SVOBODNA SLOV Año (Leto) XVIII (13) No. (štev.) 30 Mir na kocki Doživljamo dneve podobne tistim pred drugo svetovno vojno. Vojna psihoza zajema svet, kakor takrat. Sedaj jo je sprožil Hruščev s takimi grožnjami, da je ameriški predsednik Kennedy smatral za potrebno opozoriti ameriški narod', da stoji pred nevarnostjo vojnega zapleta, če bo Hruščev nasilno poskušal izriniti zaveznike iz Berlina. Taka opozorila sedaj niso prvič prišla iz Washingtona. Toda pogoji, pod katerimi so jih izrekali prej, so Se spremenili in sicer na slabše in v glavnem zaradi naslednjih razlogov: Ko so ZDA bile edina posestnica atomske bombe, je v slučaju krize v diplomatskih odnosih med' ZDA in ZSSR obstajala možnost vojne samo v Evropi. Ozemlje ZDA je bilo skoro povsem neranljivo za bombne napade sovražnika. Od takrat pa do danes se je v orožju izvršila prava revolucija, najprej z medcelinskimi raketami, zatem pa z razvojem raket z atomskim nabojem. Rezultat tega razvoja je ta, da morejo sedqj sovjetske atomske rakete zgrmeti na sleherno ameriško mesto, ameriške pa razdejati sleherno sovjetsko. Z drugimi besedami, vojaška znanost je dosegla točko, s katere ni vrnitve. Nihče ne ve, kako eliminirati rakete, kakor tudi ne, kako uničiti obstoječe zaloge atomskega orožja. Ko je pred leti Moskvi uspelo izpopolniti njene rakete, se je v vrhovnih vojaških štabih ZDA in ZSSR pojavil nov strateški problem. Sovjeti najbrž niso nikdar dvomili, da bodo ZDA hitro in učinkovito odgovorile na grožnjo vojne v Evropi takrat, ko so še edine imele atomsko bombo. Toda dvomi so se pojavili, tako v ZSSR kakor med člani-sami NATO, če bodo ZDA sedaj, ko niso več edina sila z atomsko bombo, izvedle ukrepe, ki bi neizogibno pomenili tudi uničenje njenih mest. Ti dvomi prav gotovo blodijo po glavi tudi Hruščevu. On dobro ve, da bo ZSSR cb izbruhu atomske vojne trpela prav toliko, kolikor bodo trpele ZDA, četudi bi Moskva napadla prva, brez predhodnega opozorila. Zato morda Hruščev v svoji zunanji politiki meni, da je ne-. varnost atomske vojne praktično izginila. Ker atorhska vojna, tako morda misli Hruščev, torej ni možna, ZSSR pa je v običajnem orožju in v moštvu močnejša od ZDA, zato je mogoče pričakovati novih sovjetskih posegov na Bližnjem, Srednjem in Daljnem vzhodu. V zahodnih štabih stoje tako pred vprašanjem, kakšno vojno je ZSSR pripravljena voditi. Mnenja so močno deljena. V razgovoru o korejski vojni sta n. pr. bila ameriški general Bradley, takratni šef ameriškega štaba in nemški general Guderian, mnenja, da je korejska kampanja predstavljala vojno „na napačnem koncu sveta, ob nepravem času in proti napačnemu sovražniku.“ Nekateri od njunih vojaških tovarišev pa so bili popolnoma nasprotnega mnenja. Toda v času korejske vojne so bile ZDA še edina posestnica atomske bombe, s čemer je bila zagotovljena omejitev konflikta. Danes nj več tako ¡n če je korejska vojna kaj dokazala, je dokazala to, da je v atomski dobi . možna neatcmska vojna. Z drugimi besedami: Z^hod bo moral uravnovesiti moč svojega navadnega orožja s sovražnikovim zaradi obstoječega atomskega ravnotežja med obema. Kremelj je, kakor kaže, ugotovil, da je prišel ugoden trenutek za močan pritisk proti zahodnjakom v Berlinu. Toda moremo trditi, da je Moskva slabo informirana, če meni, da bo z novo berlinsko krizo žela večji uspeh kakor jih je v prejšnjih. Vsek"kor Hruščev in njegovi napačno presojajo splošen položaj v ZDA in v zavezniških državah, ko so napotili sovjetskega veleposlanika v Washingtonu, da je, kakor je znano, pred nekaj dnevi sme’o iz;avil, da se ameriški narod ne bo boril za Berlin, „ko bo prišel čas za akcijo“. Če je treba to izjavo smatrati za resnično ; mnenje Kremlja, potem je položaj zelo resen. V sedanji krizi je treba jemati v poštev tudi položaj Hruščeva samega. Prav znto, ker si je v ZSSR pridobil vso ob'ast in velik osebni prestiž. si ne more privoščiti, da bi doživel noraz , od ZDA in njenih zaveznikov. Tej hipotezi sled; takoj naslednja: stojimo , BSLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES. 27. julija (julio) 1961 Spopad med Francijo in Tunisom Tunis in Francija se nahajata v vojnem stanju zaradi francoskega pomorskega oporišča, na sredozemski obali Bizerte. Med obema državama so se pogajanja za odhod francoskih oddelkov iz Bizerte že dolge mesece zavlačevala, zlasti ker.se De Gaulle ni mogel zaradi resnega mednarodnega položaja odločiti, da bi zapustil tako važno postojanko v Sredozemskem morju. Predsednik Tunizije Burgiba ni kazal velike sovražnosti proti Franciji ter se je na splošno v svoji zunanji politiki nagibal na Zahod, tako da so zavezniki smatrali Burgibo za svojega pristaša, čeprav so alžirski uporniki dobivali zatočišče in zaščito v Tuniziji. Zato je bilo presenečenje tem večje, ko so prejšnji torek padli prvi streli iz tunizijskih topov na francosko oporišče v Bizerti. Burgiba je istočasno prekinil odnose s Francijo. Francija' je na napad odgovorila tako, da je z letali poslala v Bizerto padalce, z morja pa oporišče zaprla z bojnimi ladjami. Z okrepljeno posadko je na to izvedla protinapad in zavzela Bizerto samo. Ker se Burgiba ni mogel zoperstavljati nadmočnim francoskim silam, je pozval na ponioč katere koli tuje prostovoljce. S pozivom je odprl vrata tudi komunistom. Istočasno je Varnostni svet OZN pozval obe strani, naj- prenehata z ognjem, kar sta tudi storili. Tajnik OZN Hammarskjoeld pa je v ponedeljek odletel v Tunizijo. Arabske države so obsodile francoski napad na Bizerto, zahodnjaki pa pozivajo Burgibo in Francijo, naj čim hitreje in na miren način uredita vprašanje Bizerte. Na Zahodu ugotavljajo, da bo Franclja morala slej ko prej zapustiti Bizerto. Burgibi je odločno ponudil svojo pomoč egipčanski predsednik Nasser, kar je izzvalo med' Arabci veliko presenečenje, ker sta bila Burgiba in Nasser doslej velika tekmeca za vodstvo arabskega sveta. Jeki eni abroe okoli Merlina Zahodnonemško obrambno ministrstvo je pretekli torek objavilo, da so sovjetske in vzhodnonemške oborožene sile sklenile okoli Berlina jekleni obroč s 67.500 vojaki, 1205 tanki in 292 oklopnimi avtomobili v razdalji 50 km od mestnega središča. Nekatera oporišča, na katerih so postavljene sovjetske rakete, šo že dograjena. Popravili in opremili so tudi nekatere postojanke, ki so še ostale od nacistov. V Vzhodnem Berlinu pa se nahajajo tri sovjetske divizije, oborožene s topovi in drugim težkim orožjem, kakor so ga sovjeti uporabljali okoli Moskve v drugi svetovni vojni. ZDA, Anglija in Francija so pretekli teden odgovorile Hruščevu na njegov memorandum, ki ga je bil, izročil. Kennedyju na dunajski konferenci. Kennedy opozarja Hruščeva na nevarnost vojne', če bo poskušal izsiliti umik zaveznikov iz Berlina. Njegovi nastopi grozijo, „življenju milijonov ljudi na zemeljski obli“. Kennedy zavrača predloge o tkzv. svobodnem, razoroženem Berlinu in ponovno zahteva, da se morajo v obeh Nemčijah izvesti svobodne volitve. Anglija je v svojem odgovoru prav tako opozorila Hruščeva na „nepredvidene posledice“ njegovega izsiljevanja, Francija pa poudarja, da ima „Berlir DRUOT AMERIŠKI ASTRONAVT V VESOLJU Z raketnega oporišča Cape Canaveral je po trikratni prestavitvi poskusa pretekli petek odletel z raketo v vse-mirske višine drugi ameriški astronavt Virgil I. Grisscm. Kakor prvi polet She-parda, tako se je tudi ta polet Grisso-ma popolnoma posrečil, le da niso mogli rešiti iz Atlantika kapsule, v kateri je Grssom potoval, ker se je potopila. Grissom se je moral boriti s kansulo in morskimi valovi, da se je obdržal pa površju gladine, dokler ga n:so s helikopterjem potegnili kvišku. pred nevarnostjo vojne, če bo Hruščev gnal berlinsko krizo do viška. In niso osamljeni tisti, ki trdijo nadalje: če je Hruščev prepričan, da se vojna za Berlin ne bo izcimila v atomski spopad, petem se bo gotovo spustil v pustolovščino izgona zaveznikov iz Berlina. Toda Hruščev ni edini, čigar prestiž je v tej krizi na kocki. Tudi Kennedyju b: bilo težko, da, skoro nemogoče, odstopiti od svoje sedanje linije, ne da b’ pri tem trpeli na prestižu ZDA in njeni zavezniki, z vsem, kar je s tem , v zvezi s tkzv. nevtralci in državami Larinske Amerike. Vojna za Berlin bi izpostavila svet nevarnosti, da bi se vojskovanje z navadnim orožjem snremenilo v atomsko, [ četudi bi se v začetku razvijalo no do-slei pre;zkušeni strategiji in taktiki. V tei berlinski krizi je v moralnem oz:ru ZSSR že noražena in to HnVčev drbro ve. Svobodne volitve v obeh Nem-črah bi namreč nomenile poraz komunizma. Zato ie Hruščev trdno odločen, j da jih ne dovoli. In to dejstvo ga po mnenju opazovalcev lahko prisili, da prekorači Rubicon in s tem tvega vse, ali na zopet napravi začasno stratoški "mik in odvrne od njega pozornost z novim, nenadnim napadom kje drugje, j poseben status“, ki ga ZSSR sama brez pristanka ostalih zaveznikov ne more spremeniti. Medtem so ZDA, Anglija, Francija, Zahodna Nemčija in druge zavezniške države nadaljevale s pripravami za odpor proti nadaljnjim sovjetskim izzivanjem in vojaškim grožnjam. Kennedy je imel nove tajne konference z vojaškimi strokovnjaki. ZDA bodo še povečale svojo letalsko silo, zlasti ko so ugotovile, da so tudi sovjeti, kakor so pokazali na nedavni paradi v Moskvi, prenesli del svoje zračne obrambe odn. napadalnosti od raket na letalstvo. Za torek je napovedal objavo sklepov svoje vlade o vojaški pripravljenosti ZDA in o morebitni proglasitvi pripravnega stanja države. Obrambo civilnega prebivalstva je že poveril' i-entagonu, prav tako pa pozval na pospešeno graditev zaklonišč. Medtem so iz ZDA odšli na konferenco s poveljnikom NATO v Parizu, generalom Norstadom, ameriški obrambni 'minister McNamara, vrhovni ameriški poveljnik general Lemnitzer in drugi visoki ameriški častniki. Obiskali bc-do tudi London, kjer bodo imeli konferenco z britanskim vrhovnim poveljstvom. Zunanji ministri ZDA, Anglije in Francije pa se bodo sestali v Parizu 5. in. 6. avgusta ter bodo razpravljali o berlinskem in nemškem vprašanju. Konference se bo udeležil tudi zahodno-nemški zunanji minister von Brentano. De Ganile, Adenauer ter predsedniki Italije, Nizozemske. Belgije in Luksemburga pa so sktonili, da bodo imeli v oktobru „malo vrhunsko konferenco“ v Rimu. Medtem se iz Vzhodnega Berlina nadaljuje beg v Zahodni Berlin, kljub poostrenim ukrepom komunističnih obtosti. Prav tako so protestantski verniki tvegali aretacije, ko so se nre-teklo sredo zbrali v Vzhodnem Berlinu na celodnevna zborovnnia in cb:skova-nto cerkva. Na tisoče ljudi je prihajalo in odhajalo skozi brandenburška vrata, s:mbol ne^ke predvoine moči in povojne razdeljenosti, mimo komunističnih policijskih straž. Komunisti so prepovedali vsako zborovanje in dovolili samo cerkvena opravila. FTctriwANDV PROCES Eichmannov proces traja v Jeruzalemu že 15 tednov. Začel se je 11'. aprila. V sodni dvorani se je medtem zvr-st;lo 112 prič, predloženih pa je bilo 1500 dokumentov. Za sodn; postopek je b'!p narisanih 900.000 besed v hebrejščini. ki ie uradni jezik na procesu. Eichm-mn je doslej preživel 22 dni ni> zatožni klopi pred sodniki, zaprt v kletko z nenrobojnim steklom. Enajst dni ga ie zasliševal n'egov zahodno-nemški branilec dr. Robert Servatius, 10 dni pa izraelski tožilec Gideon Haus-ner. Proces je obiskalo ok. 60.000 ljudi, okoli 75,000 pa jih je prisostvovalo do-siei procesu v sosednji dvorani, kier so dogajanja dajali na televiziji. V začetku procesa je bilo v sodni dvorani okoli 600 časnikarjev, število pa je polagoma padlo ter se zadnja dva meseca udeležuje procesa le ok. 50 tujih in izraelskih časnikarjev. Ilaho dolgo se«. Komunisti so v ofenzivi, zahodnjaki v defenzivi. Tako je šlo vsa leta po drugi svetovni vojni, tako se godi danes. Tako je bilo pod Trumanovim pred-sedništvom, tako pod Eisenhowerjem in tako je danes pod Kennedyjem. Pojavlja se vprašanje: Kdaj bo Zahod prevzel iniciativo in prisilil komuniste z ofenzivo^ ter jim ustvarjal krize ? Začelo se je z Grčijo, sledila ji je Turčija, tej Indokina, nato češkoslovaška, zatem berlinska blokada, nato Koreja, nato Formoza, tej znova Berlin, nato Kuba in nemiri po latinski Ameriki in sedaj zopet Berlin. V vseh teh slučajih so komunisti godli, Zahod pa je plesal po njihovem napevu. Zahod še ni povzročil nobene krize Sovjetom ali rdeči Kitajski. Doslej je bilo vedno obratno. 1. Takoj po drugi svetovni vojni je ZSSR povzročila državljansko vojno v Grčiji in pomagala tamkajšnjim komunistom. Pritisnila je tudi na Turčijo, da je dobila od’ nje koncesije in oporišča v dardhnelski ožini. Truman je reagiral s svojim planom o pomoči Grčiji in Turčiji, ki je bil na srečo uspešen ter je. enkrat za vselej c-dpravii ameriški izolaoionizem ter pogreznil ZDA do vratu globoko v evropske probleme. 2. Indokina je začela razpadati leta 1946, čeprav se tega Zahod takrat ni zavedal. Indckitajski komunisti so s prevaro o borbi proti Franciji začeli državljansko vojno, ki je trajala osem let. Francija se je borila neodločno, ni pa hotela zapustiti dežele. Končno so ji priskočile na pomoč ZDA, toda prepozno. Komunisti so dobili polovico Indoki-ne. Rezultat: ZDA so skovale SEATO, da bi zaščitile ostalo področje pred rdečimi. 3. Leta 1947, ko so zavladali komunisti v Bolgariji, Romuniji, na Poljskem in Madžarskem, ko so bili komunisti druga najmočnejša politična stranka v Franciji, ko so komunisti uprizarjali izgrede po Italiji, ko je bila vsa Zahodna Evropa v nevarnosti gospodarskega poloma, so Se ZDA pojavile z Marshallovim planom. Ta gospodarska pomoč je rešila Zahodno Evropo. ZDA so se izučile in nadaljevale s pomočjo, ki so jo polagoma preusmerjale proti manj razvitim deželam. 4. Zahod’ ie doživel močan udarec, ko so leta 1948 komunisti pograbili Če- koslovaško in ko je Stalin poskušal pograbiti Berlin z blokado. ZDA niso mogle pomagati Češkoslovaški, rešile pa so Berlin z zračnim mostom. V istem letu je ameriški kongres odobril vojaško povezavo ZDA z Zahodno Evropo. Nastal je NATO. Tozadevna pogodba je bila ratificirana 4. aprila 1949. 5. Na Daljnem vzhodu je komunizem leta 1949 zavzel celinsko Kitajsko, pognal čangkajška na 150 km oddaljeno Formozo. Truman je ukazal umik, objavil, da mora Čangkajšek poskrbeti sam zase in da ga ne bo ščitil. Toda leta 1950 so komunisti znova napadli. Začeli so korejsko vojno. Vmešala se je rdeča Kitajska. ZDA so reagirale in vstopile v vojno ter se odločile braniti Formozo. 6. Jeseni 1958 je Hruščev nadaljeval tam, kjer je končal Stalin, znova zagrozil Berlinu,leta 1959 povečal napetost in določil Zahodu šestmesečni rok za odhod iz Berlina. Zahod ni vedel, ali naj se za Berlin bori ali ne. Negotovost je prekinil Eisenhower, ko je povabil Hruščeva v ZDA, nakar je ta preložil rok, toda ga ni opustil. 7. V teh letih, 1958 in 1959, so ZDA ugotovile, da potrebujejo tudi latinsko Ameriko, kakor latinska Amerika potrebuje njih. Leta 1958 je podpredsednik Nixon doživel točo kamenja in psovk v latinski Ameriki. Prve dni leta 1959 je Fidel Castro, čigar komunističnih idej ZDA niso sprevidele, prevzel oblast na Kubi in začel svojo protiameriško kampanjo. Ko so ZDA končno ugotovile, kako globoko je nezadovoljstvo in kako velika ie komunistična nevarnost za njene latinske sosede, so se odločile za obširen program gospodarske pomoči južni Ameriki. 8. Zaradi splošne komunistične napadalnosti po vseh delih sveta so se ZDA od leta 1949 naprej, ko so podpisale obrambno pogodbo z Zahodno Evropo, povezale s podobnimi pogodbami še z drugimi deli svobodnega sveta v upanju, da bodo tako mogle zaustaviti komunistično poplavo. 9. Toda sedaj Hruščev znova grozi Berlinu in ponavlja svoj šestmesečni rok za umik zahodnih sil iz bivše nemške prestolnice. Zahod je zopet vznemirjen, negotov parnega sebe, ne vedoč, kako naj reagira, kaj naj stori in kako daleč naj se spusti. Kako dolgo bo Zahod še plesal po komunističnem napevu? IZ TEDNA V TEDFN Č:lsko zunanje ministrstvo je objavilo, da se bosta čilski predsednik Jorge Alessandri in argentinski dr. Fron-dizi sestala blizu meje obeh držav še nred 18. septembrom. Po tem sestanku bo prišel v čile na obisk brazilski predsednik dr. Quadros. V uruguayskem mestu Punta del Este se bo 5. avgusta začela gospodarska konferenca ameriških držav. Prvotno se je mislil te konference osebno udeležiti tudi predsednik ZDA Kennedy. Ker je pa zadržan, bo ameriško delegacijo vodil drž. tajnik za gosoo-darstvo Douglas Dillon. Predsednik Kennedy je izjavil, da smatra to konferenco za najvažnejšo, odkar je na vladi. Nien namen je, da postavi trdne in solidne osnove za gospodarski in socialni dvig držav Latinske Amerike ter s tem onemogoči nadaljnjo prevratno akcijo komunistom. Zaradi ublažitve napetosti med Mehiko in Gvatemalo zaradi razmejitvenih sporov sta se te dni sestala mehiški predsednik Adolf Lónez Mateos in guatemaltski predsednik Miguel Ydigo-ras Fuentes. Na Kubi ima 20.000 Kubancev dovoljenje za izselitev v Severno Ameriko. Letalska družba Pan American Airways vzdržuje promet s Havano dvakrat na dan. Da bi čimprej prepeljala ljudi, ki imajo dovoljenje za potovanje v ZDA, je hotela dnevno napraviti 10 ooietov s svojimi letali iz Havane v ZDA. Kubanski prometni minister pa tega ni dovolil. Castrovi miličniki so v pripravi proslave nove obletnice začetka kubanske revolucije, kf je bila 26. t. m., zaprli na deset in deset tisoče ljudi, ki jih imajo sedanji kubanski oblastniki za nezanesljive. Samo v Havani so zaprli nad 20.000 ljudi. Poznavalci odnosov med Moskvo in Pekingom zatrjujejo, da prihaja med dvema komunističnima velikanoma do velikih nesoglasij tudi na Kubi, kjer da se kubanski komunisti bolj navdušujejo za Mao Ce Tungove načrte za izvedbo komunistične revolucije v svetu, kakor pa za smernice, ki jih za dosego tega cilja postavlja Hruščev. V Parizu se bodo sestali v začetku prihodnjega meseca zunanji ministri ZDA, Francije in Anglije. Razgovore o svetovnem položaju, zlasti glede Berlina bedo imeli od 5. do 8. avgusta. S konference bodo povabili na razgovor tudi nemškega zunanjega ministra von Brentana. Y Bonnu so se sestali predsedniki vlad tistih evropskih držav, ki sestavljajo tkzv. Skupni evropski trg. Razgovori med šefi teh držav so bili koristni. kaiti udeleženci sestanka so naglasa';, da je bil napravljen odločen in velik korak naprej, da bo čimprej prišlo tudi do politične skupnosti teh evropskih držav, s čemer se bo še bolj približal končni cilj: Združene države Evrone. Biv. angleški zun. minister in predsednik vlade Anthony Eden je postal lord in se je znova vrnil v politično življenje. „Rdeča zvezda“, glasilo sovjetske vo'ske, protestira proti temu, da ZDA pošiljajo v vesolje tkzv. vohunske satelite, ki morejo fotografirati važne vnieške naprave in jih dostavljati ameriški vojski. Srebrna masa g. Vinka Zaletela Slovenci na južni polobli smo doži. veli prijetno presenečenje. Te dni je k nam prišel iz Avstrije na obisk g. župnik Vinko Zaletel. Že samo to, da je prišel obiskat nas, begunce, in nam bo prikazal žitje in bitje Slovencev na Koroškem, pa tudi Primorcev in vseh Slovencev, raztresenih po širnem svetu, je dogodek omembe vreden. Toda g. Vinko nam je pripravil še večje presenečenje, čeprav nehote in prisiljen: Med nami Slovenci v Argentini je praznoval srebrno mašo. Gpspod' Vinko Zaletel se je rodil v Ugledni Zaletelovi družini v Št. Vidu nad Ljubljano 20. julija 1912. Ljudsko šolo je obiskoval v domačem kraju, gimnazijo pa v Škofovih zavodih. Po maturi je vstopil v ljubljansko semenišče. Študije na bogoslovni fakulteti je končal leta 1936. Škof dr. Gregorij Rožman ga je posvetil pred 25 leti, 5. julija 1936, Po posvečenju je pet let, vse do nemškega napada leta 1941, pasel duše v Tržiču na Gorenjskem, nato pa pribežal v Ljubljano, kjer je preživel vsa vojna leta. Maja 1. 1945 se je umaknil z mnogimi Slovenci na Koroško. Že doma se je pred vojno ves posvetil mladini; tudi med vojno je ni zapustil, čeprav sta okupacija in pričetek komunistične revolucije onemogočili redno delo na kulturno-prosvetnem polju. Široko polje pa se mu je odprlo po prihodu na Koroško. Takoj je posveti! vse moči dušnopastirskemu delu n je pomagal na farah širom Koroške: bil je v Škocjanu, v Šmihelu, v Št. Jakobu in Celovcu. Potem je odšel v Severno Ameriko, a je ostal samo pol leta. Koroška ga je klicala nazaj, Nekaj časa je bil v Šmiklavžu na Dravi, nato pa je prišel v Vogrče pri Pliberku. Poleg dela na fari v Vogrčah je gospod Vinko — pod tem imenom ga poznajo po YS,ej Koroški — tudi pri Slovenskem dušpopastirskem uradu v Celovcu, pri Krščansko kulturni zvezi ig pri KatoUiki prosveti, Koliko predavanj s skioptičnimi slikami, koliko regij najrazličnejših iger je gospod Vinku pripravil na Koroškem skorajda ni mogoče prešteti — brez števila jih je. Pa. ne samo. na Koroškem, tudi med Kiovenci na Primorskem je znan. Red potuje in obiskuje Slovence po vsem svetu in potem prikazuje Slovencem na Koroškem delo in življenje tek. Slovencev — izseljencev in begunce?, k; se ohranjajo Slovenci. Gospod Vipko Zaletel je daroval srebrno mašo v cerkvi sv. Rite v Bou-iogne sur mer, kjer župnikuje g. Albin Avguštin, kj je tudi pripravil srebrno? piašniško slavje. Gospod Vinko se je kotel tem županjim slovesnostim izogniti. Pa. ge večkrat ni imel sreče. Novo mašo je namrpč hpte} na tihem opraviti na šmarni gori, pa je rajni šentviški dekan Zabret le dosegel svoje? nova maša je bila v št. Vidu v farni cerkvi. Za srebrpomašniški jubilej pa se je hotel iz Vogrč umakniti kar v Argentino. Toda Vogrčani tudi niso kar tako; nekje so le zvedeli o številki in so mu pred odhodom v Argentino le pripravili slavje. Že kmalu po deseti uri so pričeli prihajati Slovenci od vseh strani, čeprav je bil začetek slovesnosti ob 11. Notranjost cerkve je bila okrašena z venci s slovenskimi, argentinskimi in papeškimi zastavicami, ob glavnem oltarju pa še velika slovenska in argen- tinska zastava. Ko se je pripeljal sre-brnomašnik, so znanci seveda takoj izrabili trenutke še za kratek pomenek. Ob 11 je srebrnomašnik ob asistenci g. svetnika Košmerlja, p. Cirila Petelina in g. Avguština prišel v cerkev, ki je bila polna domačinov in Slovencev. S kora so se pevci, ki so se zbrali prav za to slovesnost, oglasili s pozdravno pesmijo „Srebrnomašnik bod’ pozdravljen“, nakar je stopil na prižnico slavnostni govornik g. direktor Anton Ore-har. V govoru je ustregel srebrnomaš-nikovj želji, naj o njem čim manj govori. V kratkih besedah je omenil delovanje g. Zaletela v 25 letih, nato pa se je ustavil ob pomenu takih obletnic za vernike. Vsak duhovnik je posrednik med Bogom in ljudmi, zato morajo verniki prositi Boga za duhovniške poklice, kajti duhovniški poklici v teh časih ginejo. Kakšne posledice utegne imeti pomanjkanje poklicev, pa si težko predstavljamo. Med mašo, kj jo je daroval srebrnomašnik, so pevci peli Gollerjevo latinsko mašo, vmes pa še dve slovenski pesmi: Ave Marija in evharistično „Gledani jo“. Petje priznanih pevcev pod vodstvom prof. Geržiniča je bilo res odlično po splošnem mnenju vseh navzočih in posebnem priznanju gospoda srebrnomašnika, ki je dejal, da že dolgo ni slišal takega petja. Slovesnost v cerkvi se je zaključila s svečanim „Tebe Boga hvalimo", nakar je srebrnomašnik odšel v sprevodu \z cerkve, ob akordih pozdravne pesmi. Pred. vrati ga je pozdravila skupina fantov in deklet v narodnih nošah in mu izročila slovenski narodni šopek iz 25 nageljev. Pozdravno pesem, ki j« je sestavil g. župnik Mali, sta povedala Gregor Batagelj in Katica Lipušček. Slavnostno kosilo je bilo v župnijski dvorani, ki je bila primemo okrašena. Priprava kosila je bila v skrbnih rokah gospodičen Marije in Francke Petelin ter Olge Milaveeve. Med kosilom seveda tudi ni manjkalo primernih besed, ki so v navadi ob takih prilikah. Prvi je spregovoril g. svetnik Košmerlj, ki je v prijetni besedi navezal nekaj spominov na gospoda srebrnomašnika in na njegovo družino. Prav tako je gostitelj g, župnik Albin Avguštin pozdravil g. Zaletela kot prijatelja in sorodnika, v imenu trnovskih faranov pa je spregovoril nekaj besed g. Batagelj. Vsem se je za čestitke zahvalil g. sre-bmomašnik, ki je dejal, da osebno nima rad takih slovesnosti, a je vendar ve- sel, da se ob tej priliki more srečati in pogovoriti s Slovenci izseljenci, begunci. Kajti čeprav je tako blizu doma, je tudi on begunec. V osebnih spominih se je spomnil tudi svoje matere, plemenite žene, ki je bila res duhovniška mati: njegovo delo in uspehi so v veliki meri sad njene molitve in zgleda. Kakšno pa je njegovo delovanje med koroškimi Slovenci pa bo mogel itak vsakdo spoznati na predavanjih, ki jih bo imel med Slovenci v Argentini. Po kosilu se je slavje razvilo v prijeten pomenek med srebrnomašnikom in navzočimi gosti. SVETOVNI KONGRES kršč,- demokratskih strank v Čilu bo od 27. do 31. julija. Po dosedanjih napovedih se ga bodo udeležili zastopniki vseh krščansko demokratskih strank na syetu. Močno delegacijo je določila tudi Zveza krščansko demokratskih strank Srednje Evrope, v kateri je včlanjena tudi Slovenska ljudska stranka. V delegaciji CDUCE bosta za SLS šla v Santiago v Čilu podpredsednik CDUCE in predsednik SLS dr. Miha Krek ter Miloš Stare. BRALI SMO GLOSA O NAVJU V Svobodni Sloveniji smo že poročali, da so komunisti doma povsem zanemarili oskrbovanje Navja, kjer so pokopani slovenski zaslužni možje. Tudi dr. Korošec je imel tam svoje zadnje zemsko počivališče, dokler komunisti niso oskrunili tudi njegovega groba. Nad opustitvijo slehernega oskrbovanja slovenskega Panteona se zgraža vsa tista slovenska javnost, ki čuti še malo pietete v srcu do umrlih slovenskih zaslužnih mož. Da je temu tako, priča javna obtožba, ki jo je pod gornjim naslovom ob-1 javil v ljubljanskem Delu pisatelj France Bevk. V njej ugotavlja tole: ,,/e dolgo se slišijo glasovi, v kakšnem stanju je Navje, kjer leže telesni ostanki paših velikih mož v preteklosti. Tudi to vem, da je bil že storjen nekateri korak, napisana in izrečena nekatera beseda, da se to stanje izboljša. Vedno znova trdijo glasovi, da je še vse tako, kot je bilo. Zadnjo nedeljo sem na sprehodu poiskal to čudo za Gospodarskim razstaviščem. Vhod iz Vilharjeve ulice je prav čeden, sicer pa. ni niti potreben, Jer je prostor ograjen le proti Gospodarskemu razstavišču, drugače pa je odprt kot zemlja nikogar. Ker gre tik mimo javna pot, ta ali oni iz kateregakoli razloga rajši zavije skozi Navje. To bi ne bilo nič hudega, če bi mimoidoči ne puščali svojih sledov. Prvo, kar mi je padlo v oči, so bili prevrnjeni Spomeniki. Eni ležijo na hrbtu, a drugi na obrazu, da skrivajo napis. Morda se je kateri sam zvrnil, ko se je pod njim zmehčala zemlja, a drugi pričajo, da je nad njimi kdo preizkusil svojo moč. To še ni najhujše. Največja sramota je pokopališčna veža, ali kako bi že imenoval obokani prostor z grobovi in spomeniki. Tla so nasmetena z zdrobljenim ometom, ki pada od sten, s papirjem in kaj vem s čim še. Ob spomeniku Emila Korytka človeški iztrebki. In še na dveh ali treh krajih, le da so starejšega datuma. Po spomenikih so s kredo načečkane neke čire čare. Po stenah pa so — prav tako s kredo — neki napisi, ki jih ne morem ponoviti, ker jih ne prenese tisk. In še nekaj bi lahko omenil, a se mi upira, da bi to zapisal. Če ne verjamete, prosim, pojdite in poglejte! Ne dvomim, da bo to stanje naredilo na vas isti porazni vtis kot name. Podeželske učiteljice, ki so otrokom govorile o naših velikih možeh, so zardevale od zadrege in sramu, ko so na šolskih izletih hotele pokazati tudi grobove teh mož. Prav bi bilo, če bi tudi mi vsaj malce zardevali. Slišal sem, da nameravajo Navje oziroma grobove prenesti drugam. A kdaj se bo to zgodilo? Ta sramota le že predolgo traja. Dotlej, da se to zgodi, naj bi Navje ogradili, prevrnjene spomenike postavili na noge, očistili prostor in nastavili čuvaja, da bi mimoidoči ne opravljali na grobovih svojih velikih in malih telesnih potreb. Menda se v tem primeru ne bomo šele prerekali, kdo je odgovoren za tako stanje. Možje, ki počivajo na Navju, so v čast vsemu narodu, prav. tako so njihovi grobovi v stanju,'v kakršnem so, v sramoto nas vseh." EN DAN V ■ . „v i': V;-.pOfj, V Sloveniji je bila v prejšnjih časih navada, da so šole prirejale oh koncu šolskega leta svoje akademije, na katerih so dajale javnosti nekak obračun o svojem delu. Prva slovenska gimnazija, Jegličevi škofovi zavodi, so na primer vsako leto pripravili svojo prireditev: telovadno, pevsko, orkestralno in gledališko. Ljubljanska klasična gimnazija je navadno igrala klasike. S to navado so začeli v Argentini slovenskj šolski tečaji že pred časom: vsako leto prirede ob zaključku pouka W ožji Ip-og naselja, v katerem delajo, akademijo, ki je gotovo najprimernejši konec šolskega leta. Škofov zavod v Adrogueju je do sedaj vsako leto proti koncu šolskih dni pripravil interno prireditev v zavodu samem za starše gojencev. Lani se je prvič predstavil v javnosti s svojo akademijo. Želja tistih, ki so se je udeležili, je bila, da bi se podobne akademije naših študentov ponavljale vsako leto. V tujini je razlog zanje še večji zav°du kot doma: snet približajo slovenske vrednote, spet strnejo sedanjost s preteklostjo. $ez dober teden bodo študentje iz zavoda s pomočjo tistih, ki so gimnazijo končali kot zavpdarji, spet pripravili svojo prireditev z naslovom „En dan v zavodu“. Skušali bodo v različnih oblikah prikazati, kako teče življenje za zavodskim zidom: molitev in petje, telovadba in glasba, igra in kos teatra, r-ecitacija in delo. Posamezne točke bodo. zvezane s skioptičnimi slikami, ki bodo razlagale dnevni red in pokazale tistp, česar ne morejo pokazat; živi prizori. Podana bo slika zavodskega življenja, vrednote, s katerimi prihajajo v stik naši študentje v zavodu, duh, ki vlada med njimi. Med točkami je gotovo posebej zanimiva „Kozlovska sodba v Višnji gori“, Jurčičeva črtica, dramatizirana, mogoče sedaj prvič, in podana v teatr-ski obliki. Prikazala bo v hudomušni oblik; kos slovenske preteklosti. Kot Jurčičeva stvar spada v našo klasiko. V * Iz političnega življenja jugoslovanske emigracije SVET O MAKEDONIJI 20 Kadar govorimo o problemu naro-lov Jugoslavije, je treba vedno upoštevati tudi Makedonce, ki imajo v seda-lji Jugoslaviji tudi svojo posebno „re-rabliko“. Makedonsko vprašanje pa je nočno zapleteno, kajti Makedonci ne ■iye samo na področju Jugoslavije, am->ak tudi v Bolgariji in Grčiji. Zato je ,reha poznati vsa njihova prizadevanja ;a ureditev makedonskega vprašanja. Jbsežno delo o njem je napisala Eli— ;abeta Barker in ga izdala pod naslonom „Macedonia: its place in Balkan lower politics“. Glavne podatke iz te mjige je zbral Vekoslav Farkaš ter jih e pod gornjim naslovom objavil v pa-iški neodvisni časopisni reviji „Savre-iienik“. XIX. stoletje Iz njega povzemamo naslednje najvažnejše podatke: V 19. stoletju so Irki in Srbi dosegli delno osvoboditev d Turkov. Pa tudi pri Bolgari!^ se je ačela razvijati narodna zavest, pri če-ner so igrali važno vlogo nekateri Mn-:edonci. Istočasno so se velesile začele se bolj zanimati za Balkan, kjer si je Rusija leta 1870 izbrala Bolgarijo za širjenje svojega vpliva v ta del sveta. Makedonsko vprašanje se je pojavilo leta 1870, ko je Rusija prisilila Turčijo, da je morala dopustiti ustanovitev posebne bolgarske pravoslavne cerkve, katere delokrog je segal tudi na dele turške province Makedonije. Ta korak je privedel Bolgarijo v spor s Srbijo in Grčijo. Vlade obeh držav so nasprotovale, da bi bolgarska pravoslavna cerkev širila verski, kulturni in narodni vpliv v Makedoniji. Tako se je začela borba treh držav za Makedonijo Vodili so jo najprej duhovniki in učitelji, zatem oborožene skupine, nazadnje pa vojaki. Nekateri pa menijo, da je začetek makedonskega vprašanja posledica San-stefanskega miru iz leta 1878, ki ga je Rusija diktirala Turčiji po končani rusko-turški vojni. Ta mirovna pogodba je Bolgarijo močno razširila. Bolgarija je med drugim dobila skoro vso slovansko Makedonijo, velik del grške Makedonije, del Albanije in izhod na Egejsko morje zahodno od Soluna. To- da velesile so istega leta prisilile Rusijo, 4» je morala znpva vrniti Turčiji Makedonijo. Druga sporna vprašanja so točna opredelitev področja Makedonije in narodni značaj Makedoncev, Makedonska država ni obstajala nikdar več od makedonskih kraljev v 4. stoletju pred Kr. Od tedaj naprej pa vse do 1912. leta je Makedonija pripadala po vrsti Rimskemu imperiju, Bizantinskemu imperiju, srednjeveškim bolgarskim in srbskim državam in Otomanskemu imperiju. Zato ni mogoče potegniti točne meje za Makedonijo. L. 1895 so Makedonski begunci v Sofiji ustanovili Vrhovni komitet z nalogo organiziranja borbe za osvoboditev Makedonije. Vrhovni komitet je osvobodilno borbo razumel tako, da je treba vso Makedonijo priključiti Bolgariji. Ta „komitet“ je postal kmalu tesno povezan z bolgarskim zunanjim ministrstvom in dvorom. Toda že naslednje leto je bila ustanovljena nova makedonska ustanova, ki je imela bolj predstavniški značaj: To je bila Notranja makedonska revolucionarna organizacija — VMRO. Vodila sta jp dva nacionalistično usmerjena Makedonca učitelja Damjan Gruev in Goce Delcev. V VMRO sta od samega začetka obstojali dve skupini. Prva je bila za čim tesnejši naslov na že omenjeni „Vrhovni komitet“ in preko njega na bolgarsko zunanje ministrstvo in bolgarski dvor odn. bolgarskega carja. To krilo je imelo propagiranje makedonske avtonomije in neodvisnosti samo za masko za dosego pravega cilja: bolgarsko aneksijo Makedonije. To krilo se je pozneje razvilo ideološko v skrajno nacionalistično desno krilo Notranje makedonske revolucionarne organizacije — VMRO in je postalo ne samo ogorčen nasprotnik komunistov, ampak tudi levega krila bolgarskega kmetskega gibanja. Druga struja v VMRO je hotela v resnici doseči avtonomijo ali neodvisnost za Makedonijo. Toda z ozirom na dejstvo, da je bila Bolgarija glavni vir za dobivanje orožja in denarja, je bila neodvisnost tega krila omejena. Pozneje se je ta skupina razvila v levo krilo Notranje makedonske revolucionarne organizacije. Tako so po prvi svetovni vojni številni člani tega krila postali „federalisti“ ter so propagirali avtonomno Makedonijo v okviru južnoslovanske federacije, nekateri pa so postali tudi komunisti. Ime VMRO je veljalo za desno krilo Notranje makedonske revolucionarne organizacije, ki se je zavzemala za priključitev Makedonije Bolgariji. (Nadaljevanje) ARGENTINA Argentina bo za obrambo demokracije in ohranitve demokratskega ter republikanskega sistema v kratkem dobila poseben zakon. Zadevni zakonski osnutek je že poslala v nujno postopanje in odobritev drž. kongresu. Vsebuje določila, po katerih so označene za pro? tizakonite organizacije in ustanove, ki poskušajo sedaj, ali bi hotele uvesti v bodočnosti avtoritativni režim, pa naj bo to s podpiranjem komunizma, ali kakršnega koli drugega avtoritativnega sistema, ki bi imel v načrtu razbitje republikanske oblike vladavine, demokratskih načel ter individualnih pravic, ki jih državljanom zagotavlja sedaj veljavna ustava. Delovanje vsem takim organizacijam, strankam jn drugim ustanovam bo v Argentini prepovedano. Kdor bi zanje deloval ali širil propagando javno ali tajno, bodisi da je njihov član, ali pa tudi ne, bo kaznovan z zaporom od enega meseca do 3 let. Če bo to argentinski državljan po rojstvu, bo izgubil z obsodbo tudi za trikratno dobo, na katero je bil obsojen, državljanske pravice: se pravi, nima volilne pravice in tudi ne more biti voljen, nima pravice do nobene javna službe, ne do poučevanja v javnih in privatnih šolah. Če je pa Argentinec s pridobitvijo državljanstva, bo državljanstvo izgubil ter ga bodo po prestani kazni izgnali iz države. Inozemec, ki živi v Argentini, pa bi ga zalotili pri delu, ki jih gornji zakon prepoveduje, no bo zaporni kazni moral zapustiti državo. Zakon tudi določa, da bodo uradniki, ki so v državni službi, če jih bodo zalotili pri delu za rušenje demokratskega sistema v državi, ppleg zaporne kazni izgubili tudi službo. Tudi so v zgkonu določila, da v Argentino ne bo rpogel priti nihče, ki je, ali je bil v zadnjih petih letih član bodisi komunistične stranke, ali kake druge politične skupine z avtoritarno tendenco. To določilo ne velja za konzularne in diplomatske osebe držav s komunističnim sistemom. Ameriški veleposlanik v Argentini Rubbotom je ohiskal predsednika republike dr. Frondizija ter mu izročil osebno sporočilo ameriškega predsednika Kennedyja, da ne bo megel priti n» prihodnjo gospodarsko konferenca ameriških držav v Uruguayo. Izraža pa željo, da hi se čimprej sestal s predsednikom- dr., Krondizijera ter da. bi .Z njim izmenjal misli o vseh .aktualnih problemih ameriških držav ter o položaju v Svetu. Ta sestanek naj hi bil v septembru ali pa oktobru. Predsednik d?. Frondizi je vabilo Sprejel, vendar da-tum obiska še ni določen. Argentino je 19. julija zadela doslej največja letalska nesreča. Blizu mesta Azul je prišlo v velikem potniškem letalu DC-6, ki je vzdrževalo osebni promet med Buenos Airesom jn Comodoro Rivadavio, do eksplozije, ki je letalo razpolovila. Pod ruševinami letala ter v požaru je izgubilo življenje 67 ljud>, t. j. vsi člani posadke in potniki. V Argentini so bile doslej večje letalske nesreče naslednje: 9. XÍI. 1957 v Bcli-varju 61 mrtvih, 17. I. 1959 Mar del Plata 50 mrtvih, 16. V. 1959 Mar del Plata 10, 7. septembra 1960 Salto (Uruguay) 61, 12. XII. 1960 San Andrés de Giles 31 in 1. VII. 1961 v Bs. Airesu 23 mrtvih. V Argentini je splošna stavka, ki jo je za 18. t. m. proglasila CGT — Glavna delavska konfederacija, ki jo imajo v rokah biv, peronisti, povzročila ogromno škodo narodnemu gospodarstvu, delavstvu pa nobene koristi, ampak tudi škodo, ker ne bo dobilo plače za ta dan. Samo državne železnice so v Argentini ta dan izgubile nad 100 milijonov pesov dohodkov. Po tej stavki je V stavkovnem gibanju učno osebje, v provinci Cordoba je pa bila v stavki teden dni vsa policija. V Bs. Airesu je bil zadnje dni prejšnjega tedna na obisku kolumbijski zunanji minister dr. Julio Cesar Turbay Ayala. Z zunanjim ministrom dr. Mu-gico je imel več razgovorov, sprejet je pa bil tudi pri predsedniku dr. Fron-diziju. Ob zaključku njegovega obiska v Argentin; je bilo objavljeno skupno poročilo zunanjih ministrov obeh držav. V njem oba zun. min- naglašata, da imata Argentina in Kolumbija enake poglede glede nujnosti reševanja političnih, gospodarskih in socialnih vprašanj v Lat. Ameriki. Obe državi sta brezpogojno za ohranitev sed. medame-riškega sistema. Razvoj in blagostanje teh držav je treba iskati samo v svobodi, katero pa lahko zagotove samo demokratski režimi. Sta proti vmešavanju tujih sil v ameriške zadeve in proti poseganju kake ameriške države v notranje zadeve druge ameriške države. žlebiče iz Izvršni svet LRS je sprejel odlok o ustanovitvi stalne komisije za zunanjo trgovinsko dejavnost. Predseduje ji drž. sekretar za blagovni promet dr. Marijan Dermastja. Predstavniki 6 dravskih elektraren so ustanovili iniciativni odbor za združitev teh elektraren v eno podjetje. Za predsednika je bil izvoljen Zvonko Jav-ševec. Jugoslovanska koncertna agencija je sklenila s koncertnimi direkcijami v Varšavi na Poljskem, v Vzhodni Nemčiji in Sovjetski zvezi pogodbo o izmenjavi umetniških gostovanj v letu 1961—62. Po pogodbi bo v navedenih državah gostovalo več umetnikov iz Slovenije, Hrvatske in Srbije. Od slovenskih umetnikov bodo gostovali: na Poljskem violinist Dejan Bravničar, v Vzhodni Nemčiji violinist Igor Ozim, v Sovjetski zvez} pa dirigent Samo Hubad, tenorist Rudolf Franci in pianistka Dubravka Tomšič. Umrli so. V Ljubljani: Ivan Gregorič, žel. v p., Marija Ramovš, učiteljica v p., Slavko Turel, upok., Mojca Korže, dijakinja, Jože Dremelj, Justina Slonj- šek, roj Šparovec, Marija Uranič, Stanko Glažar, upok., s. Tarzicija — Francka Ravnohrib, usmiljenka, Marija Že-rovnik, roj. Trobec, Katarina Jernejčič, roj. Turk, Elizabeta Pelicon, Marija Ribič, roj. Pajk, Alojzij Brežic, Ivana Perat, Maručj černota, roj. Rebolj, Ana Rupert, roj, Černe upok., Ivan Tom-še, upok., Avrelija Šetina, roj. Kovač, Marijana Gabrovšek, zasebnica, Miroslava Dolanc in Marija Lambergar, upok. v Devici Mariji v Polju, Ivanka Keber, uslužb. Kmet. zadruge v Dev. Marij] v Polju, Julija Sever, roj. Kuti-jaro v Belskem, Jože Ambrožič, pos. in biv. trgovec v Ljubnem, Marija Line, roj. Medved v Št. Vidu, Antonija Lozar v Sneberju, Lojze Zupet, pošt. upok. v Škocjanu, Marija Petelinšek v Dramljah pri Celju, Marija Torkar, roj. Ulčar na Bledu, Franc Cestnik, mizarski mojster v Trbovljah, Franc Rus, bančni ravnatelj v p. v št. Vidu pri Lukovici, Jože Uhan, pos. v Mokronogu, Katarina Gašperšič, roj. Jerala, vdova v Kropi, Peter Tesar, strojni ključavničar v Mali Slevici in Venceslav Hvala v Voljčah. Jubilanta SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES DR. MIHA KREK Se bo v dneh od 27. do 31. julija mudil v Santiagu de Chile na svetovnem kongresu krščansko demokratskih strank. Na povratku v Severno Ameriko ho potoval skozi Buenos Aires, kjer se bo ustavil za en dan ali dva, če ne bo kakih nepredvidenih ovir. Željam raznih organizacij in posameznikov, da bi ostal y Buenos Airesu dalj časa, sedaj dr. Krek zaradi nujnih obveznosti, ki jih ima v ZDA, ne bo mogel ustreči. Če se bo v Buenos Airesu ustavil, in upamo, da se bo, bo v sredo, 2. avgusta t. 1. pd 6. ure dalje v Slovenski hiši na Ra-mon Falconu, kjer ga bodo lahko pozdravili zastopniki organizacij in posamezniki. Osebne novice Iz domovine je dospela novica, da je na dan duhovniškega četrtka, dne 6. m., umrla v Novem mestu ga. Jožefa Povše, roj. Kotnik. Po daljši in mučni bolezni jo je odpoklical k sebi On, katerega je v življenj^ tako ljubila. S soprogom Leopoldom je podarila življenje deveterim otrokom. Vzgajala jih je v resničnem krščanskem duhu kot prava verna mati. Prosila je venomer Boga, da bi postal kdo od njih duhovnik, in tej njeni prošnji Bog ni odrekel, izvolil si je izmed njih dva. V letu 1943 je izgubila enega izmed sinov, ki je bil ubit v komunistični revoluciji, in najmlajšega sina Cvetka, bogoslovca 1. letnika ljubljanskega bogoslovja, so pa Angleži vrnili v letu 1945 v roke komunističnim tiranom, ki so ga ubili na zverinski način nekje na Gorenjskem, da je kot mučenec pripravljal pri Bogu pot v nebesa svoji ljubi materi. Morala je prestati v teh zadnjih letih življenja veliko gorja od rdečih oblastnikov. V lanskem letu so ji zaprli sina duhovnika. Morala je gledati trpljenje svojih hčera, katerim ni dano, da bi vzgajale mladino po krščanskih načelih, za katere so se usposobile. Pred letom dni ji je pa Bog naklonil to milost, da se je srečala s svojim sinom duhovnikom, ki jo je popeljal v Rim, da je na grobovih mučencev prejela poseben blagoslov kot pomoč za zadnje trpljenje, ki ga ji je Bog odmeril, pred'no je vstopila v večnost. Pogreb se je vršil v nedeljo, dne 9. t. m. ob 4 popoldne iz pokopališčne kapele v zadnji zemski dom. Pokopaval jo. je mil. gospod prošt Lojze štrukelj ob asistenci dvanajstih duhovnikov. V zadnje slovo jj j© spregovoril pretresljive besede gospod kanonik Kres, zapeli so ji na nevsi ljubljanske opere. Bilo je navzočih mnogo ljudi, ki so se šli poslavljat poslednjikrat od matere, ki je toliko ljubila Boga in svoj narod, da je zanje darovala vse, kar zmore darovati v tem življenju verna. slovenska mati. Komunistični oblastniki so se pa njej oddolžili zadnjikrat s tem, da so prepovedali njej v slovo zvoniti s kapiteljskimi zvonovi. Naj počiva v mir©), vsem preostalim pa naše sožalje. Družinska sreča. V družini Darka Šušteršiča, in njegove žene ge, Elbe so dobili sina, ki je pri krstu dobil ime Janez Ernest. — V družini Radkota Koga!« in njegove Jene ge Anice, ro . Lužovec, pa se je pretekli teden rodila hčerka. Srečnim staršem naše čestitke. SAN MARTIN Spominska proslava za pok. svetnikom Karlom Škuljem ob tretji oblet-nte njegove smrti se je vršila preteklo soboto v Slovenskem domu. Zbrala se je vsa šolska mladina z g. katehetom, učiteljstvom in starši, prišli so odborniki sanmartinskih organizacij in gostje. Slavnost je začel predsednik Slovenskega doma g. Leopold Novak, ki je sporočil sklep odbora, da se ho odslej ta soba, v kateri se vrši spominska svečanost, imenovala „soba svetni- IGNACIJ FINK 70-LETNIK To je postal dne 17. julija t. 1. Toplo so se ga spdjnmjali v družinskem krogu, pa tudi prijatelji in znanci nanj niso pozabili. Jubilant je po rodu Dolenjec. Rodil se je 17. julija 1891 v Žalni na Dolenjskem. Po ljudski šoli je preživel še nekaj let doma, nato pa je vstopil v službo na davčnem uradu v Litiji, odkoder je bil prestavljen v Ljubljano k davčni upravi, nazadnje je pa služboval na Finančnem ravnateljstvu v Ljubljani, kjer se je tudi javno udejstvoval. Bil je dolga leta odbornik v Združenju državnih uslužbencev, politično pa v Slovenski ljudski stranki, v kateri je bil član strankinega odbora za Poljanski okraj. Med' komunistično revolucijo je bil odločno na protikomunistični strani ter je povsod razkrinkaval komunistične la-žj in prevare. Zato so ga sedanji oblastniki po letu 1945 tudi obsodili v odsotnosti na 16 let prisilnega dela. Po letu 1945 se je jubilant s svojo družino umaknil najprej na Koroško, nato pa v Italijo, kjer je preživel begunska leta. V Argentino je prišel leta 1948 in se s svojo družino naselil v Ciu-dad'eli, kjer živi še danes. Do leta 1959 je bil zaposlen pri delu v tovarni, od tedaj naprej pa uživa pokojnino. Jubilant je oče šestih otrok,, od katerih tvorijo ga. Marija, por. Geržinič ter Neda in Marta znani pevski tercet sester Fink, skupno z bratom Božidarjem pa kvartet Finkovih. K njegovemu življenjskemu jubileju mu iskreno čestita tudi Svobodna Slovenija in mu želi še dolgo življenje v zdravju, sreči in zadovoljstvu. IBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBaBaBBBBBBaBaaaBBBaBBaaBBBBBaaai ka Škulja“. Za njim je imel spominski govor g. Rudolf Smersu, ki je poudaril pokojnikovo skrb za versko in narodno zavest svojih sanmartinskih faranov, kar je imelo za posledico, da je v San Martinu nastala enotna, delovna in krepko med seboj povezana slovenska skupina. Sledila je deklamacija, nato pa je vsa mladina pod vodstvom gdč. Katice Kovačeve zapela tri narodne pesmi. Posebno presenečenje za vse navzoče pa je bilo to, da so poslušali govor pok. svetnika, ki ga je imel ha slavnosti svoje zlote maše prod več kot tremi leti in je bil tedaj gt>vor posnet na magnetofonski trak. Po končanem govoru je g. Novak zaključil lepo uspelo spominsko slavje. V nedeljo, 23. julija, se je vršila v sanmartinski cerkvi sv. maša zadušnica za pok. svetnika, nato pa je skupina rojakov odšla na sanmartinskp pokopališče, kjer je g. Smolič opravil molitve za mrtve in imel kratek spominski govor. Sanmartinski pevski zbor pa je občuteno zapel žalostinko. Roditeljskega sestanka, ki je bil v nedeljo popoldne v Slovenskem domu, se je udeležilo lepo število staršev — zlasti mamic —• iz sanmartinske okolice. Sestanek je vodil g. Oberžan, referat o naši mladini pa je imela učiteljica gdč. Katica Kovač. Po zanimivi in koristni debati se je začel drugi del se- IGNACIJ LAVRIČ 60-LETNIK Dne 20. julija t. 1. je v krogu svoje družine praznoval 60-letnico svojega rojstva Ignacij Lavrič, bivši moravski župan. Ignacij Lavrič se je rodil na trdnem kmečkem domu v Moravčah, kjer je imel njegov oče trgovino, razen tega pa je še izvrševal usnjarsko obrt v Žužemberku. V ljudska šolo je hodil v domačem kraju, nato pa obiskoval še trgovsko šolo v Ljubljani. Po vrnitvi domov je bil zaposlen v trgovini svojega očeta, zatem se pa posvetil kmetijstvu v vasi Hrastje pri Moravčah. Razen tega se je bavil tudi še s trgovino z usnjenimi izdelki. Na domu v Hrastju si je ustvaril srečno družinsko življenje z go. Angelo Svetlin. Zakonsko srečo je obema povečalo rojstvo peterih otrok, treh sinov in dveh hčera. Leta 1937 je vstopil tudi v javno življenje ter se je odzval prošnji pristašev Slovenske ljudske stranke, prevzel kandidaturo stranke za župana moravske občine. Pri volitvah je bil izvoljen ter je nato vodil občino z vso skrbnostjo. Med njegovim županovanje sta značilni zlasti dve veliki javni deli: graditev velike ceste in nakup graščine, katero so preurejali za hiralnico. Dragocena je bila tudi Lavričeva pomoč pri Vodni zadrugi in Mlekarski zadrugi. Prav tako je vneto podpiral delo katoliških prosvetnih društev in organizacij. Med drugo svetovno vojno je kot odločno narodno zaveden ih katoliško usmerjen mož nastopil proti komunističnim zločinom. Zato so mu komuni-sti takoj začeli groziti. Pred njimi se je s svojo družino umaknil s svojega doma V Hrastju v Domžale, kjer se je njegov najstarejši sin Ignac pridružil gorenjskim domobrancem. Tudi njegov drugi sin Ciril je bil med protikomunističnimi borci. Leta 1945 se je Lavrič s svojo dru- \rsak teden ena MORILNA SLANICA Simon Gregorčič Aj, davi krepilna je rosa ožila vse polje mi malo; vse v cvetu, pri biseru biser, blestelo je vse, se smehljalo. Oj nade, mladosti ti jutro, srce te nikoli ne žabi! Nazaj me, če moč je, v naročje za hipek le eden povabi! Večer je, ni sonca, ni nade; na vrt moj, srce, pač gotovo morilna mi slanica pade. Kaj, pade? Saj davno je pala, na vrtu srca pa vse nade in cvetke mi vse je pobrala! laBaaaBSBBSBBBBaaaaBaBSBaBBaBaSBBaBftBBBBBBBaBSBBSBBBB žino umaknil pred komunisti na Koroško. Begunska leta je preživel v Lienzu in Spittalu, kjer je sodeloval pri taboriščni upravi kot vodja ene stanovanjskih barak. Po prihodu na Koroško je tudi njegovo družino zadel hud udarec. Angleži so mu vrnili dva sina: starejšega Ignaca in mlajšega Cirila. Sina Ignaca so komunisti ubili, Cirila pa kot mladoletnega izpustili in živi sedaj na očetovem domu. Leta 1948 je Ignacij Lavrič s svojo ženo go. Angelo, sinom Alojzijem ter hčerkama Marijo in Tinco emigriral v Argentino. Naselil se je v Ramos Mejii, kjer si je postavil tudi lep dom. Tu je praznoval tudi svojo 60-letnico. V zdravju in srečnem družinskem okolju. Ignacij Lavrič se tudi v emigraciji, tako kot je delal vedno doma, udejstvuje v slovenskem organiziranem emigracijskem javnem življenju. Politično deluje še naprej v Slovenski ljudski stranki, kateri je pripadal vse svoj® življenje in je njen zaupnik ter član načelstva stranke. Podpira tudi slovenski emigrantski tisk in slovenska knjiga ima v njegovem domu vedno častno mesto. Njej posveča veliko ljubezen in sega pridno po njej, kadar mu le dopušča čas in si z njo bogati znanje ter Širi obzorje. Ob 6Q-letpioi njegovega življenja sa čestitkam njegovih prijaMjov, ?nan<5oy in moravskih občanov pridružuje tudi Svobodna Slovenija ter mu želi še dhlr £0 in srečno življenje, da. bi dočakal še dan, ko bi se lahko povrnil v prelepo moravsko faro ter v domači občini še naprej deloval v korist občanov. Bog ga živi še mnogo let} Stanka: predavanje o lepotah Slovenije ob krasnih skeptičnih slikah. Predavanje je imel g. Marijan Marolt. Sestanek vaek članov Slovenskega doma v San Martinu bo v nedeljo, 30. julija, ob 10 v sobi svetnika Škulja v Slovenskem domu. Na dnevnem redu je poleg izčrpnega finančnega poročila tudi razgovor in sklepanje o podpornem skladu ter razgovor o bodočem delu. Vabljeni vsi člani zadruge. Četrti proevetpi sestanek a skiop-tičnim predavanjem o koroških Sloven- cih bo v Slovenskem domu v nedeljo, 6. avgusta ob 10. Predaval bo č. g. Vinko Zaletel, duhovnik na Koroškem, k.i jo prišel te dni na ohisk v Argentino. SLOVENSKA VAS Na sestanku, ki ga je v nedeljo, 23. t. m. organiziral krajevni misijonski odsek v Slovenski vasi, je predaval o Indoneziji inženir A. Mozetič. Barvane skioptične slike so. spremljale zanimivo predavanje, ki so mn številni rojaki sledili z veliko pozornostjo. G. Marijan Loboda je nato zbranim govoril o temi, kaj lahko Slovonci v zamejstvu storimo za misijone. TABOR SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Društvo slovenskih protikomunističnih borcev v Argentini je imelo v nedeljo, 23., t. ip. ha Pristavi v Moronu svoj V. redni letni Tabor (občni zbor), združen s spominsko proslavo padlih borcev. Ob devetih dopoldne je dr. Pavel Krajnik imel v dvorani na Pristavi sv. jpašo s pridigo za padle borce. Spominsko proslavo je začel. Pregelj Bogo z pčenašem. Po petju pesmi Oče, mati... je imel spominski govor Ivan Korošec, v katerem je med drugim dejal: ... Ko se je komunizem vgnezdil na Kubi, je kakor po vsej Južni Ameriki tudi v Buenos Airesu ozračje postalo Vroče. Sredi Buenos Airesa, pred izložbenim oknom nekega dnevnika, sem naštel v gruči ljudi, ki je živahno debatirala o razmerah, na slovenskega borca, na drugega, na tretjega... Ugotovil sem, da se najde borce edine proti bodi, kakor so bili edini takrat doma. Včasih se zdi, da smo needini med seboj, toda ko gre za velike stvari, takrat nastopamo odločno skupaj, Po 16 letih odhoda iz domovine si upamo zatrditi: se nosimo V sebi Boga in domovino. Ni nas strla prevara zaveznikov... V govor je Ivan Korošec nato nave-zpl svoj doživljaj v taborišču v Teharju, kamor je bil z drugimi domobranci vrnjen pred 16. leti, Prignali so poslednji domobr. polk. Ugotovili smo, da so vsi nasedli albionski lažni obljubi. Zakaj se niste razšli, ko ste ve-dali, kam greste, se nam je porajalo vprašanje. Odgovor je bil samo eden: ne more biti drugače, skupna borbo, skupna smrt, če Bog tako hoče. Niso bili to fanatiki, pač pa borci, ki so dokazali veličino svoje borbe. Zato so jih poklali, ker so vedeji, da jih ne bodo premagali. Ne Madžarska, ne Vietnam, ne Kuba, borci teh dežel niso bili sami v svoji borbi. Vsaj duhovno oporo jim je nudil svobodni svet. Nas ni poznal nihče. V govoru se je Ivan Korošec posebej spomnil teharskega prizora s stotnikom Riharjem — I©ejem, ki je poč O O) TARIFA REDUCIDA Oq;0 < Concesión N 3824 i Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 688.209 Naročnina Svobodne Slovenij® za leto 1961: za Argentino $ 430.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev. Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estados Unidos 425, Bs. Aires, T. E. 33-7213 prireditev študentov škofovega zavoda Prvo uradno obvestilo vodstva SENZACIONALNE DVOJNE VELETOMBOLE pod geslom „VSE ZA NAŠO MLADINO“ 15. OKTOBRA V SAN JUSTU ob peti obletnici blagoslovitve Našega doma. VSEJ SLOVENSKI JAVNOSTI! Senzacionalna, dvojna veletombola 15. oktobra v San Justu bo izredno velikega obsega. Veletombola 15. oktobra v; San Justu bo senzacionalna iz 'naslednjih vidikov: "" " 1. Ker se bo vršila pod geslom ,;VSE ,ZA NAŠO MLADINO“, zaradi katere to tombolo prirejamo zato, da ji bomo mogli nuditi udobne prostore, da se bo v njih sladke materine besede brati in pisati učila. 2. Ker bo dvojna: splošna in mladinska! 3. Ker bo vsakemu učencu _ in; učenki slovenskih šolskih tečajev na področju velikega Buenos Airesa darovana ena tablica, ki bo neprenosljiva in bo imela enako možnost, da zadene glavni dobitek na splošni'tomboli kot vse ostale tablice. 4. Ker se bo vsa na ta dan v San • Justu zbrana mladina t. j. preko 500 učencev slovenskih šol tik pred pričetkom tombole javno zahvalila slovenskim podjetjem in privatnikom, ki bodo v obliki lepih dobitkov žrtvovali njej del svojega debička. 5. Ker bo zgodovinskega pomena, saj doslej v zgodovini tomboj še ni bilo enake! Več slovenskih podjetij in privatnikov je že prijavilo krasne dobitke. V naslednjih številkah Sv. Slovenije bomo objavili imena darovalcev in dobitkov. VSI 15. oktobra „VSE ZA NAŠO MLADINO“ na SENZACIONALNI DVOJNI VELETOMBOLI NAŠEGA DOMA V SAN JUSTU! Nabava dokumentov SIMON RAJER uradni prevajalec Alsina 1418, 6. nadstr., pis. 3 Capital T. E. 38-5860 Vsak dan od 9—12 (razen ob ____ sobotah) LOJZE NOVA K IZKLJUČNO ZASTOPSTVO Sumar, SRL Av. de Mayo 302 — Ramos Mejia T. E.: 658- 7083 in najboljših znamk na dolgoročno odplačevanje brez jamstva drugih oseb. Kličite po telefonu ¡n se boste prepričali. Pridem tudi na dom. In ne pozabite: Nudimo samo prvovrstno blago. f SLOMŠKOV MLADISKI ODER JE PRESTAL SVOJ KRST V resnici je bilo veliko zanimanje za prvi nastop Slomškovega Mladinskega odra; tudi iz oddaljenih, ne le bližnjih krajev, so mamice pripeljale male in željne gledalce v prostorno dvorano sester dominikank v Ramos Mejii. Do kraja so jo napolnili in pričakujoče oči malih gledalcev so se nestrpno upirale proti odru, ki se ob napovedani uri še ni in ni hotel razgrniti. V režiji ge. Eme Kessler-Blejčeve je SMO odigral tridejansko mladinsko igro s petjem KEKEC in MOJCA, prirejeno po Vandotovi mladinski povesti. Nastopil je celotni oder, ki šteje trenutno nad 30 članov. Bilo je ginljivo poslušati male igralce, ki so govorili v lepem slovenskem jeziku, naučenem doma, v slovenskih tečajih in izpopolnjenem še pri Odru. človek je za trenutek pozabil, da ne sedi v tuji dvorani in na tujih tleh, ampak moč besede in ! skrbno izdelana kuliserija ga je še bolj 1 zazibala v resnično pravo slovensko okolje tam kje v osrčju Slovenije. Bila je to mala Slovenija na trriem — z ž:- : vim bitjem srca. Želja vseh nas bi bila, ^ da bi se to majčkeno slovensko srce, ki je začelo biti tu sredi med nami, I krepilo in večalo in da bi iz rreera zraslo krepko telo. ki bi roživilo naše kulturno delo ter podaljšalo moč in ohranilo vpliv nagega duha v mladem slovenskem rodu. Ta prvi korak Odra je bil prav gotovo odločen in zanesljiv: pod pravim vodstvom bo šla njegova pot navzgor! Igra pripoveduje zgodbo o slepi deklici Mojci, ki so jo pastirji vzel; s seboj v planine. Tam jo je zalezla hudob- na Pehta, ki jo je odvedla v svojo kočo, ker ji je ugajal njen čisti nedolžni glas. Vendar se je med njimi našej pogumen pastir Kekec, ki mu je uboga slepa deklica prirasla k srcu in je ni mogel kar tako pustiti v nesreči. Zarotil se je, da jo bo iskal, dolčer je zopet ne najde. Pri iskanju pe p’an'nah pa mu pripomore tudi dobr~ vi’a: poduči ga, kje je Peht'na koča in kako naj ravna, da pride. do deklice. Izda mu tudi, da ima Pehta pripravljeno čudodelno studenčnico, ki bo Mojci vrnila vid, če se ji Ig pomočijo z njo oči. In res: pegumni Kekec izmakne Peht; dekl:co in tudi zdr"vi'no vo'in. Srečno jo uripelje spet v dolino. Deklica ozdravi. Pehta pa ostane s svojo zlebo spet sama v pla-n:nah... I^ra se začne v resničnem idTčrem gorskem okolju, ko stari pastir Jok pripoveduje es'-ahm pastir:em zgodbo o Kekcu in Mo'c;, kafer'’ S" notem takoj začne "•oditi pred n-"hrvimi očmi. Naneto dejanje prav do konca ne po-nusti. Vmes nasto-ro škratje in vile, k: "oudarijo pravljičnost. Malo s’epo deklica m o’h'aa-a’a komaj šestletna Liouščkova Mar'anca: nastopi1" le v vseh treh dejanjih. Pri-kunra. liobkn, ki nam ie tudi nrav lepo aaue1". Pri svob starost' ’’e izvrstno o-a-avila svo'o vlogo. — Dober igralski ‘■"lent t» nokaza1 bvez dvoma Kekec — Pasaričev Janezek. k: ie ‘"'ral že doživelo svojo v1 o o* a }n nr:k"za! s:m""t'čuo —o■'», junaka. — Paktu — Marica T?.”SOve. s® :o o^1 'Po-a1" po svoü leni .jz"-ovor’'aví. da jo je človek kar rad po- slušal, dasi je tudi igralsko in pevsko bila na višini. — Pehtinega spremljevalca, škrata Malika, je odlično predstavila Helenca Jeločnikova, starega pastirja Joka pa je dobro podal Krivčev Andrej. Lepo skupino so tvorile vile, med katerimi je lepo pela Marija Fin-kova, ter skupina škratov, ki so bili primerno razigrani in živahni. Na splošno je bilo vidno, da so vsi sodelujoči res tudi sodelovali — igrali in s kretnjami in živostjo pomagali poudariti dejanje glavnih igralcev. Tisti, ki izjemno niso obvladal; besedila, ali jim je trenutna nervoza omajala njega znanje, naj se prihodnjič boljše pripravijo. To je pač osnovni pauoi vsakega isralca. Tudi Kekčeva pesem ni dala koncu tretjega dejanja -0'rebnega poudarka. V celoti pa je bila predstava na do-"‘■omi višini in je igralsko pokazala lep rsueh. Ne smemo pozabiti, da je bi’o v ‘"■ro vloženega mnogo truda (to pravil-p" presodi le oni, k; je že sam kdaj ■"•ra'1 rež;serke, ge. Eme. ki je v pri-•mame bila počaščena s šopkom rdečih nagllev, v nemali meri pa tudi vseh "Maršev, kateri so male igralce ,-krnif-1 *"-li“ še nosobej vsak na svojem domu. "a pevski de’ se je potrudila gdč. Nuša Trp:s*anova. Vse priznanje zasluži tudi 1’paspp gorska scena g. Pintarja, ki je večletno ostala krt prvi rekvizit SMO. Slomškov mladinski oder se je predstavil dostojno in zanesljivo. Želimo, da bi se nam z veseljem predstavljal vs"ke toliko, nam vzgajal in izpopolniva1 ta naš mladi igralski rod ter nas vse od blizu in daleč družil ob prazniku naše slovenske besede... —jkc Zaradi likvidacije stanovanja PRODAM PISALNI STROJ nekaj pohištva in drugo. Telefon 86-6667 Lahko kličete do 11. ure dopoldne ali po sedmi uri zvečer. JAVNI NOTAR Francisco Kaul Cascante Escribano Público Pta. baja, of¡c. 2. Cangallo 1642 T. E. 35. - 8827 Buenos Aires V nedeljo, 30. julija, ob pol enajstih dopoldne in ob pol petih popoldne nam bo g. Vinko Zaletel pokazal v barvnih slikah KOROŠKO — DOMOVINO ŠKOFA ROŽMANA Poromali bomo na Svete Višarje, od tam v dolino, kjer teče bistra Zilja, k Osojskemu jezeru, kjer pečiva „mutec osojski“, k Baškemu -jezeru, kjer je nastala pesem „Nmav čriez izaro“, v št. Jakob, domovino MikloVe Zale. Preko Podgorij in podgoliških narcisnih trat skozi Rož in Gure in preko Žihpolj v Vetrinj, kraj naše narodne tragedije. Skozi Celovec v Gospo Sveto in Krko. Potem v Podjuno preko Dobrlevasi v Šmihel, rojstni kraj škofa Rožmana in na Peco, kjer kralj Matjaž spi. Šli bomo k meji v Korte, v Sele' in pod Ljubelj. Videli bomo kraj nastanka in zgodbo o Miklov; Zali. Posebej pogledamo škofa Rožmana na slovenskem romanju v Lurd in na Koroškem in kako izgleda sedaj taborišče v Spittalu. Teh 300 barvnih slik tvori prvi del Koroške. Ker ima g. Zaletel še 300 barvnih slik, od življenja na Koroškem (delo in življenje preko celega leta, versko in kulturno življenje, običaji, naše narodne noše, narodne noše itd.), bo drugi del, ako bo mogoče, kdaj pozneje. Vsi Slovenci prisrčno vabljeni! Društvo Slovencev SLOVENSKO TRGOVSKO PODJETJE ŠEME - BIDOVEC ELEKTRIČNI APARATI — KUHINJSKE POTREBŠČINE PRAKTIČNA DARILA Avda. de Mayo 2416 T. E. 658-9044 Ramos Mejia Od doma je prišlo žalostno sporočilo, da je dne 11. julija po hudem trpljenju umrla v rojstni hiši moja ljuba, najmlajša sestra, teta, svakinja, gospa MILENA MATIČIČ por. Anžlovar Doma žalujejo za njo njen mož, trije otroci, mama, bratje in sestre; tu, v tujini pa njen brat Ing. Anton Matičič z družino V. Ballester, Slivice, Cerknica, Ljubljana, Žele, Postojna, 24. julija 1961. Dotrpela je naša ljuba žena, mama, stara mama in sestra JOŽEFA POVŠE, roj. KOTNIK Pogreb predrage pokojnice je bil v nedeljo, 9. julija 1961, ob 16. uri ob veliki udeležbi ljudstva na novomeško pokopališče ob asistenci 12 duhovnikov. Prosimo vse znance in prijatelje, da molijo za pokoj njene duše. Novo mesto, Ljubljana, Prežganje, La Plata (Argentina), Maribor. Žalujoči: mož Leopold, sinovi Polde, Jože, Franci z družino, hčere Z-nka, Marica in Marjetka z možem, v La Plati (Argentina) pa sin Milan. in zahvala Sporočamo prežalostno vest, da je dne 12. julija 1961 umrla naša draga hčerka in sestra, gospodična ANA ČERNAK Iskrena hvala gg. duhovmkom za molitve za pokojno, čč. šolskim sestram, dekliški organizaciji in drugim za vence. Zahvala vsem, ki so se prišli poslovit cd nje in jo spremili na zadnji pot; ter gospodu vikarju za poslovilne besede. Počiva na pokopališču Lomas de Zamora. Priporočamo jo v molitev. Globoko žalujoča družina černak