turjaku. Prepoved tovarniškega dela za kmečko mladino. Kmetijska družba v Ljubljani je poslala vlogo kraljevski vladi, v kateri prosi, da se prepove kmečki deci, ki ni dosegla starosti 18 let, delo v tovarnah. Vloga je motivirana s tem, da kmečki otroci po 14. letu starosti odhajajo v mesta in da se zaradi tega čuti na kmetih pomanjkanje delovne sile. Vodovod v Suhi Krajini in Ptuju. Higi-jenski zavod v Ljubljani je dobil obvestilo, da je g. predsednik ministrskega sveta general Živkovic dovolil kredit 15 milijonov Din za zgradbo 50 km dolgega vodovoda v Suhi Krajini in v Ptuju. Higijenski zavod bo že letos pripravil vse potrebne načrte. 20 milijonov dinarjev za kmetijske tečaje. Minister za kmetijstvo je odobril kredit 20 milijonov dinarjev za otvoritev zimskih kmetijskih tečajev, ki se bodo vršili po obči nah za pouk odrasle kmetske mladine. Izseljevanje v decembru. V mesecu decembru se je izselilo iz naše države preko Jesenic 351 oseb, in to v Francijo 134 in v Holandijo; ostalih 216 pa se je izselilo v pre-komorske države, in sicer v USA 96, v Ar-gentinijo 64, v Kanado 8, v Uruguay 28, v Chile 4, v Brazilijo 4, v Mehiko 4 in v Južno Afriko 9. Vrnilo se je iz prekoinorskih držav 599 oseb, iz evropskih pa 1862, torej število vrajencev znaša 2461. Izseljevanje v Belgijo prepovedano. — Uradni list objavlja kraljevski dekret o priseljevanju v Belgijo. Inozemski delavci lin nameščenci se ne smejo naseliti v Belgiji brez predhodnega dovoljenja ministrstva pravde. Oblastvo utemeljuje ukrep s tem, da je pričela v Belgiji naraščati brezposelnost in da narašča število inozemskih delavcev, ki se žele naseliti v Belgiji. Cigani oropali kmeta. V Temerinu pri Novem Sadu je vdrla tolpa ciganov v hišo posestnika Josipa Salaja in ga pod grožnjo smrti prisilila, da jim je izročil ves denar, nakar je tolpa izropala celo hišo in končno odpeljala iz hleva še konja. Izropane stvari so natovo-rili na voz, vpregli konja in pobegnili. Izro-pani posestnik je o dogodku obvestil orožni-štvo, ki je cigansko bando kmalu izsledilo in jo aretiralo. Dober in zvest naročnik porav-! na svojo naročnino najraje takoj ob novem i letu. Če še niste, storite tudi Vi tako. Uprava lista Vam bo za to hvaležna! Položnice v to svrho smo priložili vsem starim kakor tudi vsem novim naročnikom v štev. 50 «Kmet-skega lista«. Ureditev agrarnih odnošajev v Južni Srbiji, Črni gori in severnih pokrajinah. Beograjski listi poročajo, da bo po ureditvi agrarnih odnošajev v Dalmaciji in Bosni v najkrajšem času urejeno vprašanje agrarne reforme tudi v Južni Srbiji in Črni gori. Ministrstvo za kmetijstvo je že predložilo gospo-darsko-finančnemu odboru ministrov načrt tozadevnega zakona s pravilnikom za njegovo izvrševanje. V najkrajšem času bo predložen imenovanemu komitetu (odboru) ministrov tudi zakonski osnutek za končno ureditev vprašanja agrarne reiorme v naših krajih. Konec slovenskih časopisov na Primorskem. Tržaški listi poročajo, da sta urednika »Novega lista« in »Hrvatskega pučkega prijatelja« dr. Besednjak in dr. Bitežnik, potem ko sta bila lista ustavljena^ odpotovala v inozemstvo. 5Vo|več/c izbiro kuhinjsko posode, in lo aluminijaste, želoiiie in emajliraiie, različnih kvalitet in barv, po najuižji oeui, nudi tvrdka z železnino SloLuho Flcvjančič JDt uuljana, Sv. ^viva c. št. 33 Zakaj vse gredo v smrt. V španskem mestu Sevilli je šla prostovoljno v smrt neko 21 letno dekle ker ji je fant zameril in očital slabo pisavo. Ker je bil ves njen trud zaman, da bi lepše pisala in se prikupila zaročencu, je obupala in končala življenje. Mina raztrgala rudarja. V magnezijskem rudniku Emiiac pri Cačku je bil zaposlen pri zažiganju min rudar Desimir Korašič. Ko je eno izmed min zažgal, se ni pravočasno umak -nil in eksplozija je rudarja na drobne kosce raztrgala. Lovska sreča. V svojem lovišču je ustrelil te dni v okolici Belovara Vladko Nothig dve veliki divji svinji. Ena je tehtala 230 kg, druga pa 160. Lovec je postavili svinji na trg in prodajal meso po 10 dinarjev kg. Svojo ženo ustrelil. Friderik Kušar je bil zaposlen kot ključavničar v delavnicah državnih železnic v Mariboru. Lansko leto je poročil Ano Kovačevo iz Šobra. Mladi delavec je imel ženo rad, ona se ga je pa kmalu naveličala in se hotela ločiti. Stanovala je pri svoji materi v Šobru nad Kamndco, (ločeno od moža. To je pa dovedlo moža do zločinskega sklepa. Žena, ki je bila zaposlena kot tkalka v Huterjevi tovarni v Melju, je odšla v toTek preteklega tedna z doma na delo. Mož ji je šel nasproti ter jo v Kamniškem jarku ustrelil v srce. Ko je padla, jo je pričel strastno po-Ijubovati, nato je pa pobegnil v gozd. Samomor Slovenke v Sarajevu. V torek preteklega tedna se je zastrupila v Sarajevu služkinja Frančiška Žeber. Spila je večjo količino oetove kisline in posledicam kmalu podlegla. Menda je vzrok samomora tudi nesrečna ljubezen. Novi vrelci naftei v Bosni. Ko so te dni vrtali na ozemlju kakanjskega rudnika v Bosni, da doženejo, če se nahajajo v tamošnji okolici premogovne plasti, so naleteli na večje množine nafte. Rudniška uprava je naročila nove stroje za vrtanje v še večjo globino. Ozemlje hočejo na vrtati najmanj tisoč metrov globoko, da preiščejo ves teren, če se bo izplačalo pridobivanje nafte. j Vsled opeklin je umrl trileten fantek j Mihaela Ferliča v Kozjem. Stariši so ga pu-j stili samega v hiši pri peči, pa se mu je vnela j oblekca. Letel je goreč iskat starišev, kateri so bili pri gospodarskih poslopjih. Mati ga je povaljala po snegu, aa je pogasila ogenj, ga nesla takoj k zdravniku, ko pa prišla domov, ji je umrl. M a pet let težke ječe je bil obsojen pred mariborskim senatom treh sodnikov 22ietni delavec Franc Klobasa, ki je oktobra lanskega leta ubil v Oseku v Slovenskih Goricah posestnika Franca Vogrina. Milijonarja so aretirali. V Cačku so orožniki aretirali znanega bogataša in milijonarja Nikolaja Nikolica, bivšega predsednika Ca-čanske štediomice. ivienda je iNikolič povzročil primanjkljaj 6 milijonov dinarjev. Vnotranjosti ladje se je udiI. V šibeni-ško luko je pripiui francoski parnik »Picar-die«, da naloži 7000 ton mavca za Kitajsko. S Kapitan iladje Guilermits je pri pristanku pa-\ del tako nesrečno 11 m globoko v notranjost ladje, da je obležal na mestu mrtev. Cestni valjar za logaški cestni okraj je prispel te dni na koaodvor na Kakeku. Valjar je težak 12.GOO kg in je stal 23u.tl00 dinarjev. Izdeian je bil v.Skodovih tovarnah na Češkoslovaškem. Vsak cestni okraj bi moral imeti tak valjar za popravljanje in utrjevanje cest da bi posipane ceste z debelim gramozom ne ovirale prometa. Člani Brezalkoholne produkcije bodo odslej dobivali vse tri proiiaaikoiioilne liste v Sloveniji: Prerod, Mladega junaka in Jutranjo zarjo stalna brezplačno. Kdor zeli pristopiti kot član(iica), dc?bi vsa pojasnila brezplačno pri. brezalkoholni produkciji v LjuDljani, Romanskega ulica 36, tel. št. 33ol. Občni zbor Odseka za perutninarstvo Kmetijske družbe v Ljubljani. Z ozirom na rokounost, da se nahaja večina članov cdseKa v bivši tn&rioorfi-Ei ODtlasu, se je določilo, da se vrši občni zbor odseka v Leiju, in sicer na Svečnito, 2. iebruarja 1931, točno ob ce-setih dopoldne v hotelu Evropa. — Spored: 1. Otvoritvena nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. — 3. .Naioge odseka. Poročevalec g. Kafol iz Ljubljane. 4. Predavanje o rjavi štajerski kokoši. Predava g. I. Gosak, šolski upravitelj iz Teharjev. 5. Debata o itej kokoši. 6. Volitev novega odbora. 7. Določitev članarine pri odsekih kmetijskih podružnic. 8. Slučajnosti. — Na občnem zboru se bo razpravljalo zlasti vprašanje nabave, jajc za valenje cd rjave štajerske kokoši. Zborovanja se iahko udeleže tudi nečlani. — Tajnik. lludo zaprtje, katar debelega črevesa, napenjanje, motenje v želodcu, odvajanje krvi, lenivost jeter, zlato žilo, bolečine v kolku odstrani naravna »Franz-Josei-grenčica — zjutraj in zvečer majhen kozarec. Zdravniki-strokovnjaki izpričujejo, da »Franz-Jose!«-v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgo-voda učinkuje brez bolečin celo pri dražljivo-sti črevesa »Franz-Josek-grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Miroljubna Amerika. Ameriški parlament je dovolil pretekli teden 74,300.000 dolarjev kredita za izpopolnitev vojnega brodovja. Iz tega denarja bodo zgradili eno matično ladjo za letala, eno križarko, štiri podmornice in 130 letal. Vse omožene ženske bodo odpustili iz državne službe. Rumunska vlada je napravila načrt zakona, po katerem bodo odpustili iz državne službe onega zakonca, ki prejema višjo plačo. Pred grozečim odpustom se hoče uradništvo zavarovati na ta način, da je vložilo že 273 zakonskih parov prošnje za ločitev zakona samo v Bukarešti. Svoji ljubici odgriznil nos. Orožniški pod-narednik Velimir Topalovič iz Subotice je na pravoslavno Silvestrovo noč šel na obisk k j svoji ljubici. Ker je dekle fanta zavrnilo, je j ta razburjen skočil k nji in ji odgriznil nos, ! rekoč: Če nočeš biti moja, tudi od nikogar drugega ne boš. Ljubico so vso krvavo odpeljali v bolnico, zaljubljenega orožnika pa v zapor. Letalska nesreča na Angleškem. V gosti megli je trčilo nad mestom North-Weald pro metno letalo ob vojno letalo. Prometno letalo se je pa kmalu vjelo in prišlo v ravnotežje, vojno letalo pa je padlo na tla in se razbilo. Pilot vojnega letala je mrtev. Slika nam kaže razvaline razbitega letala. Mogoče ste tudi Vi med tistimi , k i Vas moramo ponovno prositi, da nam zanesljivo sporočite vse naslove Vaših sosedov, katerim želite, da se pošlje »Kmetijski list« na ogled. V to svrho smo Vam priložili v številki 49 potrebno dopisnico. Skrbite tudi Vi po svoji moči kot star naročnik, da se v prihodnjem letu število naših naročnikov podvoji. Mrzel val na vzhodu. Ruski listi poročajo, da je zajel vzhodni del evropske Rusije in Sibirijo izredno mrzel val. Ponekod je padla temperatura pod 60 stopinj mraza. V snegu je obtičalo po raznih krajih države 74 vlakov. Zaradi hude zime so morali v mnogih krajih prekiniti ves železniški promet. Tudi po Kitajskem in Japonskem divjajo hudi snežni viharji. Nesreča avtomobila. Avtobus napolnjen s potniki je strmoglavil v reko Emajagi v bližini estonskega mesta Tartua. Vsi potniki so utonili. Prebivalstvo Rusije. Po izjavah predsednika sveta ljudskih komisarjev (ministrov) v Moskvi ima Rusija 161 milijonov prebivalcev. Leta 1925 jih je imela le 140 milijonov. Vsako leto naraste število ruskega prebivalstva za tri in pol milijona. Okameuelo drevje. Blizu naselbine Fort Murray v severni Ameriki so nedavno izkopali več dobro ohranjenih dreves, o katerih domnevajo učenjaki, da so rastla v teh krajih pred več milijoni let. Dr. Bailey pravi, da so tam rastla taka drevesa že mnogo prej, predno je nastal premog. Preiskava lesa i drobnogledom je pa baje dokazala, da pripadajo okamenela drevesa neki vrsti, ki je v poznejših časih še rastla na Japonskem. Iz te okolnosti, če je točna, bi se dalo sklepati, da sta bili nekdaj Amerika in Azija ena celina. Nov potresni sunek v Mehiki. V mestu Cuelapava je nastal preteklo nedeljo nov močan potresni sunek okoli 10. ure dop. v tre-notku, ko so bili zbrani ljudje v cerkvi. Vsled potresa se je porušil 40 metrov visok zvonik. Ogromna množina kamenja se je zvrnila na cerkev, ki je pokopala ped razvalinami 70 ljudi. Huda zima v Španiji. Na Španskem je nenadoma nastopila zelo ostra zima. Temperatura je padla na 17 stopinji pod ničlo. Mnogo ljudi je zmrznilo. Močno se razširja tudi španska bolezen. Kaznjenci so se uprli v kaznilnici Ko-ronovo na Poljskem. Okoli 400 jetnikov je protestiralo proti slabi hrani, razbili so celice in navalili na jetniške paznike. Nekaterim kaznjencem se je posrečilo uiti, druge je pa pomagalo ukrotiti vojaštvo in gasilci, ki so z vseh strani brizgali vodo v jetniške celice. Število prebivalstva Češkoslovaške. Po podatkih ljudskega štetja, ki se je vršilo te dni v Češkoslovaški republiki, znaša število prebivalstva 14,728.234. V desetih letih se je prebivalstvo republike pomnožilo za 1 milijon 115.859 ljudi ali 8 20%. Ognjeniki oživljajo. V Argentiniji je pričelo z močnim potresnim sunkom bruhati več ognjenikov. Iz treh vulkanov se vali lava, pepel in dim. Potres je uničil več človeških naselbin in zahteval tudi mnogo človeških žrtev. Nad mestecem Cobres je začelo padati ponoči goreče kamenje in vroča voda. V strahu so ljudje bežali iz hiš. — Tudi znani ognjenik Popocatepetl v Mehiki je pričel bruhati. V celi njegovi okolici je promet ustavljen. Zemeljski plaz zasul 5 otrok. V dolini gornjega toka reke Rhone v Švici se je utrgal velik plaz zemlje in zasul pet deklic, ki so se v istem času nahajale na kraju nesreče. Štiri deklice so bile mrtve, peto so pa še živo odkopali. Letošnji književni dar Kmetijske Matice. (Dopis našega naročnika - kmeta.) Pred nekaj dnevi sem prejel knjige Kmetijske Matice za leto 1930. Najprvo mi je padla v oči lepo opremljena, 192 strani obsegajoča knjiga »Ljudska astronomija«. Hitro sem jo prelistal in takoj uvidel, da podobnih knjig naša založništva že več desetletij niso izdajala. Slovenski kmet zato ni imel prilike, poučiti se 6 nebesnih prikaznih in o gibanju nebesnih teles, čeprav mu je zanimanje za te pojave že nekako prirojeno. — Knjigo krase številne slike ter dve karti, t. j. zvezdna severna polute in obzorna. Kljub naravnost učeni vsebini je knjiga pisana tako poljudno, da jo mora vsakdo razumeti; zato v polni meri zasluži naslov »ljudska«. Oprema in papir sta odlična. Že sama ta knjiga je vredna 30 Din in bi jo za ta denar v danih razmerah noben založnik ne stavil na trg. — Druga knjiga nosi naslov: »Dvig uboge gmajne.« Je to zgodovina slovenskega, hrvatskega in srbskega kmeta od njihove naselitve v današnjih deželah pa do osvoboditve in ujedinjenja. Vsa težka borba našega kmetskega stanu, ki jo je tisoč let bojeval jugoslo vanski kmet, da se je končno dokopal do svobode, je v tej knjigi tako živo in prikladno popisana, da jo čita človek z zanimanjem in užitkom, kakor najbolj lepo zgodovinsko delo, važno za vsakogar, za nas kmete pa dvakrat važno: Saj je zgodovina našega stanu, zgodovina nas samih. — Tretja knjiga nam prinaša povest »Cesto«. Snov je vzeta iz naših krajev, iz našega ljudstva in iz časov tik pred, med in po svetovni vojni. Podaja nam trpko usodo človeka, ki zgubi kmalu po svojem rojstvu mater in rodno domačijo, pa tudi očeta, ki se zanj ne meni. Mladenič živi življenje revnega a pridnega študenta, gre po maturi na Dunaj študirat za inženirja, mora na vojsko, ki jo kljub težki rani srečno preživi, in postane med tem celo inženir, a ga pri povratku v rojstno vas ubijejo domačini, ko hoče preprečiti krvavo obračunavanje med domačini. Kakor rdeča nit se vleče skozi celo povest nesrečna usoda glavnega junaka: oropan doma in ljubezni starišev, zrejen ob grenki skorji tuj*ega kruha, nesrečen v svoji mladeniški ljubezni, se junaško otrese vseh slabosti, hoče postati mož in si nazaj pridobiti od očeta zapravljeno domačijo. Toda nemila usoda človeka s ceste ga vendar uniči. — Zelo lepa povest, ki bo prav gotovo ugajala vsem bralcem. — Četrta knjiga je koledar, ki se po odličnih člankih sam hvali. Zelo važna pa je tudi njegova vest, da je naročnina Kmetijske Matice za prihodnje leto znižana na 20 Din. — Globoko hvaležni moramo biti tovarišem, ki nam leto za letom preskrbijo za ta malenkosten denar tako knji- ževno darilo. Dolžnost nas vseh pa je, da smo vsi brez izjeme naročniki Kmetijske Matice. Le tako zamore naša književna družba izdajati le take in še boljše knjige. Na delo torej: Vsak naročnik »Kmetskega lista« bodi tudi naročnik Kmetijske Matice! A. K. Za um in razum. Z današnjo številko pričnemo mov oddelek in bomo poslej v njem redno prinašali poučno zabavno smw, ki bo cenj. čitate-Igem širila obzorje1 in nudila dokaj koristnega razvedrila. Uredništvo. Priroda je knjiga samih čudes in kdor zna brati v njej, bo izvedel vsak hip kaj zanimivega in presenetljivega. Eno izmed mnogoterih takih čudovitosti so brez dvoma velikani v rastlinskem svetu. Rastlinstvo je že nevajenemu opazovalcu nekaj pestrega. Samo pomislite: od preprostega (vsaj nam se tako zdi!) mahu in lišaja, ki prerašča skalovje, gozdna tla in tu in tam pokriva lubje orjaških debel, pa do vitke jelke ali orjaškega hrasta, — kakšna dolga pisana vrsta rastlinja je vmes! Kljub temu z našimi drevesnimi velikani še ni izčrpana tvorna sila rnajke' prirode. V Mehiki raste na pokopališču Santa Maria del Tule velikanska cipresa. Nje deblo je visoko 32 m in meri v obsegu 31 m. V višini 6 m se razcepi v več vrhov. Obseg te skupne drevesne krone znaša 132 m. V Avstraliji raste euikalyptus, drevo, ki je visoko do 156 m, prve veje pa nastavi v višini 100 m. To drevo ima neverjetno hitro rast, kajti v 18 letih že doseže višino 30 in. Poleg teh je še mnogo raznih drevesnih vrst, ki dosežejo nad stometersko višino in tudi temu primerno debelino. Še bolj čudno in presenetljivo je dejstvo, da dožive nekatera drevesa vprav bajno visoko starost! Zamislite se v tisto davno prošlost, ko je po Palestini hodil in učil Kristus, ko so se odigravali oni dogodki, ki se jih kristjani vsako leto spominjamo o božičnih, velikonočnih in binkoštnih praznikih! Kako silno daleč v minulosti je že to in kaj je medtem svet vse doživel! In vendar še danes raste in živi — drevo, ki je bilo ob Kristusovem času staro že čez tisoč let. Ta častitljiva očakinja v rastlinstvu je stara tisa na pokopališču v Yorks-hire-u na Angleškem. Živela je torej ne le za Kristusove dobe, ampak že davno prej in njen začetek sega nekako v dobo, ko so Hebrejci zasedli Palestino in je Mojzes prejel na gori Sinaj deset zapovedi. Ali ni tedaj res čudovit rastlinski svet, ki nas obdaja, čudovita in vedno živa priča matere Prirode in njene neusahljive življen-ske sile? Thi. Pisemske znamke. V vsakdanjem življenju se za pisemske znamke navadno prav malo menimo. Včasih pač ta ali oni pogleda na znamko, da vidi, odkod je pismo, navadno pa se ne zgodi niti to. Vendar pa se plete okoli pisemskih znamk tudi marsikaj lepga in prijetnega. Še v začetku 19. stoletja so bila pisma zelo draga. Takrat še ni bilo železnic in so poŠto vozili s konji. Takrat so računali pristojbino za pismo po razdalji: kolikor daljšo pot je pismo premerilo, toliko večja je bila pri-bina. Šele 1. 1830. je angleški minister za poŠto vpeljal nizke cene za pisemske znamke. To pa se je dogodilo tako-le: Minister za pošto Rowland Hill je nekoč potoval po deželi. Ko se je v neki podeželski gostilni ustavil, da nakrmi svoje konje in okrepča tudi sebe, je stopil v hišo pismonoša, ki je prinesel pismo za domačo deklo. Dekle je pismo vzelo v roke, ga ogledalo od vseh strani, potem pa ga je vrnila pišmonoši, češ da ne more plačati visoke pristojbine, ki je znašala 2 šilinga. Ko pa je pismonoša odšel, je povedala neznanemu ji ministru Hillu, kako je stvar. Povedala mu je, da ima ženina, ki ji večkrat piše in ona njemu, a zaradi visoke pristojbine sta se dogovorila za posebna znamenja, ki jih napravljata na ovoj. Tako se sporazumeta, ne da bi jima bilo treba plačati visoko pristojbino. Ta novica je dala ministru Hillu povod, da je vpeljal pisemske znamke po nekdanjih 5 krajcarjev ali 10 vinarjev (par). Znamke je bilo treba plačati naprej in jo prilepiti na pismo. Zanimiva je tudi vsebina »ljubezenske znamke«. Ta stvar je pa taka: L. 1918. je dala poštna uprava na Švedskem precej znamk, katerih vrednost je bila previsoka, prekolekovati ali prežigosati na nižjo vrednost, ki so bolj »šle«. Taiko so znamke, kjer je bilo natisnjeno število »25«, preži-gosali na »12«. Pri žigosanju pa se je zgodilo, da so na nekaj polah žigosali stare znamke narobe! Ena od teh napačno oziroma navpično žigosanih pol je zašla tudi v mesto Guliksberg. Tam je živel mlad kmet, ki je obljubil svoji nevesti, da ji bo vsak dan pisal in je zato kupil kar celo polo znamk. Počasi je spravila nevesta skupaj 30 pisem, ki so bila vsa fran-kirana s tistimi znamkami. To so zvedeli tudi zbiralci znamk in neki zbiralec je plačal nevesti za vsako znamko po 200 švedskih kron, torej skupaj 6000 kron, kar je bila že prav lepa dota. * * * Tokio — mesto študentov. Tokio je glavno mesto Japonske. To mesto ima okoli 2 milijona prebivalcev, med temi pa je okoli 300.000 študentov. To se pravi z drugimi besedami: vsak sedmi prebivalec tega mesta je študent. Ko se šolsko leto začne ali pa konča, mora železniška uprava pripraviti vedno po več posebnih vlakov, da to množico mladih ljudi pripelje skupaj oziroma odpelje domov. To veliko število študentov >pa si tolmačimo s tem, da je na Japonskem za mladega moškega silno težko dobiti kakšno Službo, če nima spričevala, da je obiskoval vseučilišče. Pri tem pa je precej vseeno, ali mladi fantje res kaj znajo ali pa nič — glavna stvar je spričevalo. Šolsko leto se začne na Japonskem z aprilom. Takrat se vselej vname med fanti hud boj, kdo bo na vseučilišče sprejet in kdo ne. Na Japonskem je namreč malo visokih šol in zato so sprejemni izpiti zelo strogi. Vsak kmet mora biti naročnik KMETIJSKE MATICE! Toplomer in bolezni domačih živali ? Večkrat se mi je dogodilo, da so mi pripeljali konja ali govedo na zdravniški pregled iz bojazni, da je žival nevarno zbolela. Pri preiskavi često nisem našel drugega kot navadno motenje prebave, lahko prehlajenje ali kaj podobnega, ne da bi žival kazala povišano telesno toplino. Taka obolenja se dajo s primernim negovanjem in pravilnim krmljenjem kmalu ozdraviti, živinozdravniška pomoč v takih slučajih torej ni tako neobhodno in nujno potrebna, kot si to dotični posestnik živali predstavlja. V drugih slučajih so mi pa prignali celo z oddaljenih krajev bolno žival, ki je imela visoko vročino, meneč, da ne gre za nevarno bolezen. Dolgo pot je žival, ki je poleg tega mogoče že par dni bolehala, zelo zmučila in posledica tega je bila včasih usodepolna. Tu je bila strokovna pomoč že na domu nujno in res potrebna. Ce bi imel vsak živinorejec zdravniški toplomer ali termometer za merjenje telesne topline pri roki, bi mu bilo lahko pogoditi, kaj je v posameznih slučajih bolezni za storiti. S pomočjo toplomera bi dognal, če je bolezen nevarna in živinozdravniška pomoč j nujno potrebna ali ne. Povišanje telesne topline čez normalno mero je vedno znak, da je bolezen resna in ; da je bolezenski proces zajel že celo telo. j Skoraj vse kužne bolezni povzročajo poviša-' nje telesne topline, ravnotako gnojne rane in druga vnetja, ki so često skrita v telesu. Večinoma pa se take bolezni takoj v začetku ne razvijejo z vidnimi znaki, temveč se isti pokažejo kasneje, ko je zdravljenje že težavne-je. V začetku opažamo le, da žival slabeje žre in da je bolj klavrna, kar se pa dogaja tudi pri brezpomembnih, lažjih motnjah prebave ali malem prehlajenju. Nevarnost bolezni nam očitno pokaže šele toplomer. S toplomerom se lahko takoj ugotovi, če je telesna toplina povečana in bolezen nevarna, če je treba potem odstraniti bolno žival od drugih, da se ne bi od nje okužile, če je živinozdravniška pomoč nujno potrebna ali ne itd. Tudi ako je bolezen že napredovala, je n. pr. pri pljučnici koristno meriti vsak dan parkrat temperaturo, da se na ta način opazuje potek bolezni in ukrene potrebno za daljno zdravljenje. Zelo važno je n. pr. tudi, da se po prestani bolezni ugotovi, če je žival že toliko ozdravela, da nima več povišane topline, kar se brez toplomera ne da nikakor sigurno dognati. Večkrat je gospodar prepričan, da mu je konj že ozdravel, ker je pričel dobro jesti, pa ga napreže. Drugi dan pa se bolezen ponovi v še hujši obliki, ker je bil samo na videz zdrav. S toplomerom bi pa z gotovostjo lohko dognal, da konj še ni za delo in bi se obvaroval nove škode. Toplomer je torej najboljši, najenostavnejši in najzaneslivejši instrument v presojanju bolezni, pa najsibo pri ljudeh ali živalih. Tak toplomer ali maksimalni termometer, ki se rabi pri ljudeh in živalih za merjenje telesne topline, ima to lastnost, da živosrebr-na nitka pri segrevanju leze do gotove višine navzgor, pri ohlajenju pa ostane na istem mestu, se torej ne skrči kot pri navadnih toplomerih za merjenje zračne toplote. Na toplomeru je začrtana lestvica toplotniih stopinj in sicer navadno od 35 do 42 stopinj. Vsaka stopinja je razdeljena na 10 črt. I Telesna toplota se meri pri živalih na ta I način, da se toplomer vtakne zadaj previdno v črevo in ga pusti na mestu kake 2 minute. Dobro je toplomer nekolliko namazati z mastjo, da je bolj spolzek in da se ne bi ranilo črevesa. Nato se toplomer izvleče, obriše s krpico in pogleda, koliko kaže. Da bi se toplomer zopet lahko uporabljalo, je treba živo-srebrno nitko spraviti nazaj na najnižjo točko, ker se sama, kakor rečeno, ne skrči. Zato je treba parkrat krepko v velikem loku zamahniti s termometrom od zgoraj navzdol, slično, kakor zamahnemo, če cepimo drva. Kratko tresenje toplomera z eno roko ob drugo je škodljivo, ker se rada pretrga živosrebrna nitka, ali ceflo poškoduje cevka. Vsaka žival ima svojo stalno telesno toplino. Mlade živali iste vrste imajo nekoliko višjo nego stare (n. pr. sesajoče živali višjo kakor odrasle), zjutraj je temperatura vedno nižja kot zvečer, toda to so le male razlike. Normalna temperatura konj znaša 37-5—38-5, goveda 37-5—39-5, svinj 38—39-5 in kokoši 41—42 stopinj. Kar je čez to mero, je znak bolezni, čim višja je vročina, tem hujše in nevarnejše je obolenje. Te normalne temperature naj si vsak bralec dobro zapomni ali prepiše, da jih bo imeli vedno pri roki. i Maksimalni toplomer stane okoli 30 Din. Dobi se ga v drogerijah in lekarnah in se za živali lahko uporablja isti kot za ljudi. Toplomer se mora po vporabi najprvo umiti v vodi, nato pa še obrisati s cunjico, namočeno v špiritu ali močnem žganju, da se prepreči prenašanje bolezenskih kali na druge živali ali oelo človeka. Kakor vidite, bi moral vsak umni živinorejec imeti svoj toplomer, da bolezen pravočasno spozna in se obvaruje nepotrebnih stroškov. Služil mu bo kot verni svetovalec pri boleznih ljudi in živali. Mali izdatek za nabavo termometra se mu bo bogato izplačal. Živinoztlravnik S. Arko. * * * Samopomoč pri goveji živini v žabnici. Pred par leti se je na občnem zboru živinorejske zadruge v Žabnici ustanovila »Samopomoč« pri goveji živini. V ta namen je občni zbor izvolil komisijo štirih mož, ki bodo odločevali, oziroma ocenjevali živino v slučaju prisilnega zakola. Sklenilo se je tudi, da mora pred zakolom pregledati bolno žival živinozdravnik, če je žival neozdravljiva in če je meso sploh užitno. Cene so se določile tako-le: Za neporab-no meso Din 10'— za kg, za porabno meso pa od Din 10'— naprej in največ do Din 15'—. Slučaji v preteklih letih so bili sledeči: 1) revmatizem, gobe na mehurju, žebelj proti srcu, zamotana čreva, krvomočnost, splošna oslabelost, 2) vnetje. Zadnji slučaj je bil najtežji. Na en dan so poginile posestniku Ku-raltu tri krave. Slučaj je bil nenavaden. Gospodar je dal nič hudega sluteč prenoviti hlev. Odstranil je slamnato streho in les. Hlev je bil par dni odkrit, da so mogli tesarji postaviti novo ostrešje in dokler niso pripeljali opeke. Med tem časom je pričelo deževati in deževnica je pronicala skozi zid, krave so jo pa s slastjo lizale. V par urah po tem so tri krave poginile, četrto so pa komaj rešili. Težko prizadeti kmet je bil seveda tudi deležen podpore in osrečen po Samopomoči. Od 240 prijavljenih glav živine po članih Samopomoči jih je prišlo 11 pod zasilni zakol. Mnogo dobrega je storila »Samopomoč« težko prizadetim kmetom, lajšala nesrečo in omilila gospodarsko zgubo. Veliko socijalno nalogo izvršuje ta ustanova, pa tudi veliko jih obvarje težkih gospodarskih^ zgub. Nihče n^ ve, koga zadene nesreča in ce ista pride, je član Samopomoči ne občuti v vsej njeni grozoti in pogubnih posledicah. Zato so vsi oni, ki so dobili že kdaj podporo, najvnetejši zagovorniki medsebojnega pomaganja v opisani obliki. Nekateri so se pa le našli, ki so imeli ves čas zdravo živino, ki so se spodtikali nad nekaterimi točkami »Samopomoči«, ne da bi pomislili, da tudi njih lahko zadenejo podobne nesreče in da bi jim v takih slučajih ravno tiste točke pravil najbolj koristile. Sliši se, da nameravajo nekateri celo odstopiti od te prekoristne in dobre ustanove. To mi da povod, da poživljam vse tiste, naj dobro premislijo, kaj je samopomoč in kaj združeni z lahkoto premoremo in kaj je za posameznika težko popravljiva nesreča. Proč s sebičnostjo! Če so bile kake nepravilnosti po mnenju nezadovoljnih s preteklih letih napravljene, se bodo v bodoče z lahkoto odpravile, če imajo vsi zadružniki dobro voljo in so vneti za stvar. Več zadružne misli in več skupnosti nam je potreba, pa bo vse šlo. — Vaščan. * * * Elektrifikacija kamniškega okraja. Na praznik Sv. treh kraljev se je vršilo v Komendi lepo uspelo zborovanje kmetov, ki ga je sklical sreski poglavar gospod dr. Ogrin, da se razpravlja o vprašanju elektrifikacije kmečkih občin kamniškega okraja. Zborovanje je bilo izredno lepo obiskano in je pričalo, kako pereče je vprašanje, ki je bilo na dnevnem redu. Od banske uprave sta se udeležila zborovanja gg. inž. Fr. Miklavc, ravnatelj KDE in uradnik inž. Rueh, ki sta poročala o banovinskem elektrifikacijskem načrtu in o načinu izvedbe elektrifikacije. ' G. inž. Miklavc je dejal med drugim, da bodo morale občine same prispevati k stroškom omrežja. Najprej je pa treba v vsaki občini ugotoviti konzum električne sile, ker bo od tega odvisen prispevek. Za porabo 2000 ufli r z. * o z vi. ub jtint W11 f .v u I c .i fttev lojl 1'ravila (>ro'i plačilu Din 5" v znamkah. Za odgovor prosimo znamko. Uradne u e od 8 12 in od 14 18. »»inrait milni ovci m oiirtuilo1 \dtl.n 11 ti ah HdKrt i**Holi tfrh « ■ ii-kuvim tu ••t>6in»he urade, zadru ali društva se ihruiU* ianeslnv«. Slede cen in solidne postrežbe oh TISKARNA MERKUR LJUBLJANA, GREGORČIČEVA ULICA 23. kupujte pri tvrdkah, katere inseri^ajo priporoča tudi gospodinjam in dekletom, ker so gotove ure posvečene tudi gospodinjstvu, kar je razvidno iz načrta, ki je na vpogled pri županstvu odnosno pri šolskem vodstvu. Da bo uspeh popoln, se priporoča vztrajen obisk vseh predmetov tečaja. Kmetijsko nadaljevalni tečaj v Nedelci (Turnišču) se vrši od 11. januarja do 19. februarja 1931. Tečaj vodi g. inž. B. Wenko. Dražba kož divjadi se vrši nepreklicno 26. t. m. na velesejmu v Ljubljani. Vsi posestniki divjih kož naj pošljejo svoje blago nemudoma na naslov: »Divja koža« Ljubljana — velesejem. Kot kupci so se napovedale mnoge inozemske tvrdke. Čim več blaga bo zbranega in čim boljša bo povprečna kakovost kož, tem višje cene se bodo mogle doseči. Sejmi. 25. januarja: Radeče pri Zid. mostu, Blagovica, Gomilnica, Artiše, Slov. gradeč, Studenec, Koprivnica, Dol. Lendava. 26. januarja: Vinica, Litija, Vojnik. 29. januarja: Rajhenburg, Št. Jur ob Taboru. 30. januarja: Rakek. Valute. Dati moramo za: 1 nemško marko Din 13-45 1 švic. frank Din 10-94 1 avstrijski šiling Din 7-96 1 angleški funt Din 274-50 1 ameriški dolar Din 56-50 1 francoski frank Din 2 22 1 češkoslovaško krono Din 168 1 italijansko liro Din 2-97 Kdor želi »tvoriti brezalkoholno gostilno, .pa se boji ovir, ki se .mu cd raznih strani delajo in me ve, ali bi se mra to .izplačalo, naj se obrne na Brezalkoholno produkcijo v Ljubljani, Komenskega ulica 36, kjea- dobi vsa potrebna pojasnila ibrezplačno. V Dravski banovini je že nad 120 brezalkoholnih gostiln. £•. Mfkuš Ljubljana. Kestni trg 15 c&ežiiiftti Na malo I Na valiico I Ustanovljeno 1839 POLNOMASTNI, POLMASTNI in TRAPISTOVSKI SiR ima stalno v zalogi po zelo ugodnih cenah. EKONOM LJUBLJANA Kolodvorska ul. 7 Parlamentarec v kletki pri levih. Član angleškega parlamenta John Clarke je ostro nastopil proti postavi, po kateri bi bilo prepovedano živali dresirati. John Clarke pravi, da se dajo dandanes živali dresirati brez trpinčenja, in da bi to dokazal, je sani stopil v kletko med divje zveri. Ljudje so s strahom čakali, kdaj ga bodo zverine raztrgale in posebno so se bali levinje »Mine«, toda pogumnega poslanca se nobena zver ni lotila. ŠIVALNI STROJI „GRITZNER" „ADLER" „KAYSER" in kolesa, najboljši material, prtcizna konst ukcija, krasna oprima tir na|nil|a ctna so samo pri Večletna garancija I Pouk T vezenju brezplačen! Jos. Peteline, gubijana ob vedi, v bliSini Preiernovega spomenika Pristopajte k Kmetijski Matici. Pravkar je prišel iz Anglije JE i s f e jp in se Vam ponuja za hlapca! I jofpy Vam reže krmo, mlati in melje žito, žaga drva, črpa ° ^ vodo, dviga bremena, goni sploh vse gospodarske in obrtniške stroje brez prestanka, vedno z enako močjo. Svoje delo opravi v najkrajšem času in nadomesti celo vrsto delavcev. V službi je zvest, vstrajen in dela neprestano pri največjem naporu vsaj 20 let! Bolan ni nikoli, je močan, tih in prime za vsako delo. 7nrlnitnl iuic se s trdim ležiščem kjerkoli in ne rabi več auuuuuijllje kot nekaj žlic bencina na uro za delo, ki ga opravi jako močan konj. Le enkrat ga je treba kupiti, potem je Vaš, dela Vam skoraj zastonj in se Vam tisočkrat izplača. I iof/>v Tnntrkv ta najcenejša delovna moč je vedno na ui&iei -rnuiur, razp0iag0 pri tVrdki Franc Stopica železnina in zaloga poljedelskih strojev v Ljubljani, Oosposvetska cesta št. 1. Gospodarji! Gnojite z APNENIM DUŠIKOM Ta tvornica proizvaja latotako mešano umetna gnojilo »NITROFUSKAL - RUSE« katero sestoji iz apnenega dušika, superfoafata in kalijeve aoli. Kdor z Nitro tolkalom gnoji, gnoji istočasno z dušikom, toiforom, kalijem in apnom ter si pri hrani večkratno trošenje umetnih gnojil. — Stalna saloga pri TVORNICA ZA OUŠIK d. d RUŠE v Rušah pri Mariboru. najfinejšim, najuspešnejšim in učinkovitim dušičnim gnojilom! Kdor gnoji z apnenim dušikom, gnoji istočasno z dušikom in apnom. — Informacije o upo-trebi in množini, rentabilnosti, kakor tudi o nabavnih pogojih, cenah, skladiščih in uspehih apnenega dušika daje EKONOMU, Ljubljana, Kolodvorska ulica 7. Oblastveno koncesi- jonirana šoferska šola G01K0 PIPENB CHER Ljubljana, Gosposvet-ska cesta št. 12 Zahtevajte Informacije Kmef/e I £Ye pomišljujte, kje boste kupili blago za 'Vaša oblačila, ker 'Vam nudi ao-mača tvrdka 8 EKONOMI « I OSREDNJA GOSPOOARSKA ZADRUGA V LJUBLJANI Kolodvorska ulica 7 nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih / pridelkov, najfinejšo banaško in domačo moko, krmila, špecerijsko blago in ostale v to stroko spadajoče predmete. Velika zaloga vseh vrst umetnih gnojil, modre galice ter najboljšega trboveljskega in splitskega portland-cementa. □1] ID za prodajo šivalnih strojev, sepa.atorjev, koles, gramofonov, elektrotehničnih predmetov . t. d. pod zelo ugodnimi pogoji sprejmemo. ,,CENTRA" trgovina šivalnih strojev i. t. "P Ljubljana, Poštni predal 248. Vitel (sepi) malo rabljen, po u-godni ceni prodam Franc Juvan Olševk 24 pošta Preddvor. Ljubljana. ZMestni trg štev. 22 res lepo in trpežno sukno, kamgarn in športni ševijot za moške obleke, volneno blago in pliš za plašče, svilo, baržun, barhente, belo tkanino za damsko in posteljno perilo, flanelaste in prešite odeje ter različno drugo manufakturno blago Priznano solidne cene in postrežba Kovači! NajboljSi trdi in mehki koks h kovaški premog Vam nudi Družba ..ILIRIJA" - LJubljana Dunalska cesta 46. Telefon 28-20 Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu Kmetshi hvamilni in posojilni dom Račun poš<. hraniln ce it- 14.257 regi.i . i*dr. ga * neomejeno zavezo Brtoja-i: „ KMETSKI DOM" LJUBLJANI, Jančarjeva (Sodna) ulica 1 T« efon štev. 2847 VLOGE na knjižice in tekoči račun obrestuje po 5V,% brez odpovedi, pri trimesečni odpovedi po 7 % brez odbitka a v a »a rente Stanje vlog nad 30,000.000 dinarjev Rezerve nad 700,000 dinarjev Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog Vložne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja. POSOJILA dajeproti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi prenučnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek. računu pod najugodnejšim, pogoji BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8-121/, in od 3-4»/,, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8 —12 Podružnici v Kamniku, Glavni kg, in v Mariboru, Slomškov trg 5 Urednik: Milan Mravlja. - Majat^: Ivan tista tiskarna Merkur (predstavnik tiskarne: O. Mlshilsk), Ljabljana.