Katollšk cerkven list
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in veljA po poŠti za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20kr., za četert leta 1 gld. 15 kr. V tiskarniei sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr. , za četert leta 90 kr., ako zadene na ta dan prazmk , .z.de
Danica dan poprej.
List 20.
Te*Al XXI.
V Ljubljani 15. velikega travna 1868.
¥ slavo
Zbudi se, narava mila! Zdaj iz spanja svojega, In prinesi v čast darila Mater' Sina božjega. Blage pesmice prepevaj, Množi njeno sijajno čast! Gaj in log povsod odmevaj, Se podverzi nji v oblast!
Njiva, polje, travnik, gora Sveto Devico počešuj! Množi slavo jutra zora,
V	nje češenje se združuj ! Prepad, skala, dol, višava Močno glas povzdigni zdaj: Teb', Devica, naj bo slava,
V	tvojo Čast naj cvete maj!
Ribe morja prinesite Naši Materi svoj dar! Verniki vsi prihitite — Tu pred rožni njen altar Čuti svoje razodevat Sladki zvezdi upanja;
V	pesmih slavo ji prepevat1 Trudi se narava vsa!
Ti podnebje milo-jasno, Ti viharja močni piS, PočeSuj Devico glasno Slapa vode »umni vriš! Rožice povijte cvetje
V	slavo kroni vsih Devic, In darujte ga v zavetje Čisti majevi Kraljic'!
Zveri divje po gošavah Množite Device slast! Tiče drobne po višavah , Pojte zdaj ji hvalo, čast! Drevje cvetno, germi mali, Spletajte zdaj venček svoj! Miljeni Kraljici zali Vse stvarjenje slavo poj!
V	tvojo slavo, o Devica! Naj se združ'jo vse stvari, Vse naj slavi te, Kraljica, Vse naj vedno te časti.
Ti zastava varna bodi Nam, Devica blaga vsa, Nas po poti čednost vodi; Pelji nas pred Jezusa!
Tam, Devica, Mati sveta, Kjer so trume angelov, Naj bo tebi slava peta V družbi vseh nebeščanov. Slava, slava v svetem raji, Slava bodi ti vselej, Slava ti v nebeškem maji, Slava tebi vekomaj!
Častite Marsjo.
Častite Marijo, nebeški duhovi, Vsi angeli Božji, svetniki nebes! In svoji Kraljici nešteti svetovi Slovesnosti pesmi prepevajte vmes! Oj živi Mariin nam Sin ljubeznivi! Oj, živi cvetlica Marija, le živi!
Častite Marijo višave in zraki, Vse zvezde bliSeče in solnce »lat6! Vetrovi in gromi in hitri oblaki, Pozdravljajte svojo mogočno Gosp6. Oj živi (se ponavlja).
Častite Marijo po zemlji široki Živalice vse in zverine pušav! Hvalite jo logi in hribi visoki, Ledine, poljž in cvetlice dobr&v. Oj živi.
M. Rant, učitelj.
Častite Marijo potoki, studenci, Vse reke dereče in sinje morje, Vsi kančiki rosni ko svitli ledenci Se strinjajte v slavo Kraljice le-te. Oj živi.
Častite Marijo in pesmi vesele Ji pevci krilati drobnite na glas; Po njenih altarjih pa šmarnice bele Ljudem oznanujte nje slavo ta čas. Oj živi.
Se bolj pa Marijo Častimo kristjani, Cvetlice ljubezni darujmo ji v last. Ti roža Marija pa Mati ostani In daj nam v nebesih prepevati čast. O živi.	Vir k.
Samotna čistost.
Iz samote tihe sem prišla
Dvicam rajske venČike delit, Gledat, kje bi ktera vredna bla. S čistim Jagnjetom jo zaročit'.
Išem tam, kjer je veselja šum,
Išem tam, kjer shod je tovaršij, Išem, kjer plesu, iger je hrum, Išem po prostorih gostarij:
Veste pa. da žalost stiska mi serce,
Ker se venčiki zastonj plet6 , Moje lilije zastonj diše:
Vredni za-nje se ne najdejo!
Torej le v samoto grem nazaj ,
Vrednih iskat za dari glavic; Tam lepota cvete, tam je raj, Tam za vence dosti je ovčic.
Oj samota! draga si mi res;
V tvoje naj zavetje pribežim, V tebi skriti ključi so nebčs,
Tukaj v svojo roko jih dobim.
Čistosti tu teče solnčni vir,
Kjer mraku in žgeče slane ni ; Tukaj dobri vsih ovčic Pastir Mije z duše vse slabosti mi.
Ta samota ni mi černi log,
Hribov ni planina mi divji; Ta samota — znano ti je, Bog! Je priprosta moja sobica.
B. A. V.
SHatospev Marii Devici Materi Božji.*)
spev Mam uevtci jmu
Že dolgo me nagiblje serce moje, Ti pčti hvalo, vzvišena Devica;
•) Ta začetek nekega daljšega slavospeva (kakor je znati) , iz zapuščine ranjc R. Ledinskega, smo prejeli od čast. prijatla g.
M Š. in naj ga Dan. razglasi, ker d«.l»re občutke razveva. Vr.
Pa v^m, da iz slaboglasne lire svoje Glasov ne izvabim, ki za Tč, Kraljica! Pristojni so, ker v petje »lave Troje Se z angeli nedolžna le dušica Združiti smč, da jih po vredno speva; Ah ne pa jest, vsih kri ved polna reva !
Pa prizaneai mi; sej zatočišče Skesanih si in tolažnica revnih ; Pomoč dobi pri Tebi, kdor je išče V težavah dušnih ali v stiskah dnevnih; Sej si jih skusila, ko na morišče Sinu te gnala je ljubiv ▼ neštevnih Britkost in žalost množ, ker serce Tvoje Okusilo vsih tug je grenke roje.
Torej usmili se, ali, in pozabi Vso pevčevo nevrednost, in dodeli Njegovim strunam moč, da vredno rabi Jih v Tvoje veličastvo, ki po celi Vesolj nosti duhu ve brumne vabi, Naj neprestano hvalo bi Ti peli; Oj, daj mu umnost, daj mn prave glase, Da ž njimi Te časti vse večne čase!
Lej, le ljubezen moje serce vžiga In žene ga, Te postaviti vredno; Češčena bodi tolikrat. kar šviga Ti žarkov gnade skozi serce čedno, Brezmadežno od zlosti greha vsega, Ki vera, up, ljub4v le v njem prebiva, — Kar ž njega va-nj spet rožna kri se zliva!
Tarbula,
kersanska junakinja.
Zložil Janez Bile.
VI.
(Dalje.)
Se dviga zidovje, vihrajo zastave, Cesarjev mogočnih so znamenja slave; V tein gradu od nekdaj car silni stanuje, Nad Perzije rodom neštetim caruje.
Vse tiho je zdajci po carovi hiši. Vojaškega hrupa se tukaj ne sliši; Glas godbe presladki zdaj tu ne odmeva; Zdaj nihče ne raja, in nihče ce peva.
Noč mirna je vtrujeno zemljo pokrila, Le zvezde migljajo, iu lunica mila Med njimi ko čolnič po jezeru plava, In v gradu pa perziška carinja spava.
Bolnice se sladko je vsmdilo spanje. Zazibalo cariujo v rajske je sanje, Iu sanje zjasnile obraz so ji bledi. — Kaj se je sanjalo ji. pesem povedi!
Cesarinje sanja pa bila jc taka: ..Na svilni blazini počiva Kandaka, Nje dnevi so šteti, nje uro bežijo, Soprngu, otrokom oči se solzijo.
i K esa >o mertve iu lica so blede, — Iz ust nje zdaj slišiš slovesa besed«- ; Kandaka »kor earinja perziška mila Iz časnega v večno se l»o preselila.
Pa vrata odpr«'. »«:, glej čudo neznano , Devica prekrasna pristopi v dvorano: Car z dvortiiki čudi s« nežni devici, Pa -na približa v »lavni bolnici.
In l roko dotakne merzlega čela. — Nanj znamenje križa zapiše vesela, Prot nebu |H>gleda devica in zgrne — Ir. carin j i zginejo vs« bole«ine.'-
Se carinja s spanja je zdaj prebu dila. Devica, ki v sanji se nje dotaknila, Je bila kersanska devica prezala Taroula, — jo carinja bet-ž je spoznala.
Rumenega solnčica žarek zdaj rani Zašije po carinje a vitli dvorani; Bolezen je zginila, preč je težava, Kandaka cesar in j a zopet je zdrava.
V veselju se novega zdravja raduje, Hvaležno naj boljši darove daruje. — Cesarju, deželi je znana novica , Da čudež storila kristjanska devica.
Pa Sapor soprugi povedati noče, Da Tarbula v ječi temotni še stoče. Al vzeti ukaže težavne ji spone, Ak glava se njena bogovom uklone.
HiagoreMtnik
starega zaveta.
Jezus Kristus je ravuo tisti včeraj
in danes in vekomaj. Hebr. 13, 8.
12. Mojzes.
„Preroka izmed tvojega naroda in izmed tvojih bratov, kakor mene, ti bo obudil Gospod, tvoj Bog; njega poslušaj." Tako je Mojzes Izraelcem naročal pred 3vojo smertjo (V.Mojz. 18, 15). Ta prerok je bil Jezus Kristus, ki je Mojzesu, kteri je bil učenik, srednik, vodnik izraelskemu ljudstvu, čudodelnik in prijatelj Božji, tako podoben, da noben prerok tako ne, toda le podoben, ne pa enak, ker Kristus je še neskončno visi od Mojzesa. Mojzes je tedaj posebna predpodoba Kristusova. — Kadar je bil rojen Moizes, zapove grozovit kralj pokončati vse hebrejske dečke: kadar je bil rojen Kristus, ukaže grozoviti kralj Herod pomoriti vse dečke v Bet-lehemu in po vsi betlehemski okolici. — Mojzes je bil čudovito otet kervoželjnosti Faraonovi: tako čudovito je Kristus ubežal kervoželjnosti Herodovi. — Mojzes je bil vzrejen v Egiptu: Kristus je perve leta preživel tudi v Egiptu. — Mojzes je poklican, da gre in refii Izraelove otroke iz Faraonove sužnosti in iz terdega rabotanja: Kristus je bil poslan, da reši Adamove otroke iz sužnosti satanove in od večnega pogubljenja. — Mojzes je bil 40 let v pušavi, preden začne svoj posel: Kristus živi 30 let natihoma in je bil 40 dni v pušavi, preden je pričel učiti. — Mojzes je delal čudeže, da skaže, da ea je res Bog poslal; še veči je delal Kristus Gospod, daje skazal, da je edinorojeni Sin Božji. — Mojzes zapove, da naj Izraelci vsako leto zakoljejo velikonočno jagnje in naj obhajajo večerjo v spomin na svoje re-šenje: Kristus Gospod naroči, da se ponavlja sveta večerja in nekervava daritev vse dni, v spomin na rešitev od greha, smerti in pekla. — Mojzes je peljal Iz raelce skozi rudeče morje ter jih odločil od nevernih Egipčanov: Kristus veleva svojim skoziblažno vodo sv. kersta ter razločuje tako verne od nevernikov. — Mojzes jc izraelsko ljudstvo peljal skozi pušavo v obljubljeno deželo, po kteri se med in mleko cedi: Kristus vodi svoje skozi pušavo tega življeoja v nebesa, v pravo obljubljeno deželo. — Moizes je nasitoval svoje ljudstvo z jedjo, ki je padala spod neba: Kristus hrani kristjane z živim kruhom, kteri je prišel z nebes. — Mojzes je izraelskemu ljudstvu dal postavo — staro: Kristus je kristjanom dal novo ali postavo milosti. — Mojzes prosi za svoj ljud in večkrat potolaži jezo Božjo: Kristus prosi za grešnike svetd in tolaži jezo Božjo. — Mojzes stari zakon poterdi s kervjo darovanih živali: Kristus poterdi novi zakon s svojo lastno kervjo. — Mojzes pelje svoj liud do meje v obljubljeno deželo: Kristus pelje svoj ljud v obljubljeno deželo nebeško. — Prav
tedaj govori sv. pismo od Mojzesa: „In ni vstal več prerok v Izraelu, kakor Mojzes." (V. Mojz. 34, 10.)
13. Jozve.
Jozve je bil naslednik Mojzesov, vodnik izraelskemu ljudstvu 17 let, pa predpodoba Kristusova. — Jozve se reče rešitelj ali odrešenik: Jezus t. j. odrešenik. — Jozve pelje Izraelove otroke v obljubljeno deželo, po kteri se med in mleko cedi: Jezus vodi svoje verne, izvoljeno ljudstvo Božje novega zakona, v pravo obljubljeno deželo, v nebesa, v kterih so vse blagosti, pa ni nobenih terpkosti. — Jozve obhaja čudovito zmago nad sovražniki, kteri so božjemu ljudstvu otčmali obč-tano dedšino: Jezus zmaguje še bolj čudovito svoje sovražnike, kteri — hudič, svet> meso — verne begajo od kraljestva Božjega. — Jozve ustavi že zahajoče solnce: Jezus stori, da po njegovem blagovestji ali sv. evangeliju vzhaja novo solnce pravice, ktero razsvetljuje otemneli svet. — Dokler Izraelci spolnujejo zapovedi Božje in Jozvetove opominjanja, so srečni: dokler kristjani nauke in zapovedi Jezusove slušamo in spolnujemo, smo srečni. — Kadar koli Izraelci v nemar pustč po-koršino, 30 od sovražnikov premagani in nesrečni: kadar koli smo kristjani nezvesti zapovedim Jezusovim, nas sovražnik našega zveličanja premaga ter pridemo v sužnost hudobnemu svetu in glavarju njegovemu, hudobnemu duhu.
Glas iz Sriee.
Pred nekaj časom je bila zbrana Pijeva družba mesta Lucern-a. V začetnem govoru je govoril predsednik Rudolf Ruttimann med druzimi tudi to le:
„Poglejmo nekoliko v zadnjo preteklost, in priter-diti moramo, da živimo v času, ki posebno opominja vse dobro misleče katoličane, da naj čujejo in zložni bodo.
Sovražnikov naše cerkve je od dne do dne več, in vstajajo z neko prederznostjo, ki svoj namen, katoliško vero z zvijačo in silo zatreti, očitno pokazuje. — Govorilo se je: keršanstvo, vsa razodeta vera mora na stran in za večno se razdjati. Za ta cilj jih na tisuče dela.
Ali ni na onem tako iinenovanem „zboru za mir" v Genf-u Garibaldi pred Švico in Evropo glasno izrekel: „Moral se bo zadnji udarec pritisniti velikanu, ki se papeštvo imenuje, in na mesto keršanstva postaviti se nova vera . ..
Malo tednov po teh Boga zasramujočih besedah v Genfu je deri v papeževo deželo pervak prekucije, k sramoti italijanske vlade, ki ga je na skrivnem in očitnem podpirala in je prišel že celo do rimskih vr&t, kar ga je papeževa armada, podpirana od francoskega po-močnega kardela, z veliko zgubo odpodila, in tako sv. Očeta, Pija IX v Rimu, z vsemi njegovimi cerkvami in zakladi od teh Garibaldovih trum za takrat rešila.
Keršanstvo je začelo zopet prosteje dihati.
Sedaj smo nastopili leto 1868, in ako se vprašamo, česa nam je v prihodnje upati in česa se bati, moramo le s težkim sercem v prihodnjost zreti, ko bo moralo keršanstvo še terde boje biti.
Ako Garibaldi očitno po časnikih naznanuje: „Naši prijatelji v Franciji in po svetu naj bojo le mirni, začeli bomo delo na novo;" tedaj si moremo misliti, da vsa evropejska prekucijska stranka, mogočne lože „fraj-mavrarjev," (protestantiška Anglija je boje nedavno Ga-ribaldu 1000 funtov šterlingov poslala), kakor slednjič vsi, po cerkvenem premoženju hrepeneči bodo vse poskusili, da bi začeto delo nadaljevali.
Mi pa ne smemo serčnosti zgubiti.
Ali nismo vsak dan priče velike serčnosti, zataje-
vanja samega sebe in darežljivosti za enega Očeta keršanstva, častito vladajočega papeža Pija IX?
Iz vsih katoliških dežel grejo prostovoljci v Rim, zastavljat kri in življenje za sveto reč keršanstva, in bogatini in ubožci dajejo z veseljem svoje darove v podporo papeževo.
In mi, ki smo udje švicarske Pije ve družbe, ali ne bomo še posebno z vsimi sredstvi k tej reči pripomogli? — Kako se more to zgoditi? —
Sv. Očeta in njegove sobojevavce moramo po svoji moči podpirati z molitvijo in darovi. Ni je visi reči, ne svetejši postave, za ktero bi se mogli darovati, kakor je ta. Priporočam vam tedaj prav posebno, v3ako priložnost porabiti, in se poganjati za to sveto in pravično reč na vso moč.
Bog vsegamogočni blagoslovi dela in darove vsih katoliških kristjanov z naj boljim izidom."
Te resne, vredne predsednikove besede so vsi pričujoči z veseljem sprejeli in v sercih katoliškega ljudstva se bodo gotovo enoglasno razlegale.	H.
Zakaf neki sv. Ove MHf MJKne popuste *ro/ih (teiet ter svojega posvetnega posestva f
Ni ga menda v sedanjem stoletji Človeka, o kterem bi se toliko govorilo in čigar ime bi se tolikrat in s tolikim občudovanjem imenovalo, kakor ime našega sv. Očeta Pija IX. Veličastneji ni bil ne Gregor VII ne Inocencij III pred vsim svetom; in ne ta ne uni ni bil dobrim v toliko veselje in radost, pa tudi hudobnemu svetu ne tolikanj vspotikljej in nejevoljo, kakor je Pij IX že čez 20 fčt. V resnici, ta „križev križ," ta terpinec Kristusov je bil vsaki čas nevercem nespamet , judom spotikljej, naslednikom Kristusovim pa veliko znamenje in zveličavno branišče do današnjega dnč. Pij IX je neomahljiv steber keršanske pravice m resnice, on je nepremakljiva skala v svojem poglavar -skem službovanji, nerazrušljiva terdnjava od Boga nam razodete vere, mogočno branišče keršanske čednosti in splošnje vestno-svetne vravnave. Krog te terdnjave se zbirajo vsi sovražni in puntarski duhovi, nekteri za silni napad, drugi za šušmarsko obrekovanje in zasramovanje. Ali zastonj razlivajo strup svoje iz pekla napoj ene žolči nad Pijem ; on je skala, na kteri se lomijo vsakoršne zvijače in lizunstva politiških premetencev: na tej skali se razprašujejo vsi zviti naklepi in puntarski napadi. Pij IX je v resnici čudna prikazen sedanjega stoletja; nekteri ga hvalijo in radostno pozdravljajo, drugi ga zopet čertijo in obrekvajo kakor nikogar druzega ne; le v eni reči se vsi strinjajo: ves svet se čudi in zavzema nad tem velikanom! — Temu pa se moramo toliko bolj čuditi, ker je znano vsemu svetu, da je Pij kot človek mil, ljubeznjiv in čez vse miroljuben, skoraj bi rekel, rahloserčen; kot katoliški poglavar pa je kakor drug Atanazij, — drug Gregor VII. Tisti Pij, ki je pri nastopu svojega pastirovanja, odpiraje rimske jetnišnice, pokazal svoje pohlevno, dobrotljivo, usmiljeno, očetov-sko-ljubeče serce, — ravno tisti Pij govori in vedno ponavlja prekletstvo vsim tistim, ki stezajo krivične roke po njegovih deželah. S solznimi očmi vidi sto in sto škofov in druzih duhovnov — ko žalostne nasledke svoje neupogljivosti v vojski za svoja posestva — po ječah zdihovati, begati po pregnanstvu: ali on se ne uda. In ne manjka se tacih, ki so začeli zavoljo tega sv. očeta grajati, naj si bo že iz sovraštva ali pa iz po-veršnosti in nevednosti. „Čemu toliko preganjanja za načela," — govorijo taki puhloglavci — „čem« to vzro-kovanje naj hujših nasledkov?! Papež bi se mog^l že
vendar enkrat pogoditi s svojimi nasprotniki! Kaj bi ne preziral več novih misel in vzorov, ki se ne dajo odstraniti; naj bi se ne ustavljal več zgodovinskemu napredku!" —
Take in enake govorice se pogosto slišijo iz ust današnjih novoizkovanih modrijanov, in prišteva se v to versto, bodi Bogu potoženo! — tudi množina katoličanov. Toliko potrebniše se nam je toraj zdelo temeljito odgovoriti na navadno vprašanje: ,, Zakaj ne more rij IX svojega posvetnega posestva prepustiti?"
Pervi odgovor.
Papež se nočejo odpovedati svoji posvetni vladi, ker nimajo k temu pravega vzroka. Zakaj bi se prostovoljno odpovedali svojim pravicam proti čisto krivičnim in prederznim tirjatvam ? Noben razumen človek ne prepusti prostovoljno roparjem svojega posestva. Ako mu ga po sili vzamejo, to je gerda hudobija ia krivica; ali če še zraven tirjajo, naj pravi posestnik roparsko hudodelstvo s podpisom poterdi in za pravično prizna, — to pa preseže tirjatve naj hujih, po cestah prežečih tolovajev. Tirjati toraj od sv. očeta, da se ne bi ustavljali prederznemu ropanju, pomeni toliko, kakor bojevati se zoper zdravo pamet! Ako pa puntarski roparji ne morejo berzdati svojega derznega poželenja po tujem blagu še celo pri deležu sv. Petra ne: naj le ropajo in napolnujejo mero, dokler (jim v njih lastno nesrečo) ne prekipi! Siliti pa sv. Očeta, naj sami roparjem tako rekoč vrata odprejo in se prostovoljno odpovedo ne le posestvu, temveč tudi celo vsakemu pravičnemu protestovanju: to je nesramna ironija, to se pravi zasmehovati zdravo človeško pamet, še več, zasmehovati pervotne, človeku naravsko podeljene pravice. Ali mar sedma zapoved božja manj varuje pravice knezov in vladarjev, kakor pravice posameznega človeka? — Ali je mar na postavno-pravo ime opirajoča se vladarska pravica drugačna pravica, kakor tista, ktero zadobi vsak kmet s postavnim posestvom svoje kmetije, — ktere je deležen vsak vitez s svojo poded-vano viteževino, obdelovano že od sto in sto prednikov? — Puntarski prekucuhi, krivični prilastovavci in roparji so sicer skušali svoj gerdi nered z nekim redom prikrivati. Tako so se polastili naj pervo cerkvenega in samostanskega premoženja v svoji domači deželi. Potem začnejo manjšim, slabejim knezom in vladarjem prestole spodmikati in polastovati se posestev in podložnih. Krona temu roparskemu početju pa je rop papeževih dežel. Kadar bodo — zoper Pijevo ustavljanje, zoper škofovske pritožbe, zoper pravično protesto vanje vsih katoliških kristjanov — vlomili, šiloma, krivično vlomili v cerkvene pravice, v pravice namestnika Kristusovega, in vsili katoliških knezov in ljudstev, storili bodo rop vsih ropov, cerkveni rop , vladarski rop, storili bodo osebni rop! Zato nam, ali kteremu si bodi katoličanu ali kakemu drugemu človeku, — kteremu se le še nekoliko sanja o besedi „pravica," in kteri ni še popolnoma zaterl v sercu čuti za pravico, — nihče ne more zabraniti, da ne bi oporekovali (protestovali) zoper na-kanjeno nasilstvo proti Piju IX. In če sedaj katoliški svet morebiti nima zadosti moči, da bi zabraml nesramen rop vladarskih pravic svojega poglavarja in naj višega pastirja, imel bode pa vsaj moč in pravico take tolovajske napade — obsoditi in zaznamovati jih s pristojnim imenom! —	(Dalje nasl.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. V 3. razredu pri volitvah za srenjski odbor je zmagala domača stran in izvoljeni so: dr. Bleiweis (s 122 glasovi), BI. Verhovec (121 glas.), dr. Ahačič (116 glas.) in Mih. Pakič (114 glas.). Vdeležilo
se je izmed 201 volilca njih 163. V 2. razredu, kjer je nad polovico vradnikov in oficirjev, je zmagala nasprotna stran.
—	Razstava cerkvenih izdelkov, ktere je napravila bratovšina sv. Reš. Telesa za ubožne cerkve, se )e tudi letos prav dobro obnesla; posebno zali ste banderci za šolsko mladino, odmenjeni za Planino. Natankega zapisnika izdelkov in obdarovanih cerkev pričakujemo. —
—	(Dr. Gassnerjevo pastirstvo — „Handbuch der Pastoral." — Konec.)
Die Ernenernng der eucharistiichen Spezies.*)
d)	Nahere Erorterung der Rubrica des Rit. de ,Jre-quenter- renovandis hostiis.
Die Rubrica schreibt offenbar drei Dinge vor, nam-lich: renovare particulas, d. h. andere neue Partikeln konsekriren ; zur renovatio recentes hostias verwenden, denn es (das Rit.) fahrt fort: hostiae vero seu par-ticulae consecrandae sint recentes; und endlich ubi eas consraverit, veter et primo distribuatvel sumat; wenn letzteres nicht gesehieht, so lauft man selbst' verstandlich immer Gefahr einige Partikeln so alt werden zu lassen, das die oben S. 451 besproehene Verunehrung eintritt.
e)	Von den nothigen Recentia der zu konsekriren -den Partikeln insbesondere.
Sollen wir nun positiv bestimmen, wie alt die Ho-stien zur Konsekration sein diirfen, so sind wir an unser eigenes vernunftiges und gewissenhaftes Urtheil, sowie auf die Urtheile bewahrter Manner und auf die Aus-spriiche von Partikular-Synoden angewiesen. Fragen wir nun vorerst unser eigenes Urtheil, so werden wir sagen miissen : Gewohnliches Weizenbrod wiirde, wenn es einmal ein par Wochen und dariiber alt ist, gewiss nicht mehr als neugebacken, als frischbereitet, als panis rečen* gelten. Man mag nun allerdings, da das gewdhnliche gesauerte Brod schneller korrumpirt, bei dem ungesauerten Brode fiir die h. Eucharistie einen etwas langeren Termin ansetzen; allein gar zu hoch diirfen wir sicher auch hier nicht greifen. Am Besten werden wir uns an die Verordnung des hI. Karolus Boromaus halten, die er auf dem vierten Konzil von Mailand erlassen hat: (Renovetur Eucharistia) ex hostiis non ante viginti dies ad summum confectis. Hiernach diirften also die Hostien hochstens ein Alter bis zu zwanzig Tagen haben, damit sie erlaubter Weise konsekrirt werden konnen. Diese Verordnung ist auch in andern Synodal- und Diozesanstatuten auf-genommen worden.
Beachtenswerth ist der Umstand, dass man bei den Hostienbackern selbst haufig keine frischbereiteten Hostien bekommen kann, indem sie dieselben in grossen Quantitaten auf Einmal backen, und dann davon ver-kaufen, solange als der Vorrath reicht. Diess ist ein Uebelstand, der nicht blos beklagt, sondern um jeden Preis beseitigt werden soli. Vor Allem soli die Ver-mittlung von Zwischenhandlern, welche eine Garantie fiir das Alter der Hostien nicht bieten konnen, moglichst vermieden werden.
C) Die namlichen Bestimmungen, welche fiir die Erneuerung der Partikeln zur Kranken- und Laien-Kommunion gegeben sind, gelten auch fiir die Reno-vation der grossen Hostie, welche zur Aussetzung im Ostensorium oder in der Monstranz dient. Dieselbe soli nur kurze Zeit vor der Exposition konsekrirt und nach den Bestimmungen maneher Ritualien (z. B. des Augsburger und Strassburger) bei der nach-
*) Po zmoti je zadnjic stal (Konec) v začetku , namesto (Konec nasl.) na zadnje.
sten Messe nach der Exposition wieder sumirt werden. Der Grund dieser letzteren Bestimmungen leuchtet von selbst ein, und haben sie auch fUr una keine prazeptive Kraft, so mussen wir sie doch als eine weise Direktive erkennen. Indess ist es erlaubt, dass man, wenn die Exposition zwei oder mehrere Male nach einander geschieht, die h. Hostie wahrend dieser Zeit aufbewahre ; nur darf der vierzigtagige Termin nicht iiberschritten werden, und es muss in Kirchen, in welchen vielleicht jede Woche exponirt wird (z. B. wo die sogenannten D*onnerstags-Aemter in Uebung sind), die grosse Hostie ebenso gut, wie die Partikeln im Speisekelche alle 14 Tage renovirt werden. Es ist darura ein hochst bedauerlicher Missbrauch, wenn, wie es vorkommen soli, die grosse Hostie nur ein oder zwei Mal im Jahre (am Griindonnerstag und am Frohn-leichnamsfeste) oder hochstens alle Vierteljahre er-neuert wird. Dahin kann es nur kommen, wenn die kirchlichen Vorschriften nicht gekannt oder unbeachtet gelassen werden, wenn nicht feste und kirchliche Grundsatze, sondern nur das leidige Bediirfniss die Renovation der h. Eucharistie leitet.
j?) Die Bestimmungen iiber die Zeit der Renovation der h. Eucharistie beziehen sich endlich nicht blos auf die grosse Hostie in der Monstranz und die Partikeln fur die Kommunion der Glaubigen, sondern auch auf die Fragmente oder Splitter, welche sich im Ziborium (oder in der Lunula) von den Hostien abgelost haben. Unter diesen Splittern ist Christus ebensogut zugegen, wie unter aen ganzen Hostien, und wenn die ganzen Hostien \vegen der Gefahr der Verunehrung nicht iiber vierzehn Tage aufbewahrt werden durfen, so diirfen auch die Splitter nicht langer im Speisekelche bleiben. Denn es ist die gleiche Verunehrung des allerheiligsten Sakramentes, ob eine
fanze Hostie oder nur ein kleiner Splitter der Gefahr er Korruption ausgesetzt wird. Desshalb muss der Priester, weil die kleinen Splitter und Hostientheile an die Kommunikanten nicht ausgetheilt werden kon-nen, dieselben wenigstens alle vierzehn Tage bei der h. Messe sumiren und das Ziborium purifiziren. Diese Verpflichtung ist ebenso streng wiejene, die heiligen Partikeln alle vierzehn Tage zu erneuern itd.
Z Zalega loga, 11. vel. trav. —r. Samica izOsoj-nika, fare Zali log (pošta Železnike na Gorenskem) z imenom Mica Tavš, 45 let stara, ki že precej veliko let to lastnijo ima, da se ji skor vsako leto za nekai časa pamet zmeša, se je v takem stanu zdaj že prea dvema mescema od tod zgubila. Tako dolgo še nikoli ni od doma ostala; po opraševanji se nič zvediti ne more, kam bi bila prešla. Vsak, kdor zastran nje kaj ve , je iz mnogih ozirov lepo prošen , naj to naznani (n. pr. preč. g. fajm. Ant. Pintarju), da se bo vsaj ve-dilo, ali je še živa, ali morebiti že mertva. Preden je od tod šla, je neki rekla: Na Dunaji svet vravnavajo, pa ga ne morejo vravnati; zdaj moram pa jaz na Dunaj iti, — sej drugači nič ne opravijo! —
Iz Maribora, 8. vel. trav. — Večkrat smo že v „Danici" kaj česa o Mariboru brali, pa le malokdaj kaj veselega zvedili. Vendar zmiraj grajati, ali pa vedno hvaliti, je oboje napaka. Zato naj dnešna „Danica" svojim bravcem naznani, kako lepo se pri nas obhajajo šmarnice v čast preblažene nebeške Kraljice. 30. mal. travna na večer ob 7 so jih mil. knezo-škof začeli z vvodnim govorom v semeniški cerkvi sv. Alojzija. Zdaj je vsaki dan ob 7 zvečer pridiga in potem so litanije. Govori se vsi ozirajo na prekrasno pesem Marijno, ktero je nebeška Devica popevala, ko je bila svojo teto Elizabeto obiskala. Vsaka beseda te veličastne pesmi „Magni-ficat — Poveličuj moja duša Gospoda," daje priliko za
naj lepši premišljevanje. Vis. čč. gg. korarii, bogosl. profesorji m drugi čč. gg. duhovni se s pridigami ver-stijo, da tako govorniki in poslušavci prehitro ne opešajo. Naj bolj veselo je to, da ljudje prav pridno hodijo lepe govore poslušat, in tudi skerbijo, da je Marijin altar vedno dostojno okinčan. Kakor smo slišati, bodo mil. knezo-škof zadnje dni letošnjih šmarnic za-
Eoredoma večkrat pridigovali, ker zdaj po birmi okoli odijo. 3. t. m. so prišli na gornjo Ponikvo v šmartenski dekaniji,, potem grejo v šent-Ilj, šent-Janž, Smarten, Skale, Šminel, Zavodnjo, k Belim vodam. Od tod grejo 11. v gornjo graško dekanijo. Naj poprej bodo birmo-vali v Mozirji, dalje v Nazarijah pri oo. frančiškanih, potem na Ročici, v Gornjem gradu, pri novi Štifti, pri sv. Frančišku, na Ljubnem, v Lučah, in 20. t. m. v Solcbahu. V 17 dneh bodo tedaj 19 duhovnij obiskali, pri 17terih cerkvah zakrament sv. birme delili, in šolske skušnje poslušali. Bog jim daj le prav lepo vreme, ker posebno gornjo-graška dekanija ima več prav težavnih duhovnij. Iz Solcbaha pridejo menda po koroški železnici domu. Na binkoštno nedeljo bodo, kakor navadno, v stoljni cerkvi delili sv. birmo. Po binkoštih pa zopet grejo svoje verne ovčice obiskovat in jim delit zakrament sv. birme.
Visi sv. rede bodo letos mil. škof naslednje dni delili: 14. mal. serp. subdijakouat, 16. dijakonat, in 19., na praznik sv. Vincencija Pavlanskega, red mašnikovega posvečenja. Da bi pač verni prav goreče molili, naj bi Bog poslal vnetih in stanovitnih delavcev v svoj vinograd. Ko bi Bog dal vsaki škofiji le nekoliko tako močnoserčnih duhovnikov, kakor je bil sv. Vincencij Pavlanski, bi se prenovil zemlje obraz. Za čas sv. Vincencija so Kalvini in drugi krivoverci hudo razsajali, in vendar je sv. Frančišk Šaleški o tem velikem svetniku djal: „Le dajte mi več takih mašnikov, kakor je sv. Vincencij, in bom svet spreobernil." Sv. cerkev potrebuje učenih, pobožnih in darežljivih duhovnikov. Posvečeni bodo sledeči gg. bogoslovci iz 4. leta: Cilenšek Blaž iz Gotoveli, Ferk Fr. od sv. Ilja v Slov. gor., Gorečan Ant. od Nove cerkve, Kavčič Ant. od sv. Petra pri Radgoni, Kolenko Mart. od sv. Marjete pri Ptuji, Lapuh Mart. iz Artič, Lenart Janez iz Cirkovec, Pla-skan Vinc. od sv. Jurja pri Tabru, Probst J. iz Maribora, Pust Ant. od sv. Jerneja, Radošek Ant. od sv. Lorenca na D. polji, Vizovišek Flor. iz Gotovelj, Vraz Jan. od s v. Marjete na Pesnici, Žmavec Juri od sv. Roperta. Iz 3. leta gg. Jan Fr. iz Smartna, Janžek Ed. iz Terbovelj, Šlander Ant. iz Gomilskega, in Žajdela Fr. od sv. Jurja na Sčavnici.
„Slov. narod" dobro napreduje, pa prijazno bi mu rekli, naj se varuje še kaj tacega o konkordatu in cerkvi čmerkniti, kakor je bilo v nekem dopisu iz Londona v 9. listu. Zvedili smo, da tudi sodelavci niso bili s tem dopisom zadovoljni, zato ga nismo hotli očitno na odgovor klicati. Dobri svet mu damo, da naj se cerkvenih predmetov ogiblje, ali pa se zastran njih prej z zvedenimi posvetva, ker se neposvečenec v takih rečeh le prelehko zahomotd. Ako ljubi življenje, naj se ogiblje osebnih napadov. Pregrehe in nerodnosti naj biča, pa osebam naj prizanaša. Skušnja nas uči, da takim listom kmalo odklenka, ker si brez potrebe sovražnikov ku-pičijo in se v pravde zakopajo.	•
Naj še omenim, da je pri tukajšnem knjigaiju g. Leyrer-ju v 2. pomnožen natisu na svitlo prišla knjiga Venec molitvic in sv. pesmi," ki utegne posebno mladim kristjanom obojnega spola zato všeč biti, ker je pri-djanih okoli 300 cerkvenih pesmi in veliko bratovskih molitvic. Za vse bolj razširjene bratovšine so tudi dnevi sostavljeni, ob kterih udje teh bratovšin popolnoma od-

pustke zadobijo. Tudi za šolski dar so pripravne, ker imajo tako obilno zbranih pesem, in niso predrage.
Z Dunaja naznanja odbor Marijne družbe, da se katoliška občina v Hartumu čedalje bolj razširja. Zdaj v kratkem je bil na novo tje posfan č. o. Dizma Stadel-majer, frančiškan iz Tirolskega, z enim redovnim bratom vred.
Wabashaw v Minesoti, 18. aprila 1868. (Življenje ranjkega škofa Baraga, govor general - vikarja Jekar-ja. Prestavljeno iz angleškega.) (Dalje.)
Pozneje so tudi imeli opraviti z Indijani ob „Bad-river-ju," okoli 17 milj proti jugu. Po zimi, ki je bila grozno ojstra, so mogli šest milj daleč popoto-vati, ako so hotli otroke učiti, in storiti so mogli to pot po noči, ker po dnevi niso mogli najti otrok po kočah. To so toliko časa ponavljali, da so bili vsi zadosti podučeni za sveti kerst. Ker jim je tedaj po dnevu malo časa ostajalo, so jeli knjige pisati; naj popred indijanske molitevne in pesemske bukve in ker-šanski nauk, potem zgodovino starega in novega zakona, in prestavili so liste in evangelije celega leta. O tem času so pisali tudi neko knjigo v nemškem jeziku — o zgodovini, značaji, navadah severno-amerikanskih In-dijanov, in verh tega še neko pobožno knjigo za ljudstvo v slovenskem jeziku. Ena ali druga teh velikih nalog bi bila zadosti z misijonskimi deli vred za vsa-cega, ki nima prav čez vso mero posebne izurjenosti in poterpežljivosti. Vender natisniti niso mogli dati teh knjig, dokler ni bilo denarjev z Dunaja. Č. g. Baraga so bili ta čas popolnoma obožali. S tremi tolarji v žepu so došli v Lapoint, in ljudstvo tam je bilo grozno revno (kakor je še zdaj). Osebne potrebe čast. misijonarja so bile prav majhne, njih živež so bile ribe in kruh, ako so zamogli oboje imeti; obleka jih je dolgo terpela, ker varovali so io skerbno in od časa do časa malo popravili. Vender grozno težko jim je bilo pri sercu viditi otroke svojih spreobernjencev skorej gole v naj hujši zimi okrog letati, viditi cele družine stradati, ki jim vender niso mogli pomagati. Želeli so tudi, ako bi bilo moč, učitelja podpirati, da bi otroke učil, ker sami so bili preveč z delom obloženi. Ko prihodnje leto zaželena denarna pomoč pride, so si toliko prihranili, da so zamogli v Evropo popotovati, kjer so upali sami zadosti pomoči dobiti za napredovanje v svojem apostolskem poklicu med divjimi Indijani. Tudi so bili namenili zgoraj imenovane knjige s pomočjo misijonskih prijatlov v Evropi na svitlo dati. To so storili leta 183< v Parizu, kjer so med tem časom Nemcem pridigovali. V svoji domovini so bili sprejeti z veliko častjo; povsod so imeli grozne trume poslušavcev, ker nobene priložnosti niso opustili besedo Božjo oznanovati. Spomladi ravno tistega leta so bili že zopet na poti proti Gornjemu jezeru.
Od tega časa naprej je življenje č. g. Baraga postalo bolj mirno in redno; s poterpežljivostjo so misijonske dela opravljali v revnem Lapoint-u in vedno več duš Kristusu pridobivali, in 10 lčt preden so bili škof posvečeni so preživeli v tihi in mirni vasi L' Anse (blizo Kewenaw-a). Povabili so jih bili tje Indijani tega kraja, vender ne vsi, ker tisti, ki so bili metodisti postali (malo let popred se je bil metodiški misijon tam pričel), so čast. gosp. Baraga neprijazno gledali in jim celo pretili, ako se ne umaknejo. Vender to revno in priprosto ljudstvo je kmalo svojo zmoto spoznalo, vi-divši značaj in obnašanje kat. duhovna; kmalo so jeli čislati č. g. Baraga bol) kakor so kdaj koga svojih pridigarjev spoštovali. Misijon v L Ansi so vstanovili in vladali, kakor druge misijone že popisane. Pervič so ta kraj obiskali leta 1843 in ga za poglavitno misijonsko stajo odločili, ker veliko okoli raztresenih Indijanov
je bilo vdanih sveto vero sprejeti. Za tega delj so Lapoint zapustili in so si v „Kewenaw-i" svoj stanovitni dom izvolili. Revno cerkvico so postavili, ajdovske vraže, pijanost in druge pregrehe so odpravili in celo število družin iz „Jeux Desert, Lac du Flambeau" in se iz več daljnih krajev se je temu misijonu pridružilo. Vstanovavec tega misijona so veliko sveta kupili za Indijane (ker bili so bolj podpirani ta čas); so naredili tam lesene hiše iz hlodov, kakih 24 vsih skupaj, da so divjake privajali bolj olikanega življenja. Tudi za indijanske knjige se je bolj in bolj popraševalo, mogli so jih dati na novo natisniti, in pisali so še veliko in prav tehtno delo za boljši iz-rejo in podučenje svoje čede, ki so jo skupaj spravili, in ki je bila ob tem času raztresena od Velike reke ob izhodnjih bregovih jezera Mičiganskega do krajev un-kraj Gornjega jezera — to je, več ko 600 milj na daljo. Še več — od divjakov spodnje Kanade in minesotičnih planjav, od otokov Huronskega jezera in od severnega brega Gornjega jezera so večkrat prošnje dohajale, da naj jim pošljejo molitevnih in pesemskih bukev, kar so prijazni misijonar tudi radi storili. Tukaj v vasi L1 Ansi v svoji mali sobici, ki se je cerkve deržala, so čast. gos p. Baraga, malo popred kot so bili škof zvoljeni, pisali tudi svoje mojstersko filologično delo, neprecenljivo slovnico in slovar očipvanskega jezika; delo , ki ga še nobena poskušnja na tem polji vednosti ni prekosila, ako se okolišine prevdarijo, — ker jezik divjakov je še neopiljen. Vsak bi lahko mislil, da med tem časom ponižni misijonar in učeni gospod niso imeli nič druzega opravka. Vender to ni bilo tako, ravno ta čas je bil naj bolj hud in težaven in z delom so bili naj huje obloženi.
Kmalo potem, ko so bili misijon vstanovili v „L' Ansu," so jeli bakreno rudo kopati na Gornjem polotoku, in ne dol^o potem so našli tudi železno. Ljudstvo je kar derlo tje in kmalo jih je bilo polno okoli misijonarja, veliko naselstev so naredili tam v krogu, kakih 50 do 100 milj daleč. Katoličanov je bilo povsod dosti vmes in Baraga so bili sami duhoven na več sto milj v krogu. To zadostno kaže, da č. g. Baraga niso imen ravno prijetnih časov tistih 10 let v „L' Ansu," ako se pomisli, v koliko zadevah se katoličani do svojega duhovna obračajo. Veliko mojih poslušavcev to dobro ve.
(Konec nasl.)
JK*t/ Je hej novega po domačem in hifem mvetu f
(Ogersko in konkordat.) „Pesti Hirndk" pravi v čverstem spisu, da konkordat ni nikjer svoje moči zgubil, kjer Frančišk Jožef gospoduje, kakor nobena druga pogodba ne, dokler je pogodivca sama nista pre-naredila. Ogrom ni bil konkordat nič dal, nič povernil; v druzih avstrijanskih deželah pa je konkordat to povernil, kar jim je bilo jožefinstvo na podpihovanje vol-terijanstva vzelo, da bi cerkev znižalo za orodje in podnožje deržave. Konkordat je cerkvi povernil svobodo; in če jo cerkev zgubi, se mora zopet za njo vojskovati. Prostost verska pa je naj dražji zaklad narodov, podlaga in bramba vsake druge prostosti. Za to svobodo je največkervi prelite, odkar je pervi spričevavec za njo kri prelil. Boj, ki ga dunajski der-žavniki in časnikarji zoper konkordat bijejo, ravno kaže, da s svojimi mislimi in umeni zastran prostosti niso v jasnosti." — Da „Pešti Hirnok" stoji nekoliko više v inteligencii, kakor pa „Laibaherica," ki sicer tudi noče odgovorna biti za nekako vse drugačno modrovanje, tega ni treba omenjati. Neki spis v „L. Ztg." namreč, ki ima zelo vse v sebi, kar se imenuje revšina, imenuje poganjanje za konkordat „temen madež v slovenskih
prizadevanjih." Pravice katoličanov, avoje lastne pravice, „mož v Laib." ima za „sanjarije;" — pravice (?) judov : v Ljubljani se vsesti — se vč — to je vse kaj imenitnisega! —
Francoski cesarovič je spolnil 12 let in je opravil 7. majnika pervo sv. obhajilo. Njegova mati Evge-nija je bila pričujoča, vsa ginjena in objokana, in njegov oče je rezno vanj gledal, cesarovič pa se je obnašal z boječo dostojnostjo, ki je njemu lastna. Sin Napoleona III je serčno dober otrok, mirnega in vedrega duha. Rednik mu je general Frossard, kteremu je z ljubeznijo vdan, akoravno ga dosti terdo ima, ker je bil poprej nekoliko zmehkužen. Vsak dan dela francoski sinček sedem ur — z razvedrili vmes. Za slovstvo nima kaj dosti veselja, toliko bolj pa se poprijema reznih ved. V latinsini je undan na liceji med 36 učenci dosegel Četerto mesto, v pravopisji pa le 24. mesto pri enakem številu součencev. General ga skerbno varuje nravnih spak in pazno gleda na vse dvorno služabništvo. (Gr. Volksblatt.)
Vesoljni cerkveni zbor. Sv. Petra dan menda mislijo sv. Oče slovesno razglasiti razpis, s kterim bodo na 8. grud. vesoljni cerkveni zbor sklicali. —
Pervo sv. obhajilo. 2. maj. je opravila na Dunaju 121etna cesarska hči Gizela pervo sv. obhajilo. Dvorna kapela sv. Jožefa je bila v ta namen vsa ozališana in kakor v cvetlični vert spremenjena. Po evangelii je pristopila obhajanka k altarju s tisto svečo v roki, ki je pred 12 leti služila pri njenem kerševanji, in je kerstno obljubo ponovila. Po mašnikovem obhajilu je v pervič z ginljivo pobožnostjo prejela Telo Gospodovo. Njen cesarski oče Frančišk Jožef in njen ded nadvojvoda Frančišk Karol sta bila z njo ob enem pri mizi Gospodovi. Njena mati in stara mati ste bili po bolehnosti od tega vdeleženja zaderžani. Potem je imel naddvorni duhovnik dr. Majer primeren govor. — Lepo je pri katoliških deržinah, ako starši in žlahta o pervem obhajilu otrok tudi sami pristopijo k Božji mizi. —
ls Insbruka. Te dni ie dospel v Insbruk iz Rima odgovor na pismo verne vdanosti, ki so ga bili ondotni vseučilišniki mesca prosenca poslali sv. Očetu Piju IX. Namestnik Kristusov pravijo verlim mladenčem med drugim: „Ljubljeni sinovi! Prav ginljivo je bilo za nas naznanilo, da Vi, ki ste up cerkve in domovine, z nejevoljo slišite in studite kovarstva in škodljive napade brezbožnih zoper vero in ta sveti Sedež, in da v tem previdite napad ne le katoliške, ampak vsake družbe. Torej se prav močno veselimo, da Vi z moško serč-nostjo zaveržete tako hudodelno počenjanie, terdite svetost naših pravic, očitno pričate svojo vdanost do stola sv. Petra, in priserčno vošite ter zaupno pričakujete, da pravica zmaga." Nadalje upa namestnik Kristusov, da bodo iz tacih verlih mladenčev č versti vojskovavci zoper zmote, in bramba resnice in reda, — torej jih opominjajo k nepretresljivi stanovitnosti, k napredvanju v vedah na čast Božjo, k rasti v čednosti in bogoljubnosti, k gorečemu češenju Marije Device, kteri naj priporočajo tudi papeža in celo sv. cerkev, da naj za njo pri Bogu prosi. Poslednjič jim podele sv. blagoslov. — Taka pohvala od poglavarja vesoljne sv. cerkve je več vredna kot vse bahanje in prilizovanje mnozih lažniivih liberalcev.
Amerikanske ilovice. Ljudstvo dostikrat, ni nič bolj previdno kakor ovce. V cerkvi D. M. v Cikagi v Ameriki je veliki petek zvečer med molitvami vstal šum, ker je v tlaku nekaj počilo, pa brez kake nevarnosti. Nekdo zavpije : „gori!" in množica se zažene s tako silo proti vratom, da v gnječi tri žene mertve ostanejo, več je ranjenih. To se je zgodilo , akoravno jim je duhoven klical: Bodite mirni — nikjer ni ognja, ne bojte se! — Strašna nesreča se je 16. mal. trav. pri-
petila na železnici pri Port-Jerwis-u med Buffalo in novim Jorkom. V treh vozovih je spalo do 100 ljudi, vlak je dirjal s tako naglico, da je preletel 35 amerikanskih milj v eni uri. Ob prepadu reke Delaware se zlomi ena šin, trije vozovi z ljudmi in še drugim vozom vred se prekucujejo v globočino eden čez druzega po skalovji m se razletavajo ob pečinah. Stok in cviljenje nesrečnih popotnikov je napolnovalo zrak. Skorej vsi v čveterih vozovih so bili ranjeni in poškodovani, 13 pa jih je bilo že v pervih trenutkih mertvih. Ni dosti te nadloge, še ogenj iz teh polomov švigne, ki se je bil vnel iz razsutega oglja, in 4 žene in 2 moža, ki so bili na svojih sedežih vtesnjeni in se niso mogli izrešiti, morajo počasi goreti, da jih ni druzega razun pepela in sožganih kosti. Strahovito je bilo stokanje in gerčanje v ognju umirajočih , ranjenih in podsutih. Strašan je bil pogled pobitih in ranjenih, ki so jih spod razdjanja vlekli. Do 24 je bilo čisto mertvih. Nekteri pripisujejo nesrečo vodstvu, ki je že poprej vedilo skaze te železnične ride, pa je ni popravilo. — Naslednji dan pa je miljo od unega nesrečnega mesta 15 vozov zderčalo po 100 Čevljev visokem bregu v reko Delaware. Tudi tukaj je bila vzrok zlomljena šina. — Iz Tehas-a (Texas) pišejo, da zopet Indijani belcem veliko silo delajo in ropajo.
—	Na Mehikanskem je še zmiraj rogovilstvo med Ju-varezovimi in drugimi strankami. — Tudi amerikanski katoličani veliko molijo in veliko darov zbirajo za sv. Očeta. — V Mobili, Alabama, je bilo undan 25 oseb birmanih v cerkvi sv. Petra, med kterim je 14 spre-obernjencev. Samo v ti cerkvi je v enem letu 21 od-rašenih in 17 otrčk sprejetih v katoliško cerkev. — Na otoku Hajti, kjer so černuhi vstanovili černo iz-gledno ljudovlado, se čemi in rumeni republikam še zmiraj koljejo. — V Venezveli je rogovilstvo izbuhnilo.
—	Veliko druzih mnogoterih nesreč naznanujejo amerikanski listi. —
Novo berilo iz vsih vetrov. Nekdo, ki sioer ni naše vere, je zapisal te-le besede, kijih mora vsak poterditi: ,,Ako bodo mčgli vsi duhovni in posvetni, učeniki in učenci, sodnji dan odgovor dati od vsake besede, ki so j o govorili (Mat. 12. 36), bodo mogli še toliko bolj odgovor dati od vsake besede, ki so jo pisali; torej se bomo po Božji milosti varovali besed in ter d i te v, ki ne bodo obstale v smerti in pred sodbo..." Blagor časnikarjem in njih bravcem, ako bi se ravnali po teh besedah ! Gorje, gorje pa hinavcem in potuhnjencem, ki zoper svoje prepričanje drugo pišejo , kakor pa vedo, da je resnica in pravica! — Iz Merana. 14. vel. travna je odrinilo 8 Tirolcev iz tako imenovanega „Burggrafenamta" v Rim. Te može je poslala katoliška družba, da bodo sv. Očetu naznanili občutke ljubezni in verne vdanosti. Sv. Oče so že delj časa želeli viditi verlih Tirolcev, o kterih jim je pripovedoval kardinal Reisach, zato so vsi napravljeni v narodni obleki. Seboj nesejo pismo verne vdanosti in pa darov za sv. Očeta; grede bodo obiskali božje pota v Padvi, Asizu, Loreti. — Dandanašnji ni le 8amo poino farizejev, ki denar trosijo, ampak tudi veliko judežev iškarjotov, ki za denar izdajo cerkev, cerkveno reč, svojo lastno dušo. Tako med drugim tudi laški rudeč-karji zapeljujejo in podkupujejo papeževe vojake, da nekteri pobegnejo, pa vender ne toliko, kolikor liberalni časniki pišejo. — Tirolski katoliški listi tudi okušajo blagre nove dobe. „Tiroler Stimmen" 9. t. m. napovedujejo svoj zaton; vzrok je trikraten terč z der-žavno sodnijo. Namesto tega lista so imele priti 11. t. m. na dan „Neue Tiroler Stimmen" pod poprejšnjim vred-nikom „T. St." dr. Miroslavom Graf om. — Sovražniki resnice in pravice imajo vsaktero orožje pri rokah, samo poštenega ne, kadar se jim poljubi zoper katoliško cer-
kev mahati. Pred malo časom so razglašali neko izmišljeno pismo sv. Očeta Pija IX do svitlega cesarja, kte-remu se je pa na čelu vidilo, da je lažnjivo; in zavoljo tega pisma so neznansko divjali. Kakor dela toliko Saharskih" judov s keršanskim premoženjem, tako delajo mnogi drugi s kristjanov častjo in poštenjem. — Tudi na Parskem in Badenskem je pravo hujskanje zoper katol. duhovstvo. — Vikši škof monakovski pravijo v pastirskem listu, da nad namenom očitnih listov, zlasti „X. Nach." se ne more več dvomiti, kteri je: „vse, kar je v resnici katoliškega, v občinsko sovraštvo in očitno zaničevanje spraviti." Torej nadškof, „od Boga postavljeni, da čujejo nad čedo Kristusovo," glasno in slovesno oporekajo zoper te neopravičene napade in pri postavah zoper tolike krivice pomoči išejo; častito duhovstvo in ljubljeno verno ljudstvo pa opominjajo, da naj se pri tacih žalostnih dogodbah v zvestem spolnovanji svojih dolžnost ne d& motiti. — Judovski časniki imajo zlasti veliko opraviti z ranjco Marijo pl. Mori v Kalternu na Tirolskem. „Wien. Ktzg." 25. apr. celo pripoveduje, da je nekdo te-le laži trosil v „N. Freie:" Laž, da je Marija Morlova za 5 gl. delala kratkočase (ali komedije, privatvorstellungen); — laž, da se je s pušico za njo kjer si bodi zbiralo; — laž, da je od cerkve dobivala 300 do 400 gld. podpore; — laž, da je dela na polji opravljala (zunaj petkov, ko je kratkočase skazovala, kakor pravi). — Starka „Presse" pravi v nekem spisu: „Nihče se ne dotikuje cerkvenih verskih resnic, in nihče ne napada njenega nravstva;" — v drugem spisu pa govori bogokletno o osebi božji v Kristusu in druzih verskih resnicah. Sovražniki sv. cerkve so si v vednem nasprotji sami seboj, vender njih laži, obrekovanja, bogokletja mnogim — celo katoličanom za evangelij služijo! — Znani dr. Miihlfeld je menda nevarno bolan. V kratkem že utegne pred večnim Sodnikom zvediti, koliko pravice je imel cerkvi Kristusovi „religionsedikte" pisati. Za njim pojdejo tudi drugi, ki njemu enako delajo. — „Neue Freie" je jela katoliškim duhovnom tudi pod perste gledati, koliko daril dobijo na leto pri kerstih itd. . . Upam, da bode prihodnjič enkrat poštela tudi berače, koliko jih vsak dan v vsak farovž pride, koliko dobijo bolniki, mnogi sramožljivi reveži, šolska mladina, in mnogi drugi, kterim „Neue Freie" in druge judinje ne beliča ne dajo. — Neute-goma so jeli zopet vojsko žugati, ko so poprej že marsikaj od razoroženja govorili. Francija in Prusija se menda najbolj pisano gledate. — Cesar je poterdil postavo, ktera obsega besede, po kterih se bo v prihodnje prisegalo, in drugo postavo, po kteri se dolžniki ne bodo smeli zavoljo dolgov zapirati, ako ni nevarnost, da bi pobegnili.
Popravek. V popr. listu št 19. naj se zadnji stavek v „berilu" tako-le bere: Liberalnih vitezov je že strah in groza, da verniki utegnejo žalostno dogodbo iz Rima (o smerti poročnika Krivelli a) posebni previdnosti Božji pripisovati itd.
Is LJubljane. Tudi včerajšnje volitve v 1. razredu so se za domorodno stran slabo obnesle.
Dopis s Dunaja, 12. majnika. Pododbor finančnega odbora je svoje delo dokončal. Zavergel je premoženjski davek, unifikacijo deržavnega dolga je odložil, kuponski davek je na 20% (20 odstotkov) povišal, ravno tako tudi davek od lotrijskih dobitkov, deržavne posestva prodati je zadovoljen, in tudi zemljiški (gruntni) davek je pripravljen toliko povišati, kolikor ga je Lariš ponižal. Tudi nek nov davek mu hodi po glavi, pa vender pododbor ni izrekel kako in kaj. S tim bi se po-
manjkovec pokril (zamašil), ki 50 milijonov znaša za leto 1868.
To misel je razložil Skene v saboto pred velikim finančnim odborom, ki šteje 24 mož. V treh sejah se je moževalo naprej in nazaj, na levo in na desno. Posebno je včeraj naš dr. Toman izverstno govoril zoper povišanje sedanjih davkov, zlasti pa gruntnih in hišnih. \Vinterstein in Kuranda sta terdila, da drugi le nočemo pomagati, da bi se pomanjkovec ložej vstrahoval. Tema je Toman med drugim odgovoril in rekel: Nikar ne jemajta po Dunaju in po spodnji Avstrii sploh mere za revšino med ljudstvom, temuč jest vaju povabim, pojdita v deželo, iz ktere sem jest poslan, in bosta vidila, da so tamkaj posestva, ktera imajo sicer njive in drugo polje, živine pri hiši pa ne nobenega repa, in še tudi voza ne, da bi se moglo kaj pripeljati. Marsikomu je bila zadnja kravica za davke prodana, če bi se ravno kakor iundus instructus ne bila smela prodati. Spomnite se, da je naša kranjska dežela že več kakor 20 let silno preobložena, in smo že več kot 6 milijonov po nedolžnem plačali. Kakor preobložena je zemlja, ravno tako tudi prevelika teža na hišah sloni.
Ravno to je terdil tudi dr. Ziblikiewič za Galicijo in je dokazoval, da se plačuje dozdaj že več kakor 42% (42 odstotkov) gruntnega davka, kuponskega pa dozdaj le 7%, in to še le nekoliko let.
Tudi Sindler je voz valil na kupone in je, se vč da, mogel v svoji svobodušnosti tudi pristaviti, da se morajo tudi cerkvene posestva še poseboj obložiti. AVinterstein, Kuranda in dr. Sturm so pa kupone pod svoje varstvo jemali, in Kuranda je pogosto zagotovljaval, da ni bogat in da nima dolžnih papirjev, da le iz ljubezni do resnice tako govori. Pa tudi Winterstein in Kuranda sta premoženjski davek zavergla, in Kuranda je še celo rekel, da ga ves svet zaverže. Le liberalec dr. Sturm ni bil zoper njega.
Po dolg em moževanju je bilo sklenjeno, da se premoženjski davek ne sprejme in tudi ministri so odje-njali, unifikacija dolgov pa se bo koj začela. Kako bo z drugimi davki, se še ni sklenilo.
MHihorsKe spremembe*
V	ljubljanski škofii. P. n. g. Si m. Peharec, fajm. in dekan v Gradu o Blejskem jezeru, je nasve-tovan za duhovnijo v št. Rupertu, in Grad je razpisan 14. t. m.
V	lavantinskl škofii. Čast. g. Jož. Pečnik je postal fajm. v Laporji; č. g. Fr. Berlič, fajmošter pri sv. Križu blizo Maribora, je stopil v pokoj; za provizorja k sv. Križu je postavljen g. Jož. Vraz. — Prestavljeni so čč. gg. Ant. Po ter č v št. Juije pri Celju; Ant. Fišer za duh. pomoč, v št. II (namesto
5. Terstenjaka, kakor je bilo odločeno in naznanjeno); an. Ramor v Šoštanj; Jan. Cocej v Remšnik; — Umeri je č. g. Mih. Nekrep, fajmošter v pokoju v Mariboru in naj stareji duhovnik škofije, rojen 16. avg. 1777. R. I. P.
Dobrotni darovi.
Za 8v. Očeta. S Turjaka zbirk o tridnevnici 2 gl. 30 kr. — Mati 30 kr., prosi molitve sv. Očeta za-se in za deržino ter blagoslova za srečno zadnjo uro. — Iz Budanj 8 gl. s prošnjo: „Agnus Dei, qui tollis peccata mundi, dona nobis pacem!" — Iz Štaj. Žena M. B. 1 terdnj. za 2 gl. st. d., prosi svojemu bolnemu možu za milost ss. zakramente na smertni postelji vredno prejeti. — S Trate 10 gl. a. v. —
Za afrik. misijon. S Škocijana pri T. 3 gl.
Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.