Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1 Din.
Št. 41. — Leto XX. — Kranj, dne 10. oktobra 1936.
Uredništvo in uprava je v Kranju, Strossmajerjev trg št. 1. Telefon št. 73 „Gorenjec" izhaja vsako soboto. Dopise sprejema uredništvo do srede zvečer. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo, — Naročnina za ..Gorenjec", celoletno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din, posamezna številka 1 Diu.
List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Čudodelna JNS
(Iz njene pretekle brige za državno blagostanje.) JNS je čudovita stranka, du. kar čudodelna. Znano je, da se je 23, aprila 1933 vršil v Nišu velik političen shod te stranke, ki se je tedaj še imenovala s čudno brozgo JRSD. Takrat so razen drugih nastopili kot govorniki tudi L¡-zunovič, Srskic in Pucelj. Ali vse to spada že v politično zgodovino. Saj se je od tedaj že mnogo spremenilo. Jugoslovanske radikalno — seljačke demokracije sploh ni več, prerojena nastopa pod imenom JNS. To pa dobro poznamo, ker je poštenim Slovencem in Hrvatom skrivila hrbte, ker niso hoteli v njene vrste. Danes je tudi ta brez moči,! četudi stalno poročajo liberalni časopisi, da je močna. Njeno sedanjo in pravo moč najbolj pokažejo nedeljske občinske volitve v Moravski banovini s središčem v Nišu. Ah. ta Niš, ime nesrečnega spomina! V 40 glavarstvih s 756 občinami je JNS nastopila samo v IS glavarstvih in sicer samo v 53 občinah, zmagala pa od tega v 15 občinah. V niškem glavarstvu z 31 občinami je imela svojo listo samo v občini Mulci, pa še tu je — pogorela.
Kajne „krasna" zmaga za JNS stranko, ki se ponaša z večino v senatu, ki pa ima večino samo tu. narod pa ji je V ogromnem številu pokazal hrbet. In-teresanlni paradoks, ki mu bo treba najti zasluženega in učinkovitega le-ka!
Pa se vrnimo k političnemu shodu tedanje JNS v Nišu! Čudovito število ljudi je tedaj prisostvovalo manifestaciji. Voditelji JNS so izjavili, da je bilo na shodu preko 100 tisoč udeležencev. (Kam je danes to splahnelo!) Po časopisih so pisali, da je tedaj prispelo v Niš r<>zen rednih iz vseh krajev še 70 posebnih vlakov „dupkom punih". S tem pa to zborovanje že prehaja v čndodelnost, ostal je namreč nerešen zanimiv prometni problem. Toliko vlakov in (oliko potnikov — tudi iz Slovenije, obračun za te vožnje še danes ni izvršen. Kdo in kedaj je plačal dr žavi prevozne stroške za 100 tisoč u-deležencev? To je zdaj vprašanje. Ali ni to čudno? Toliko denarja bi morala
tedaj zaslužiti železnica, clenarja pa sploh vplačanega ni bilo. (Iz Kranja do Niša stane n. pr. četrtinska vožnja z brzini vlakom tja in nazaj okoli Din 180.-.)
To zanimivo prometno vprašanje je zaskrbelo državnega pravobranilca pri finančnem ministrstvu, ki je sredi septembra tega leta tožil v imenu države JNS, oziroma njeno mater JRSD, kar se bo reševalo pred civilnim senatom helgrajskega okrožnega sodišča. V obtožnici zahteva, da JNS poravna državi prevozne stroške. Na prvi narok, ki je bil odrejen po tej stvari ni prišla tožena stranka, sedaj se bo pa moral na drugem naroku zagovarjati zaradi tega prometnega vprašanja g. Zivkovič. sedanji predsednik JNS, kateremu je bilo poslano vabilo.
Razumljivo je, da je ta problem vzbudil veliko zanimanje med pravniki? kakor tudi v političnih krogih, /a pravnike je važen samo odlok tedanje vlade. Ako obstoji rešenje. po katerem so udeleženi imeli brezplačno vožnjo, potem danes država ne more tožiti JNS stranke. Zdi se pa, da tega odloka ni, ker so takrat prinesli časopisi beležko, DO kateri bo akcijski odbor JRSD izvršil obračun z železniško upavo. — Sliši se pa tudi. da je JNS sklenila zbirati milodare, ker danes ni več toliko članov, da bi se ta dolg mogel plačati s članarino. Posebno se menda obrača na vse tiste, kateri so za časa JNS režima plačevali elobe, ker so že vajeni plačevati za JNS. Morda bi zdaj ti še prostovoljno kaj prispevali!
Naj bo tako ali tako. Je to intere-santno poglavje iz JNS-arske preteklosti, v kolikor se tiče njene ljubezni do države, do državnih dobrin in do gospodarskega blagostanja ter pospeševanja istega v državi, kar je bil cilj in evangelij JNS-arskih mogotcev vedno in povsod. Po civilnem postopku bo JNS stranki najprej dana možnost za ugovore na obtožnico, po tej pa se bo na pozornici pred sodiščem pokazalo brez dvoma mnogo uglednih osebnosti JRSD aH sedanje JNS.
(Po belgrajski Politiki)
V Radovljici vre...
POPRAVA VOLILNEGA IMENIKA.
Ob razpisu občinskih volitev je radovljiški volilni imenik štel 363 volil-cev. Na zahtevo JRZ je občinska uprava doslej izbrisala 12 volilcev. vsled odločbe sodišča pa se mora izreklamirn-ti še eden. Končno je občinska uprava v zadnji svoji seji dne 5. X. 1936 tudi zavrnila predlog za izbris odvetnika Krištofa Vladimirja, ki stanuje že nad 4 leta v občini Lesce. Za sedaj bo izbrisanih 14 oseb. za izbris pa je priprav ljeno še nadnljnih 5 oseb. ki bodo prav-tako izginile iz volilnega imenika, kjer so popolnoma neupravičeno vpisane po zaslugi prejšnje občinske uprave. Vpisali pa smo doslej 33 volilcev. Ti številni popravki kažejo, da občinska u-pravo ni vpisovalo ljudi, ki so imeli za to pravico, da pa je na drugi strani vpisovala nekatere ljudi, ki so bili za vpise neupravičeni.
ZAKONITA POTRDILA ZA REKLAMACIJE.
V volilne imenike občine Radovljice je vpisan tudi odvetnik Krištof Vladimir, ki stanuje že najmanj 4 leta v občini Lesce pri svojem tastu. Po zakonu 0 volilnih imenikih se sme vpisali v volilni imenik le oni. ki stanujejo najmanj eno leto v občini. Stanovati se pravi, v dotični občini imeti svoje stanovanje. Nikakor pa ne zadostuje, dn ima kdo v kaki občini svojo pisarno, n. pr. odvetniško. Le državni in samo upravni uslužbenci se vpišejo v volilni imenik one občine, kjer ima njihov urad svoj sedež. Krištof Vladimir ima
v Radovljici svojo odvetniško pisarno v družbi s prejšnjim županom dr. Dobra vcem, stanuje pa v Lescah že nad eno leto, čeprav tam za bivanje sploh ni prijavljen. Občinska uprava v Lescah je po svojem sedanjem županu izdala dne 30. 9. 1936 potrdilo, da stanuje Krištof Vladimir že nad eno leto v Lescah in je tudi ista uprava zuhtevala vpis Krištofa Vladimirja v volilni imenik, s čemur ja sama poudarila, da stanuje Vladimir Krištof že najmanj eno leto v Lescah. Obratno pa je občinska uprava v Radovljici po svojem bivšem županu in družabniku dr. Dobravcu izdala dne 30. 9. 1936 pod št. 9! uradno potrdilo s katerim se potrjuje, da Krištof Vladimir, stanujoč v Radovljici štev 81 biva islotam kot odvetnik od 13. 6. 1931. Hiša. kjer ima Krištof Vladimir v Radovljici svojo odvetniško pisarno v družbi dosedanjega župana dr. Do-bravea. ima hišno štev. HI in je to poslopje last tuk. posojilnice. Vsakdo v Radovljici prav dobro ve, da tu Krištof Vladimir ne stanuje in da isti hodi dnevno iz I.esc v Radovljico v svojo pisarno. To, od prejšnjega župana izdano potrdilo, je tedaj neresnično in lažno. Kdor ne ve, kje bo našel odvetnika Krištofa Vladimirja na stanovanju, naj ga poišče po navodilih in potrdilu občinske uprave v Radovljici, pa ga gotovo — ne bo našel!
KDOR IŠČE, TA NAJDE.
Vsem Radovljičanoia in PrecUrža-nom je dobro znano, kako so postopali oblastniki pred občinskimi volitvami
leta 1933. Čez noč so vrgli brez vsakega razloga iz uprave in ravnateljstva mestne hranilnice v Radovljici g. Res-mana Vinka in celotno upravo, nad nas pa so pošiljali žandarje, ki so nas stražili. Oblast se je poslužila zakona o društvih, shodih in posvetih ter kaznovala povsem neupravičeno vsakogar, čeprav je dokazal, da ni bil pri sejah niti navzoč. Na vseh krajih se je takrat našim ljudem nagajalo in se jih preganjalo, čeprav niso napravili dru-
nega, kakor da so se poslužili zakona, i jim je dovoljeval udeležbo pri občinskih volitvah. Kako je sedaj vse drugače! Nasprotniki niti ne prijavljajo svojih sestankov, pa zaradi tega niso niti klicani na odgovornost, čeprav moramo na drugi strani mi prijavljati vse svoje sestanke. Mi spoštujemo zakone, čeprav jih nismo sami delali, nasprotniki pa istih ne uvažujejo, ker gotovo mislijo, da smejo še vse napraviti proti izrecnemu zakonitemu določilu. Prepričani so, da smejo še vse tako delati, kakor so leta 1933. Dr. Dobravec, je kot župan občine Radovljice izdal napačno in lažno potrdilo o bivanju svojega odvetniškega družabnika Krištofa Vladimirja, pa je bil zaradi tega razrešen in je do volitev prevzel županske posle njegov namestnik, radovljiški o-brtnik, Sartori Leopold. Leta 1933 so nas preganjali kakor divjo zver brez vsakega povoda in zakonitega razloga, danes se je oblast poslužila samo zakonitih določil, pa je razburjen ves Izrael. Razburjenje je seveda umetno, ker hočejo s takim razburjanjem zabrisati nezakonitost svojega dejanja. Nismo mi krivi, če je moral dr. Dobravec iti 3 tedne pred občinskimi volitvami. Sam je napravil vse brez našega sodelovanja, mi pa imamo pravico, da se branimo. Kdor je zakrivil, naj potem sam gleda, kako se bo opral in svoje dejanje opravičil! POPRAVLJANJE URADNIH KNJIG. Na občini je bil za tajnika Pogačur Ivan iz Predtrga, ki je sprejemal tudi zahteve za izdajanje potrdil o bivanju raznih oseb v Radovljici. Težave smo imeli pri iskanju teh potrdil. Da ne bi mogli zbrisati iz volilnega imenika nekega Bognarja Štefana, je po lastnem priznanju na sreskem načelstvu v Ra dovljici pri zaslišanju dne 3. oktobra 1936 izjavil občinski tajnik, da je v u-radnih knjigah popravil dan odhoda tega Bognarja iz Radovljice, in sicer tako, da je zradiral 26. 9. 1933 in napisal 29. 12. 1933, v eni knjigi pa je kratko-malo prepisal spredaj navedene številke. Nato je občinska uprava v Radovljici izdala z podpisom župana dr. Dobravca in tajnika Pogačarja uradno potrdilo, da se je Bobnar Štefan izselil dne 29. 12. 1933. Če bi to obveljalo, bi Bognar Štefan ostal v volilnem imeniku in bi neupravičeno lahko pri volitvah dne 25. oktobra 1936 volil. Izgleda, da občani, ki nismo pristaši sedanje občinske uprave, nismo pred zakonom enaki, ozir. da nas smatra občinska uprava za take. ki nam lahko izdaja protizakonita potrdila. Mi smo vajeni zakonov in nikdar ne zahtevamo, da se stori kaj nezakonitega. Kar je napravil občinski tajnik je kaznivo dejanje po kazen skem zakonu in bo o stvari na predlog nadrejene oblasti še odločalo sodišče. Kdor se hoče naučiti, kako se ne sme delati z javnimi knjigami, naj se gre učit k sedanjemu občinskemu tajniku! Mi mu nismo hoteli nobene nesreče. Če smo zahtevali pregled knjig, smo to
storili v svojo obrambo, ker smo državljani in imamo po zakonu pravico, da se z nami postopa po zakonu. Kdor je sam grešil, naj sam nosi posledice svojega greha in naj gleda, da v bodoče ne ho nikdar več segal po takih sredstvih, da bi zmanjšal udarno moč svojega političnega nasprotnika!
SODELOVANJE URADNIŠTVA IN LJUDSTVA.
Svoje stališče v tem pogledu smo že večkrat javno naglasih. Smatramo za potrebno ponovno povdariti, da uradni-štvo ni nad ljudstvom, marveč da mora z njim živeti, z njim delati in seveda sodelovati tudi pri občinskih volitvah. Nekateri uradniki in državni uslužbenci — priznamo, da jih ni veliko — pozabljajo na to in se vedno družijo z nasprotniki JRZ in jim pomagajo pri se stavi kandidatne liste, čeprav dobro vedo, odkod imajo službo in kruh. Še več! Dnevničar davčne uprave v Radovljici Potrato Rudolf je šel tako daleč, da je bil pri občinskih volitvah v Lescah predstavnik JNS liste. Po govoricah ki se širijo, je šel nekdo iz davčne u-prave tudi „na izvid" v Logatec in tam celo aktivno z agitacijo posegel v volilno borbo proti JRZ. Korajža velja! Kakor je prejšnji režim ljudskih nasprotnikov in zatiralcev nastavil zlasti na tuk. davčni upravi številne svoje pristaše, tako bomo tudi mi znali napraviti pravočasno red v tem uradu, da ne bo ostalo samo pri besedah. Mi hočemo na davčni upravi ljudi, ki ne bo njih glavno geslo in življenjska naloga delati proti večini ljudstva in proti politiki sedanje vlade, mi hočemo ljudi, ki bodo spoštovali vlado in delali v skladu z njeno politiko in bomo s svojo močjo na merodajnih mestih poskrbeli, da § 178 uradniškega zakona ne bo samo mrtva črka na papirju. Kdor dela proti vladni politiki iz vrst uradništva, ta si sam odjeda kruh in sam sili v svojo ..nesrečo".
KORaJŽA VELJA.
Nasprotniki svojim pristašem vlivajo korajžo s tem, da bo vlada padla m da bodo zopet dobili oblast v roke INS-arji. Trosijo še druge laži, da bi dali svojim zbeganim ovčicam zadnjo korajžo. Zaman je vse njihovo delo. Radovljica je bila .,bela" tri leta; sedaj je v zadnjih zdihljajih. Stopamo v novo dobo občinskega gospodarstva, ki bo plo-donosneje in koristnejše za občino in vso Radovljico, kakor je bilo „belo" gospodarstvo. Kdor se udaja še utvaram, da bo na občini v Radovljici gospodarila in vladala dosedanja „bela" večina, je v zmoti in škoda za vsak glas, ki bo oddan za listo združenih nasprotnikov. Možje in fantje - volilci! Ne dajte se begati in ne nasedajte lažem! Od sedanje oblasti ni nikdo preganjan. Kdor pa zagreši kaznjivo dejanje, je kriv in tega morajo zadeti posledice zakona! Bodimo korajžni in pridno skrbimo, du laži nasprotnikov sproti uničimo!
KARTE SO VRGLI.
Kandidatno listo združenih nasprotnikov (JNS listo) z nosilcem Jankom Novakom je podpisalo izmed 49 predlagateljev 14 državnih uslužbencev, med njimi gozdar Kenda, učitelja Leo Bae-bler in Franc Rus, železničarja Kranjc in Skrt in 9 iz davčne uprave: Rožaj, Rozman, Pezdič Ciril, Pezdič Jože, Pri-stov. Čebulj, Tesenj, Glažar in Prista-vec Franc.
IBUmKmtmwmi^WgBmm^rmrmrmrmrm — —------—-------------:
Tedenske novice
IZ UPRAVE.
Te dni bodo vsi, ki še niso poravnali naročnine za leto 19% in pa tisti, ki so dolžni za II. polletje, prejeli položnice. Kdor ne bo poravnal naročnine do konca tega meseca, mu bomo list ustavili. Mnogi naročniki naročajo številko 39. ..Gorenjca", pripominjamo, da te številke uprava nima niti ene v zalogi.
„NA" - ,JO" Kaj in kje izveš na zadnji strani!
KRANJ
..Slovenec" jo v četrtek prinesel zanimiT članek, v katerem na jasen in z dokazi podprt način pojasnuje ..dravobanskemu" dnevniku njegovo sedanjo gorečnost za zakon, ki jo pa ob volitvah leta 19V5 ni poznal.
STRAN 2
»GORENJEC«
Tudi v Kranju so pri občinskih volitvah leta 1933 razni predstavniki kranjskih uradov naravnost silili podrejeno uradništvo, da morajo glasovati za Pirčrvo listo, kot -edino zveličavno" in sestavljeno „na podlagi jugoslovanskega programa in zdrave državne misli." Saj je bilo takrat vsako drugo postopanje obsojeno kot protidržavno. Kolikor ni zalegla intervencija domačih predstavnikov, so nekateri uradi bili še posebno počaščeni z visokim obiskom iz Ljubljane. Tako se je mudi, znani dr. V., ki je imel posebno dolžnost: podpreti „nacionulno" misel in „zaščititi" uradnike vsakega pritiska. Seveda je ob tej priliki vsem uradnikom zagotovil točno izvajanje S 43 Zakona o občinah, ..da noben volilec ne bo klican na odgovor zaradi glasu, ki ga bo oddal pri volitvah."
Toda, o tem še več drugič.
Tudi lastovkam ni prizanesel hudi mraz in sneg, ki je zadnje dni zapadel. Pri njihovi selitvi v južne toplejše kraje, jih je ravno nad našo Gorenjsko zajel mraz in sneg tako, da so se morale ustaviti. Lastovke vse pre-mražene. obletavajo po dnevi okoli večjih poslopij v mestu, posebno okoli Majdičevega mlina, Delavskega doma in tovarne Standart jih je veliko. Ker lastovkam preti pogin, je ^Gorenjski rejec malih živali v Kranju" takoj organiziral zbiranje istih ter je že dne 8. X. odposlal z brzovlakom okrog 1000 lastovk na Sušak, kjer jih bodo ali izpustili, ali pa odposlali po morju dalje proti jugu.
Omenjeno društvo apelira na vse meščane, da ga v tej akciji podpro in da vse lastovke oddajo v Delavskem domu. Priporoča pa obenem, da ptic ne hranijo — razen s svežimi mravljinčnimi jajčki —, in da jih ne odnašajo v tople prostore, temveč jih shranijo na hladnem. Najlažje se polovijo v mraku, ko se v večjih množinah zberejo ob hišah.
Tatvina. V noči od srede na četrtek (7-8. X.) so neznani vlomilci vdrli v pristavo g. Leopolda Puharja, posestnika, ki se nahaja na kranjskem polju v neposredni bližini Periv-nika. Izgleda, da so bili tatovi veliki prijatelji ^elektrike" in tudi precej „tehnično" izobraženi. Izbrali so si namreč izmed ostalega električni gonilni motor, 30 metrov kabla in gonilni jermen. G. Puhar trpi okrog 10.000 Din škode. Tatvina je prijavljena orožništvu, ki
marljivo vodi preiskavo in je upati, dn bodo tatovi kmalu pod ključem.
Jeenesarji in štrajk. Zelo značilno vlogo so igrali ob štrajku nekateri zelo vidni JNSarski generali in kaproli v Kranju.
Ko je izbruhnil štrajk, so vpili na ves glas: ..Kiiksiui vlada pa je to, ki to dopušča? Mi bi bili v par urah izpraznili tovarne in napravili miri Ko smo bili mi na vladi, je bilo kaj takega nemogoče! Ce ne morejo napraviti reda, naj gredo!"
Ko pa je vlada napravila red in dala izprazniti tovarne, so pa obrnili svojo taktiko in začeli pomilovati delavstvo. Neki trebušen general je na pr. klical na nekem mestu na trgu: ..Kakšen škandal, kako se je postopalo, cele avtobuse delavcev so vozili v Ljubljano s polomljenimi udi..." Drug general se bnha, da je hotel iti delavcem na pomoč, pa da ni bilo časa.
Taki so liberalni demagogi , ki vedno kažejo na dve strani. A delavci si spet gledajo in mislijo s svojo glavo, ta pesek v oči vidijo in jim prav ničesar ne verjamejo.
Čudni „sodrugi". Vsem je znano, kakšno vlogo so igrali naši rdeči ..sodrugi" pri zadnjem štrajku, kako so znali pošteno delavstvo na. hujskati in zapeljevati. Zadnji so v svoji naivnosti prezrli njihove prave nakane, ter morajo radi tega sedaj trpeti na posledicah. Rdeči „sodrugi" so se po končanem štrajku takoj prilagodili novemu položaju, svoje tovariše od njih samih nahujskane, so označevali kot največje nasprotnike tovarnarjev in povzročitelje štrajka. Tako se je zgodilo, da so pravi hujskači dobili zopet lepo službo, njihovi nedolžni od njih zapeljani tovariši pa so ostali brez dela. Prav bi bilo, da vodstva tovarn res objektivno presodijo vse te slučaje, da se poštenemu delavstvu ne bo delala krivica.
Medclruštveni sestanek. V torek, dne 13. t. m. je v gimnaziji ob 8. uri zvečer meddruštve-ni sestanek, na katerega so vabljeni vsi predstavniki ozir. zastopniki vseh društev v Kranju zaradi prireditve skupne narodno-obramb-ne matineje. Vsem je gotovo še v dobrem spominu lep vtis lanske manifestacije. Letos bo spored še pestrejši!
Mučeniku čast in slava! Pred kratkim je bil na Koroškem ubit mlad fant, poln slovenske misli, velik pevec g. M. Habilt. Sin slovenske
matere, ki pa se ji je izneveril, mu je zadal smrtni udarec. Radi slovenskega prepričanja je moral pasti pod janičarjevo roko. Padel je na žrtvenik slovenske misli na Koroškem. V soboto, dne 10. t. m. se bo v tukajšnji farni cerkvi ob 7. uri zjutraj vršila žalna služba božju za pokoj njegove blage duše. Vsi ste vljudno vabljeni! S svojo udeležbo pokažimo, da znamo ceniti vse tiste, ki padajo pod nepri-jateljsko roko kot žrtve za narod. Slovenski fant, spomni se večkrat te žrtve in v njej se utrjuj!
Volilni imenik je razgrnjen v Združenju in je na vpogled med uradnimi urami. Rok za reklamacije poteče dne 13. t. m. Člani, prepričajte se, ako ste vpisani!
Skupno združenje v Kranju.
f Franc Crobath. Umrl je mož, ki je vse svoje življenje posvetil trgovini. Vsak Gorenjec dobro ve, kje je pri „Franceljnu" in vsak je dobro poznal moža, ki je za vsakega imel prijazno besedo. Lansko leto je obhajal 50 letnico obstoja tvrdke, za katero se je brigal vse življenje, danes pa ga že ni več med nami. Pokojni Franc Crobath je bil rojen v Stra-žišču. V življenju je moral večkrat piti iz ke • liha trpljenja, a vse to ga ni omajalo. Vedno je s še večjimi močmi nadaljeval začeto delo. Vestno je tudi izvrševal vse verske dolžnosti, in je pokrepčan z kruhom močnih stopil pred sodni stol. Bog mu bodi plačnik za vsa dobra dela! Užaloščeni družini pa naše iskreno sožalje!
Predavanje. V četrtek, dne 15. oktobra priredi tukajšnje Prosvetno društvo v dvorani Ljudskega doma I. prosvetni večer. Predaval bo g. K. Capuder iz Ljubljane o Španiji. Danes, ko dnevno zasledujemo nesrečno bratomorno klanje, nas bo to predavanje zelo zanimalo. Predavanje bodo pojasnjevale skiopti-čne slike. Vabimo vse, da se predavanja ude-žite v obilnem številu. Začetek je točno ob 8. uri zvečer.
Druga obletnica smrti blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja se je obhajala v farni cerkvi. Komemoraciji so prisostvovali vsi tukajšnji uradi.
Sneg, ki nas je letos tako zgodaj obiskal, je napravil veliko škodo našim kmetom, pa tudi meščanom ni prizanesel. Kranjski vrtovi so zelo poškodovani.
Spremembe na kranjski gimnaziji. Dne 1.
oktobra so zapustili kranjsko gimnazijo ter nastopili službo na ljubljanskih srednjih šolah, gg. profesorji Plut Štefan, Mcrčun Alojzij, Žagar Otokar in Pobegajlov Anatol.
G. Plut Štefan, profesor naravoslovnih ved in matematike, je več kot 10 let vzorno poučeval našo mladino in ga bodo vsi dijaki gotovo ohranili v najlepšem spominu. On je bil pravi učitelj nuši mladini, profesor z dušo in srcem, resen, primerno strog in nadvse pravičen ter objektiven. Toda on ni bil naši mladini samo zgolj učitelj, on ji je bil tudi pravi vzgojitelj. Vedno se je zavedal, da ni dovolj, če vlije dijakom v glavo primerno znanje, mladini dijakom je treba dati še nekaj več. Bil je dijakom kakor oče in nad vse skrben vzgojitelj, ki je znal dijakom podajati tudi življenjsko modrost. Mnogo je storil za revne dijake s sodelovanjem pri dijaški kuhinji, kjer je bil več let priden in vesten odbornik. Vsled svoje objektivnosti, pravičnosti in vestnosti v šoli ter finega in taktnega nastopa izven šole, je bil kakor pri dijakih, tako tudi pri meščanih splošno priljubljen. Težko ga bomo pogrešali.
Gg. Merčun Alojzij, profesor naravoslovja in Otokar Žagar, telovadni učitelj, znana sokol-ska delavca v Kranju, sta bila istotako vsled objektivnosti in vestnosti v šoli ter taktnega nastopa izven šoli splošno priljubljena.
Vsem gospodom želimo na njihovih novih službenih mestih obilo uspeha v prospeh naše mladine.
Ko odhajajo imenovani gospodje iz Kranja, pa moramo povdariti še neko okoliščino. Vsi imenovani gospodje so bili prestavljeni v Ljubljano na lastno prošnjo in ne morda po službeni potrebi. Toda tudi pri tej priliki so mislili nekateri, kako bi lopnili po sedanjem režimu. Gotovi elementi so okrog govorili, da
Dežniki Galoše Sneške Copate IVAN SAVNiK, - KRANJ Sedaj jubilejne cene.
Gorenjci nosijo TIVAR-jeve oblek: e, ker so dobre in poceni
TIVAR OBLEKE
Skerbec Matija.
Šenčurski dogodki
(Dalje)
V svoji sredi smo imeli zelo prikupnega fanta, privatnega uradnika, ki je bil v preiskovalnem zaporu radi komunizma. Bil je zelo simpatičen dečko. Čudno se mi je zdelo, da je prišel v zapor in med komuniste. Bil je pač tudi „javkar". Fant je nasedel in so ga oblasti prijele. Pa sem ga nekoč vprašal: „Vi prije+elj. tako se mi zdite pošten fant, da se mi čudno zdi, da bi bili vi komunist. Povejte mi po pravici, ali ste res komunist, ali ne?" Pa mi je odgovoril: „Prej nisem bil, v zaporu sem postal . . . ".
Morda bo kdo vprašal, odkod pa vendar to besno sovraštvo komunizma do krščanstva? 'Za kaj v Rusiji tako preganjajo krščanstvo, zakaj v Mehiki in v Španiji more komunisti katoličane? Gotovo sovraži komunist katoliškega duhovnika bolj, kakor največjega kapitalista! Odkod to?
Odgovor na to vprašanje pač ni lahek. Predvsem so sigurno tu v ozadju satanske sile. ki bičajo nesrečno človeštvo. Če bereš skrivno razodetje sv. Janeza Evangelista, ki tam slika borbo Antikrista proti krščanstvu, pa ti bo nehote prišlo na misel, da je imel Janez Evangelist pred seboj kruto preganjanje kristjanov, ki ga vrše boljševiki v Rusiji, Mehiki in v Španiji. Saj more vršiti taka zločinstvn, kakor jih vsak dan beremo o njih, izvrševati samo od satana nahuj-skano človeštvo.
Besno divjanje komunizma ima svojo podlago iudi v nekem bolestnem razpoloženju, v živčni prenapetosti in izčrpanosti človeštva, ki je nastala po vojnih grozotah. V svetovni zgodovini
pogosto opazujemo, da nastajajo taka in podobna gibanja po velikih nesrečah in hudih vojnah. V nesreči in izčrpanosti postane človek pesimist, jezen na vse, dovzeten za skrajno radikalne nazore. Nekje mora najti nekoga* nad katerim se znese in ohladi svojo jezo, pa naj bo že kdor koli.
Živčno razdražen mož pobija družino, lonce, posodo, okna, vse, kar mu pride pod roke. Ko se pa strezni, žalosten opazuje svoje delo. Če se I-talijan razburi, vzame svoj klobuk, pa zakliče: „Vsi svetniki notri, le sv. Anton pojdi ven!" Nato pa potepta svoj klobuk v jezi; kaj šele mno žica. ki so ji vzeli vero in moralo, ki jo biča sam satan in goni v borbo. Taka množica zdivja in si ohladi svojo jezo nad vsem, kar je človeštvu sveto.
Zmotna materi jalistična filozofija, vera v samo materijo, obup nad modernim gospodarstvom, živčna razdraženosl in napeta strast do neke norosti, slepa nevednost, pa tudi satanizem in zlo-činstvo, vse to se meša v komunističnem kotlu!
Seveda si pu ne smete predstavljati, da so bili naši kolegi komunisti, kakor kaki krvavi španski morilci, ali pa mehikanski Callesovi razbojniki. Tam smo bili le tovariši, ki so se kar lepo razumeli. Če je mogoče izpreobrnili kakega komunista, bi bilo to morda najlažje v ječi, če bi bil z njim skupno zaprt. Tam se spoznata, postaneta prijatelja, pa mirno eden drugemu razložita svoje nazore in tako se vedno bolj zbližujeta. Kdor je močnejši v razumu in v ljubezni, ta potegne drugega za seboj.
Moderni apostol med komunistično množico bi se moral dati z njimi zapreti v ječe, z njimi trpeti, potem šele bi ga poslušali in sprejeli nje-
gove besede. Ker smo bili z njimi kolegi in sotrpini, moram priznati, da se je dalo z njimi še kar lepo debatirati in mislim, da smo zasejali mnrsikako dobro besedo. Gotovo pa je bilo to velikega pomena, da so nas spoznali od blizu, da so videli naše mišljenje, naše nazore in tudi naše delo. Videli so posebno, da katoliški duhovniki nismo tak kapitalističen bavbav, kakor nas navadno slikajo in kakor so si nas predstavljali. Ko sem se poslavljal iz belgrajske ječe tudi od komunistov, mi je bilo kar skoro žal, da moram pustiti družbo, v kateri se je mogla zastaviti mar-sikaka dobra beseda. Ob slovesu mi je nek odličen komunist rekel: „Od sedaj bom spoštoval katoliško svečenišivo, ko sem vas spoznal . . ." Razlagali smo svoje socialne nazore, kazali na naše socialno delo v Sloveniji in moram priznati, da so mnogi srbijanski in hrvaški komunisti znali bolje umevati in ceniti naše socialno delo, kakor ga žal umevajo naši ljudje.
Dasi so pa katoliški in komunistični nazori, kakor ogenj in voda. da ni mogoč med njimi noben kompromis, moram priznati, da sem občudoval požrtvovalnost pravih komunistov za njih ideale. Tu bi se morali mi katoliki učiti, kaj je treba pretrpeti in žrtvovati za svoja načela. Če so ti za zmoto in laž žrtvovali svobodo, zdravje in življenje, koliko bolj bi moreli mj biti pripravljeni za resnico in pravico več žrtvovati. Katoliška akcija bi se morala marsikaj naučiti od ko munistične akcije. Vsak komunističen inteligent je apostol komunizma, ki izrabi vsako priliko, da vrši propagando za svoje nazore. Kako malo pa je katoliške inteligence, ki bi v svoji okolici vršila propagando za katoliški svetovni nazor in krščansko-socialna načela. Morda še manj pa je takih, ki bi bili pripravljeni kaj trpeti za katoliško stvar. Pomehkužili smo se!
25 a neveste
vsa kuhinjska posoda, jedilno o-rodje, vse za gospodinjstvo
Hlebš-Kranj
Velik popust
slike okvirji, ogledala, stekleni-na, porcelan
■»GORENJEC« wh^*^«^»^gK*«a^gM»!^!*g»i^^ i
STRAN 3
v Kranju preložena
na 18. oktober
so imenovani zato prestavljeni —, nekateri so videli v tem celo preganjenje —, ker se niso politično udejstvovali menda v JRZ. Tistim raznnšaleem takih in podobnih vesti pač povemo, da je že minul JNS režim, ko je moral vsak državni uradnik trobiti v njihov rog, če pa ne, so ga pa proglasili za protidržavni element in se je kar na enkrat znašel na cesti brez disciplinarne preiskave in brez pokojnine. Danes hvala Bogu ne vlada več furor patrioticus in zato se pač ne dogajajo stvari, kakor so se v junaški dobi JNS.
še nekaj. Čudno se nam zdi, kako da želijo sorazmerno še mladi gospodje profesorji čim-preje zapustiti kranjsko gimnazijo, pa to ne morda samo simpatizerji JRZ, ampak prav po. sebno še simpatizerji JNS. Saj je vendar Kranj lepo mesto in so včasih zelo radi službovali profesorji na kranjski gimnaziji. Resno se čudimo temu pojavu! Kje nel:i tiči vzrok temu? Morda bi nam vedel pojasniti to gospod, o katerem smo pač prepričani, da vse stori, da bi bilo bivanje gospodom profesorjem v Kranju prijetno.
Na mesta odišlih profesorjev so prišli 4 drugi gospodje profesorji in sicer iz Ljubljane, Kočevja in Ptuja. Želimo jim prijetno bivanje v gorenjski metropoli.
ZIMA, MRAZ - ZEBE VAS! Klubiike, srajce rokavice, nogavice itd. poceni dobite pri nas! Modna trgovina „Pri Hinkotu" poleg farne cerkve. TRŽIČ
Prej poslanec — danes niti volilec! Z odlokom okrajnega sodišča v Tržiču je bil izbrisan iz volilnega imenika Ivan Lončar, bivši župan v Tržiču in narodni poslanec v zadnji dobi JNS. Kandidiral je še za poslanca pri 5. majskih volitvah, pri katerih pa ni bil izvoljen. Če kje, se je tukaj uresničil pregovor: „Božji mlini počasi meijejo, pa gotovo". Človek, ki je pri zadnjih občinskih volitvah nastopal tako brutalno, gazil zakon pod zaščito poslanske imunitete, denunciral naše pošteno uradništvo, preganjal priljubljenega gospoda kaplana Zakrnjška in z njim še druge poštene ljudi, podpisal v narodni skupščini predlog za izgon jezuitov, r •'/'V-/ r> ■ P-"// s S/ na davčni vijak, tako, da je ta pritiskal po politični pripadnosti itd., ta je danes zbrisan iz volilnega imenika. S tem mu je vzeta pravica za vstop na volišče. Kakšna sprememba?! VVčasih vsemogočen, danes niti volilne pravice več! Poleg tega pa ne more zvračati krivde na nikogar. Ljudje, katerim je storil toliko krivic, se ne maščujejo in ga ne preganjajo, pa kljub temu tak polom. Ali niso tukaj višje sile? Ali ni resnica: „Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade"? Tukaj je zakon narave. Pa kljub temu (a gospod še ne miruje. Vidi se ga na občini sleherni dan in se občani upravičeno vprašujejo, kaj dela tam. Seveda je z občinskim premoženjem bilo laže gospodariti, kakor s svojim privatnim ker v občinsko blagajno vedno dotekajo novi dohodki v obliki doklad oziroma trošarine in drugo. Skozi vsa povojna leta vemo le to, da ni bilo nobenega vidnega napredku v gospodarstvu. Seveda kdor gre rakovo pot pri lastnem gospodarstvu, tudi občinskega ne bo vodil k napredku. Pa to ni samo slučaj Lončar. V Tržiču smo imeli že več takih naprednih veljakov, ki so cepali in bode še eden za drugim. Skrajni čas je, da Tržičani spregledajo in ne hodijo več za onimi, ki gredo rakovo pot. To pa se bo odločilo v nedeljo 25. oktobra t. I.
Prva največja urarska in zlatarska trgovina na Gorenjskem Vam nudi strokovno preiskušene ure, zlatnino, srebr-nino, jedilni pribor, očala in ostalo optiko po najnižjih cenah. Za vsako kupljeno uro garantiram 5 let. Popravila murska in zlatarska se edino tu strokovno popravijo pod garancijo.
Oglejte si krasno izložbo!
Kupujem staro zlato in srebro.
Ivan levičnik, - urar
KRANJ
JESENICE
Doba za popravo volilnih imenikov je potekla. Volilni imenik tržiške občine je bil na novo sestavljen, pa tako pomanjkljiv, da je samo stranka JRZ vložila pri občini in sodišču 168 reklamacij in sicer 98 za izbris, 19 za vpis in 51 za popravo ulic in drugih napak. Med izbrisanimi je bil tudi otrok, ki je šele 10 let star. Kako je zašel ta v volilni imenik, si ne moremo razlagati. Na vsak način pa je zanimivo, kaj vse lahko vsebuje imenik.
Zadnjo nedeljo so se pojavili v našem kotu agitatorji za kandidata v Zbornico TOI. V gostilnah se je govorilo, da imajo kar s seboj kandidata in so na ta račun nekateri delali stave. Naše obrtništvo pa je za skupno enotno listo, ker se zaveda, da obrtniki težko nosijo stroške, in da volitve odpadejo, ako je samo ena enotna lista in s tem tudi stroški. Priporočamo Združenju v Kranju, da zbero vrednega zastopnika, ki bo zagovarjal odločno naše skupne interese, in bo vsem ustreženo. Kot se čuje, je to že izvršeno in bo v kratkem vložena lista. Vsem nepoklicanim pa povemo, da se obrtništvo ne bo dalo begati, kakor tudi ne bo podpisalo druge liste, kot to, ki bo objavljena. Zgagarji pa naj se volijo kar sami. Obrtnik.
IZKORISTITE UGODNO PRILIKO,
sedaj
jubilejne cene
Crepe de Chine m D 15.-
Crepe Marocaine m D 19.-
Prima sifon m D ?.-
Ostanki flanele, blaga za moške srajce, damske obleke itd.
Velika izbira volnenega blaga za damske plašče in obleke, kamgar-nov in štofov za moške obleke dublov «.a zimske suknje itd.
Prepričajte se, ne bo Vam žal!
V torek 6. t. m., se je Da seji občinskega odbora sklepalo o nakupu hiše Giessmann za vsoto Din 800.000.—. Predlog je bil soglasno sprejet. G. župan je pri leni podal tudi svoje poročilo, v katerem je omenjal razne vknjižbe, katere se imajo izbrisati, ker drugače SUZOR ne da gotovine. Med temi vknjižbami je tudi davkarija za cca Din 174.000.—. Davčna uprava stoji na stališču, da ne dovoli izbrisa, dokler ne sprejme gotovine. Izrazil je skrb, kje dobili gotovino. Namignil je na predilnico, da bi mogoče ona priložila ta znesek. K temu pristavi jamo, da se današnja občinska uprava postavlja v zelo slabo luč, ako si dela skrbi, kje dobiti gotovine za kratek čas — dobo enega ali dveh tednov. To se pravi gospod župan s SVOJO upravo vred priznava, da ne uživa preveč zaupanja v finančnih krogih in da je edino zavetišče le predilnica. Za Tržič je to poniževalno. Zato bodo ponosni Tržičani 25. okt. postavili na čelo občine ljudi, kateri bodo uživali zaupanje, ne samo v Tržiču, ampak tudi pri denarnih zavodih in pri samem SUZOR-ju, kar bo pomenilo za napredek gospodarstva naše občine vcUik korak naprej.
ZIMA, MRAZ - ZEBE VAS! K S tilnike, srajce rokavice, nogavic«* itd. poceni dobite pri nas! Modna trgovina „Pri Hinkotu" poleg farne cerkve.
ŠKOFJA LOKA
Prosvetno društvo je z dramo ..Kadar se utrga oblak" otvorilo letošnjo gledališko sezono. Drama je prvo delo tukajšnjega domačina g. Joka Zigona in je bila to njena krstna predstava; dejanje se vrši v loškem ozemlju. Igrul-ci so svoje vloge v splošnem prav dobro rešili. Pred začetkom je dal potrebnih pojasnil g. dr. Tine Debeljak, med pavzo pa je učenka Šubičeva podala pisatelju šopek slovenskih nageljnov. Drama bo gotovo tudi na drugih odrih dosegla uspehe, ker je tako lepo povzeta iz družinskega življenja.
Zima. ..Športniki" pravijo: „prcd tednom smo se kopal', danes pa že kepalV Tako hitro se je vreme spremenilo, da smo letos brez jeseni, kar iz poletja smo v zimo preskočili. In kaj bo? Kakšna škoda se dela. Precej ajde je še zunaj in bo vsa šla v nič, sadni vrtovi trpijo, četudi jih skrbni gospodarji varujejo in drevje otresajo, po gozdu pa kar poka, vse se lomi pod težo snega. Poštni avtobusi morajo zjutraj delati zamude, ker je drevje ob potih polomljeno in morajo šoferji s pomočjo potnikov čistiti cesto. Vsak avtobus ima seboj lopato, sekiro in žago. Kaj bo s to zimo?
ZIMA, MRAZ — ZEBE VAS! Klubuke, srajce rokavice, nogavice itd. poceni dobite pri nas! Modna trgovina „Pri Hinkotu" poleg farne cerkve.
Mladina nrosvetnem društvu se prav pridno pripra . na svoj Draznik 8. decembra. Vsak večer jih je več, pridno se vežbajo in vsi veseli se udeležujejo svojih predavanj. Mladina, takrat pokaži, da te je hudi čas še tembolj v značaju utrdil in zavedno stopi s svo jim praporom na plan. Bog te živi, mladost!
Davčnim komisijam, ki te dni zasedajo, priporočamo polno uvidevnosti, da mali človek pod težo javnih bremen ne oinaga.
CERKLJE
V Dvorjah je umrla po kratki bolezni Orvo-va mati v starosti 75 let. Zadnja je bila vsako nedeljo — če ji je le zdravje dopuščalo — pri treh sv. maašh, tako je bila tudi še pretočeno nedeljo in prejela sv. zukramen-te. Pokojnica je bila vzor prave krlcansVc matere, ki ji je bil edini cilj življenja »Delaj in moli". Vzgojila je v krščanskem duhu in ljubezni do delu osem sinov in eno hčer. Dva sinova sta pačila v svetovni vojni, ostali so vsi primerno preskrbljeni. Z isto, če ne 5? večjo skrbjo in ljubeznijo je pomagala vzgajati številne vnuke in vnukinje, kateri so bili najraje pri njej.
Pokojna je bila iz številne Orehar-jeve družine iz Srakovelj, od katere sta dva brata in dve sestri redovniki v Ameriki (ena sestra redovnica je že umrla). Starejši brat od teli, ki jt, župnik v Pueblu, daruje ta mesec zlato sv. mašo. Tega jubileja se je pokojnica tako veselila, da je stalno izpraševala, če se po tudi v njegovi rojstni fnri obhajala ta slovesnost, da bi prišli ob tej priliki še enkrat vsi sorodniki skupaj in se skupno zahvalili Bogu. ki je dul doživeti sorodniku ta jubilej. Kar je pokojnica tako srčno želela, ji ni bilo dano učakati, pač pa je prej odšla k Bogu, da bo tam hvalila in uživala zasluženo plačilo. Svojcem izrekamo tudi naše sožalje!
Našim JNSarjem prede silno trda. Njih ■ i obupani generali tekajo po fari in iščejo, kje bi vjeli še kakega kalina, da bi vsaj mogli sestaviti svojo listo. Volilcem pripovedujejo in obljubljajo vse mogoče reči. Jasno je, da jim nihče ničesar ne verjame, saj je že vsakemu otroku znano, kako so v dolgih letih koinan-drali na občini. Namesto da bi se pobrigali, da bi ti ljudje vendar že enkrat dobili prepotre-ben vodovod, so na dolgočasnih sejali griintali, kako bi napravili javno kopališče — brez vode; namesto, da bi skrbeli za pošteno razsvetljavo, so gradili javna stranišča itd. Takega gospodarstva pa so se že vsi ljudje naveličali, zato gre po vsej občini gins, le JRZ je za nas!
ZIMA, MRAZ - ZEBE VAS! Klubuke, srajce rokavice, nogavice itd. poceni dobite pri nas! Modna trgovina „Pri Hinkotu" poleg farne cerkve.
Volilni shod na Senturški gori. Ker naši JNSarski generali nimajo sreče v ravnini, so se zatekli v hribe. Na Štefanji gori jim je popolnoma spodletelo. Obupali pa le niso. Zato sta 2 njih glavna generala priredila zadnjo nedeljo na Senturški gori političen shod, --ne vemo pa, ali je bil shod prijavljen oblastem
ali ne. Ob ..rekordni" udeležbi sta pripovedovala ljudem, da se njih stranka zdaj ne bo več imenovala JNSarska, ampak da jo 1 odo morali iz znanih razlogov prekrstiti v Kmečko — n.orebiti še celo v kmečko-delavsko-obrtno stranko. Dalje sta hotela plašiti volilce, da bodo morali plačati stroške za volišče na Senturški gori vsi tisti volilci, ki so podpisali tako prošnjo. Volilci pa so povedali, da bodo morali te stroške plačati JNSarji. Generala pa sta še naprej govorila, tarnala nad nezavednostjo Senturčanov, tožila nad slabimi č-.-si, ko se tako slabo pridela, potem pi so si vsak ta svoje mislili in odšli k potrebnemu počitku.
Obrtništvo
VOLITVE OBRTNIKOV.
Za 29. november so razpisane volitve v Zbornico T.O.I. Vse gospodarske panoge, bodo volile zastopstva v svoj stanovski parlament. Razumljivo je, da se naši obrtniki resno pripravljajo na ta dan, ki naj odloči kdo bo vodil te stanove. Žalostno je bilo, ko je bivši režim kratkomalo kar postavljal vsiljivce, posebno obrtnike, ki niso bili prvič nobeni njegovi zastopniki, drugič pa tudi ne izvoljeni od onih, ki so edini upravičeni poslati prave zagovornike stanu. Praksa je tudi pokazala, da imenovanje od zgoraj ni rodilo zaupanja pač pa najhujši odpor, iz katerega so se izcimile posamezne veje obrtniškega gibunja. Obrtništvo je videlo, da tem potom ne bo doseglo mnogo, zato je z veseljem pozdravilo razumevanje sedanje oblasti, ki je tudi v tem videla oviro napredka rokodelcev in takoj razpisala volitve. Le od tal se gradi mogočna stavba, zato bo tudi sedaj obrtništvo storilo svojo dolžnost in poslalo take zagovornike, ki bodo res svojemu stanu koristili. Geslo naj bo, obrtništvo naj odloča samo za sebe o tem kar mu gre, in ne bo pobiralo drobtinic, ki so padale drugim od mize.
Kakšno moč po številu predstavlja obrtništvo napram drugim stanovom, se vidi iz tega, da ima obrtni odsek 19.212 članov, trgovski 9319, gostinski 5050 in industrijski 393 članov.
Zato bi mu po vsej pravici pripadlo z ozi_ rom na število več mest v zbornici. Četudi je število 16 kandidatov zvišano na 29, je še vedno premalo in morata po 2 okraja voliti enega kandidata. Toda navzlic temu, bo mlaj-šu generacija strumno zavzemala korak za korakom, du si osvoji to kar ji gre.
Čuje se, da so se to nedeljo zbrali zopet generali brez vojske in se z poslušnim „ben-cinom" peljuli tja pod gore, ker doma nimajo zaupanja in tudi ne ugleda več. Obrtništvo se temu igračkanju samo smehlja, ker tam gori so že dobro povedali svoje pravo in zdre-vo mnenje. Saj „bencin" bo še potrpežljiv. Vsi resni predstavniki obrtnikov so pa mnenja, da se sporazumno z vsemi združenji izbere take člane za svetnike v zbornico in namestnike, ki bodo znali zastopati rokodelsko stvar, ter da se stvori enotna lista. Tako bi volitev odpadla in bo članstvo najbolj zadovoljno, ko ne bo treba trpeti stroškov. Rezultat bi tudi v slučaju volitev ne bil drugačen. Pri vsem pa naj odloča treznost in preudarnost vsega poštenega rokodelstva oz. obrtništva sploh.
Gospodarstvo
V avgustu so narasle vloge pri slovenskih hranilnicah za Din 290.480
l'o podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so nurasle vloge v mesecu avgustu pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah od Din 1.046,388.325.— na Din 1.046,687.480 —. Vloge v tekočem računu so se povečale v avgustu za Din 3, 613. 950.—, število vlagateljev v tekočem računu pa je naraslo za 23 na 7.059. Od Novega leta do konca avgusta je naraslo število tekočih računov za 245. V primeri s stanjem vlog koncem avgustu 1935 so narasle vlogo v tekočem računu za 17 in pol milijonov clnarjev.
Postopno zboljšanje se opaža tudi v tem, da je v avgustu naraslo skupno stanje vlog pri 9 hranilnicah (od 29), dočim je naraslo v juliju t. 1. pri 7 hranilnicah.
Priporočamo Vam znano manufakturno trgovino
LOGAR & KALAN nasi. Srečko Vidmar - Kranj
Velika odprodaja vsega blaga z največjim popustom na Gorenjskem
Prepričajte se!
res
STRAN 4
»GORENJEC«
Na Angleškem dvoru!, je razlika štirih seknnd ali ura kupljena pri B. Rangus-u v Kranju je točna. Zato kupujte ure, zlatnino, srebrnino, jedilno orodje, kristal, očala itd, itd. le pri
B. Rangus
zlatar in sodni cenilec v Kranj-u
ki Vam tudi vsa popravila strokovno pod garancijo izvrši, kakor ure, zlatnino, očala itd. Kupujem staro zlato, srebro in starinske predmete.
DELAVSTVO
»Krščanska strokovna organizacija". Spisal Valant Milan. Ta brošura, ki je ravnokar izšla, prijetno izpolnjuje vrzel, ki je tako dolgo zijala v našem strokovnem gibanju. Od ustanovitve krščanskih strokovnih organizacij pri nas dalje smo pogrešali knjižico, v kateri bi bila na kratko in v jedrnatih besedah podana načela, smernice in pota teh organizacij. O načelih krščanskega delavskega gibanja se je zato pisalo vse vprek v najrazličnejšem smislu. Ni se pa moglo reči: To in to spada med zrnje, to in to med plevel. Sedaj upamo, da bo tej negotovosti konec.
Pisec brošure nam na podlagi zanesljivih virov iz krščanskega strokovnega gibanja opisuje nastanek in razvoj tega gibanja. Zvemo za temeljna načela gibanja, ki so globoko krščanska. Slede poglavja o gospodarskih in so-cialno-političnih ciljih. Tu bo našel naš stro-kovničar vse, kar potrebuje pri svojem delovanju. Zanimivo je poglavje o poklicno-sta-novskem (korporacijskem) redu v gospodarstvu, kot si ga zamišljajo krščanski stn>-kovničarji po vsem svetu. Nič manj ni zanimivo poglavje o razvoju delavskega gibanja pri nas.
Spis je velike vrednosti za vsakega delavcu in nameščenca, ravno tako pa tudi za vsako-gar, ki se zanima za delavska vprašanju.
Brošuro je izdala Zveza zd rti ženili delavcev v Ljubljani, delavska strokovna organizacija, ki je s tem pokazala vso voljo za delo. Vse naše delavstvo ji bo zato hvaležno. Pokazala je, da se hoče resno pečati z delavskimi vprašanji in da hoče biti verna zastopnica krščanske smeri v strokovnem gibanju.
Knjižica obsega 72 strani, ima format 1 Sx12 in stane posamezni izvod Din 3.--. Nakup toplo priporočamo vsakemu delavcu in nameščencu. Naroča se pri Zvezi združenih delavcev. Ljubljana Tvrševn e. 29/1, dobi se pa tudi pri njenih podružnicah in njenih zaupnikih.
KMETIJSTVO
RADIO-PREDAVANJA \ MESECU OKTOBRU.
I    4. X. Rigler: Prva pomoč živini v nezgodi.
11. X. Ing. Siinončič: Jesensko obdelovanje zemlje in gnojenje.
IS. X. Ing. Zupančič: 50 let kmetijske šole na Grmu.
1. XI. Radiopredavanje drž. bakteriološkega vet. zavoda.
8. XI.Krošl: Kmečka družina. 15. XI. Basaj: Predhodniki današnjih zadrug. 22. XI. Okorni Uspehi letošnjega čebelarstva. 29. XI. Kmetijski nasveti.
t!
»Kranjski šahovski klub" je po poletnem odmoru zopet začel z delom. Igralna večera sta kakor doslej torek in petek in se jih člani redno udeležujejo. I. redni občni zbor kluba bo jutri v soboto 10. X. 1936. ob 20. uri v hotelu ..Jelen" s sledečim dnevnim redom:
1. ) Cilunje zapisnika ustanovnega občnega zbora.
2. ) Poročilo odbora.
3. ) Razrešitev starega in volitev novega odbora.
4. ) Slučajnosti.
..Slovenska šahovska zveza" je razpisala med-klubske tekme na osmih deskah za prvenstvo banovine, ki se jih tudi KSK udeleži. Prvi nasprotnik K.ŠK. je Š.K. Skofjn Loka. Mntch se vrši v nedeljo 11. X. v hotelu „Jelen" ob 13.30 uri. K.ŠK nastopi z najmočnejšim moštvom in je računati na njegovo zmago. Revažna tekma bo 18. X. v Škofji Loki.
HI H L I OGLASI
Za vsako besedo v malih oglasih se plača050 D. Najmanjš' znesek je 6 Din
Otomane, divane, niodroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. Kocbeka.
Važno! Modroce! Otomane, spalne divane itd. izvršuje solidno in po nizki ceni Bernard Maks, tapetnik, po
leg Stare pošte. Kranj.
Naprodaj je hiša v Kranju (Pot na kolodvor št. 2). Prodaja se zaključi 13. oktobra t. I. Več se poizve pri Ivan Šušteišič, kolur Krnnj. Tavčarjeva ul. 17
Proda se več dobro oh ran jenih in generalno popravljenih šivalnih strojev za čevljarje in sedlarje. Prodajo se tudi dobro ohranjena kopita za moške, damske in otročje čevlje v vseh oblikah. Jadransko posavska čevljarn.i. K run j.
Išče se enosobno stanovanje ali prazno sobo. Ponudbe na upravo,
Dekle staro 16 do 20 let, ki zna kuhati in ima veselje do otrok sprejmem takoj. Vprašali Struževo št. 32.
Divji kostanj kupim. Prodani pa lepe angorske zajce mladiče s fino volno. Ludevit Sire — Kranj.
Stanovanje oddam takoj na Zlatem Polju št. 2 v pritličju obstoječe i->. 2 sob in kuhinje. ^ eč se poizve v pisarni, Cerkvena ulica 6.
Samo nekaj časa \
Vsak, ki se v mojem ateljeju fotografira in naroči 6 razglednic dobi l ogledal-ce s svojo sliko in kabinetno sliko brezplačno.
Fotograf .JU© - %l v a n J
(sedaj nasproti trgovine Savnik) 4 legitimacije samo Din 25.-, amaterske kopije komad Din 1.-.
Z!
sebi ali drugim mu zasfeklim stavbo poceni in solidno ali dam samo šipe točno po merah prlrezane. Mizarji pri šipah popust. Na zalogi imam vedno stekleno opeko vseh vrst. Prepričajte se - prihranili boste!
Hlebš - Kranj
V kavarni »Stara Pošta"
vsak dan koncert.
Za obisk se priporočata F. F. Lieber.
Zephir peči
priznano najboljše peči za lesno kurjavo prodaja na Gorenjskem
P. Majdič ..MERKUR" - Kranj
Halo!
Zadnji dnevi velike razprodaje ma-nufakturnega in modnega blaga samo pri ..Bajželnu" na Roženven-
skem klancu v Kranju. Sedaj pometamo in prodajamo blago za vsak denar! Hitite, dokier traja zaloga I
Pri nas dobite za malo denarja veliko blaga!
BERITE IN ŠIRITE
Vina
GORENJCA!
iz Centralne vinarne v Ljubljani, Fran-kopanska ulica 11. bodo zadovoljila Vaše pivce najbolj!
Tovarniška komisijska zaloga: biskvitov, deser-tov, keksov, napolitank, čokolade, bonbonov itd. Reklamna prodaja po tovarniških cenah in brezplačna pokušnja se vrši na dan kranjske tombole dopoldan poleg Adamiča. PiieJeio vsi m preprJčaSš se isoste o kvalitet«.
NI VAŽNO DA VESTE, da je v Kranju nova trgovina z radijskimi aparati. Važno je, da v tej trgovini dobi-'e največjo izbero najboljših radio aparatov po zelo nizkih cenah in ugodnih plačilnih pogojih. Važno je tudi to, da izvršujemo popravila vseh vrst radio aparatov strokovnjnško in po
nizki ceni.
Kadar boste kupovali radio aparat Vas prosimo, da se obrnete z zaupanjem iti. BOS, ker Vam hočemo posireč-i v Vašo popolno zadovoljnost. V tem upanjtl se Vam priporočamo ter beležimo
z odličnim spoštovanjem
KRANJ. Savski breg 17 (Roženvenski klanec)
Umrla nam je naša  zlata, dobra in skrbna   mama,   stara   mama, gospa
Neža Hudobivnik roj* Zupan
posestnica
dne 7. oktobra ob 9. uri dopoldan v starosti 75 let po kratki bolezni, previdena s tolažili sv. vere.
Pogreb   nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 10.  oktobra ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti, Dvorje št. 10 na farno pokopališče v Cerklje. Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi. Prosimo tihega sožalja. Dvorje, dne 7. oktobra 1936, Žalujoče družine Hudobivnik, Roman, Krc in Zupan.
Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Kari Eržen v Kranju
Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kranju.